Depresija: njen obraz v starosti in pot iz nje - Inštitut Antona Trstenjaka

Znanstveni in strokovni člankisija je lahko usodna zaradi pogostejšega telesnegaobolevanja in neposredno zaradi samomorilneogroženosti (Pišljar 2004).Del depresivnega sindroma so tudi motnjekognitivnih sposobnosti. Motnje kognitivnihfunkcij, ki so nastale v okviru depresije, imenujemopsevdodemenca (Rudolf 2004) in jih jepotrebno razlikovati od prave demence. Bolnikis psevdodemenco se praviloma zavedajo spominskihprimanjkljajev, medtem ko bolniki zdemenco ne prepoznajo izgube spomina. Pišljar(2002) navaja, da so v klinični depresiji pristarejših pogosteje odkriti psihotični simptomi;depresivne misli lahko dobijo kvaliteto depresivneblodnje, se pravi prepričanja, ki nima večrealnih okvirov. Nemalokrat se pozneje pojavljajoprave preganjalne blodnje. Pri hudo depresivnihstarejših osebah se izražajo somatski simptomiin zaznavne motnje v smislu halucinacij, ki potrjujejonjihovo prepričanje, da so resno telesnooboleli.Zdravljenje depresijev starostiDepresivni starejši pogosto niso deležniustreznega zdravljenja (Kogoj 1999). Simptomidepresije ostajajo zaradi opisanih posebnostineprepoznani ali pa si jih bolniki, njihovi svojciin tudi zdravniki razlagajo kot spremembe,povezane s staranjem kot nujno zlo, za kateregani pomoči. Bolniki dostikrat ne vedo, da sonjihove težave dejansko znak bolezni, ki bi jolahko zdravili. Včasih tudi ne želijo govoriti otežavah, ki se jih sramujejo, s čimer se poglobizačaran krog depresije. Posebna pozornostpri starejših depresivnih bolnikih se namenjaspominskim motnjam in težavam z oslabelopozornostjo. Depresivni bolniki pogosto tožijonad izgubo spomina, vendar te težave po zdravljenjudepresije izzvenijo (Pišljar 2004). Kot primlajših pacientih je tudi pri starejših zdravljenjedepresije odvisno od globine simptomatike. Nasplošno ločimo blago, zmerno in hudo depresijo(McKenzie 2005).1. Blaga depresija – pri njej pogosto pomagajože ukrepi za samopomoč, spremenjenživljenjski slog in psihoterapija. Zdravila natej ravni niso ravno učinkovita in njihovistranski učinki pogosto presegajo koristneučinke.2. Zmerna depresija – glede na simptome lahkopomagajo bodisi zdravila ali posebne oblikepsihoterapije, nekateri zdravniki menijo, daje potrebna kombinacija obeh.3. Huda depresija – praviloma je neizogibnouvajanje medikamentozne terapije, torejzdravljenja z zdravili, antidepresivi. Ljudje ssamomorilnimi mislimi in nagibi potrebujejotakojšnjo pomoč in varno zatočišče.Včasih je simptome depresije težko razlikovatiod demence, še posebej, ko se obe boleznipojavljata istočasno. Depresija se v 40-50%pojavlja ob Alzheimerjevi demenci. Pravilomaso simptomi depresije opazni v zgodnejših fazahdemence, večinoma v blagih do zmernih oblikah,občasno pa tudi s hudo izraženo simptomatiko.Pišljer (2004) še navaja, da depresijo s poznimzačetkom prištevamo k možnim napovednimdejavnikom za demenco, saj je za razliko odzdravih starostnikov povezana s štirikrat večjimtveganjem za razvoj demence.Medikamentozna terapijaZdravljenje depresije v starosti zahtevaposebno pozornost, saj so starejši ljudje zaradifizioloških starostnih sprememb mnogo boljobčutljivi na stranske učinke zdravil. V splošnemso antidepresivi pri starejših depresivnih bolnikihenako učinkoviti kot pri mlajših, problem so interakcijez drugimi zdravili, s katerimi se zdravijo(Marinko 2002). Če depresijo spremljajo blodnjein halucinacije, bo bolnik poleg antidepresivanajverjetneje moral dobivati še posebno zdravilo,antipsihotik, ki zdravi te motnje (McKenzie18