December - Planinski Vestnik

verju Setničarju, ki sta bila oba člana goriškesezione in tiste čase poleg Kugyja najboljša alpinistana Primorskem. Šele dr. Giuseppe Zollia,Muličev naslednik v funkciji predsednika goriškesekcije CAI, piše dostojno tudi o obeh slovenskihalpinistih, ko o Setničarju lepo pripoveduje,da je bil gornik prvega reda, samohodec, neprekosljivpešak. Bil je 54-krat na Triglavu, vvsakem letnem času, tudi v najostrejši zimi. Največkratčisto sam.L. 1911 je bil v Societa Alpina delle Giulie ustanovljenuniverzitetni odsek, deljen na dve skupini,eno s sedežem v Trstu, drugo v Gorici. Muličevoporočilo navaja imena alpinistov visokošolcev:Bras, Kumar, Milost, Šuligoj, Massig, Machnitsch-Machini, Camisig-Camisi, dr. Bresca, Paolo Resen,Covacig, Cobol. Sankali so se ob nedeljahna tedaj slavnem bohinjskem sankališču, ki jetukaj zapisano Wochein. Nekaj dni pred izbruhomprve svet. vojne je imela SAF svoj občnizbor na Neveji. Udeležilo se ga je 28 Furlanoviz Gorice, ki so videmskemu plan. društvu zanevejsko kočo darovali lepo sliko »veličastneŠkrlatiške skupine«. Ob izročanju slike so biliognjeviti govori, prof. Mullitsch je naglašal potrebopo bratski slogi, ki mora večno trajatimed furlanskimi planinci.V dobi med obema vojnama, ko se je goriškaplan. enota že vključila v CAI kot njegova posebnasekcija, ji je več let predsedoval uglednigoriški alpinist in plan. pisatelj dr. GiuseppeZollia, ki slovi med drugim kot eden izmed najboljšihpoznavalcev Julijskih Alp. Nekaj časa soizdajali društveno glasilo, zaznamovali gorskapota, si ustanovili smuški odsek, pevski zbor.Dr. Zollia je očiten prijatelj Slovencev, zahajaz njimi v gore, ima med slovenskimi planincištevilne prijatelje, je strpen v svojem plodnempisanju v stvareh imenoslovja. Zollia je izdatnosodeloval pri sestavi že navedene knjige »Goricas Posočjem in Vipavo«. Izvrstno so tukaj obdelaninjegovi potopisi po Kobariškem, po Bovškemdo Predela, dolenja in srednja dolina Idrijce.L. 1925 so Goričani otvorili smuško kočo »RifugioSciatori« v Mali Lažni sredi Trnovskega gozda.Kasneje so jo preimenovali, bila je Rifugio EzioCampini, po podpolkovniku Campiniju, ki se jemnogo trudil za vzgojo smuških kadrov. L. 1954je bil pri goriški sekciji CAI ustanovljen smuškiodsek, ki se pa ni obnesel. Pač pa je bilo žetakrat med društveniki nekaj odličnih turnih smučarjev,ki so opravili velike zimske ture v Dolomitih,v Karnijskih, Julijskih, pa tudi v CentralnihAlpah in še dalje po gorovjih vse tja do MonteViso v Piemontu. Pred par leti so Goričani najužni strani Poliškega Špika, pod Brdi, napravilit. im. Pipanovo lestev, Scala Agostino Pipan, vspomin na planinca Pipana, ki se je bil nekajprej tamkaj smrtno ponesrečil. Iz prve svet. vojnese je ohranila železna lestev, a je bila že hudomajava, čeprav jo je ta ali oni vse do novenaprave tvegal. Zdaj je predsednik goriške sekcijeCAI tudi nam Slovencem znani dr. Mario Lonzar,alpinist-akademik, pobudnik in neutrudni propagator»Julijske planinske zveze«, ki jo sestavljajoplaninci in alpinisti sosednih dežel Furlanije-Julijske Benečije, Slovenije in Koroške. Zveza ježe imela dvoje kongresov, prvi je bil predlanskimv Beljaku, drugi lani v Vidmu, tretji bo letos vLjubljani.O sekciji Pordenone poroča v Spezzottijevi knjigizdravnik dr. Tullio Trevisan, zaslužen alpinist inpisatelj iz Pordenona. Nima kaj veliko članov tasekcija, po zadnjih podatkih 391 rednih ter 237družinskih (sociaggregati), vendar je med najdelavnejšimiv vsem CAI. Njeno delovanje jeosredotočeno na domače gorstvo Cavallo — ColNudo, na vse prigorje Karnijskih Alp, Alpi aliPrealpi Clautone, Dolomiti d'Oltre Piave, alikakor se še drugače imenuje tisto čudovito pogorjemed Piavo in Tilmentom. Tam stoji mogočniPramaggiore ter se v Spezzottijevi knjigičita dr. Trevisanovo poročilo: »Nimamo natančnejšihpodatkov o prvenstvenem vzponu na Pramaggiore.Zdi se, da gre zasluga za osvojitev tegore Valentinu Staniču (a Valentino Stanig), rojenemuv Kanalu ob Soči leta 1774 ter umrlemv Gorici leta 1847, prvemu pristopniku na Biveroin Clapsavon ter na Veliki Klek. Kaže, da je Staničprišel na Pramaggiore v prvih letih prejšnjegastoletja.«Potem se v Spezzottijevi knjigi naštevajo osebnostiiz pordenonskega planinstva ali alpinizma.Prof. Vittorio Cesa De Marchi je po gorah sledilAvstrijcu Pateri, leta 1925 je napisal monografijoo Cavallovi skupini, to delo je bilo prvo objavljenoo tistem pogorju v italijanskem jeziku. Velikoje De Marchi objavljal tudi o JulijskihAlpah, predvsem o Poliškem Špiku, dosti je sodelovalpri sestavljanju znanih vodičev »Guidadei Monti d'ltalia«.Po prvi svetovni vojni je bil med najvidnejšimipordenonskimi alpinisti Piero Tajariol. Ustanovilje v Pordenonu »La Famiglia Alpina«,planinskodružino, ondi prvo planinsko društvo. Prva točkadruštvenih pravil se je glasila: Razen športa stanam namen in cilj spoznavanje in študij našihgora. In dalje pravila: Sedež društva za redneobčne zbore je ali Pian Cavallo (tiste časepre-