December - Planinski Vestnik

PLANINSKI VESTNIKGLASILO PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE12«oi967

poštnina plačana v gotoviniV S E B I N A :OB LETOŠNJEM SREČANJU PLANINCEV TREH DE2ELIng. Povle Segula 537GORSKO ZAVETJEMiha Lipušček 538V BONATTIJEVEM STEBRUStane Belak 541POMLAD V BOSNIIng. Milan Ciglar 548CATINACCIOMatija Maležič 558SKUPINSKI IZLET V BUDIMPEŠTO. VISOKE TATRE INPRAGODr. Branko Šalamun 562SE O SKRIVAČIH V SOLČAVIJoža Vršnik 566ALPINIZEM V NAŠI SOSEŠČINIDr. Viktor Vovk 568NAŠ SMUČARSKI POHOD V VRATAMotjaž Černe "5ALI VES KAM?Marica Skurjanec 576PO KUGYJEVIH STOPINJAH V ZAHODNIH JULIJCIHJanez Brojan ml 578OKOLI ŠENTURSKE GOREMarija Ponikvar 581KAJ NAJ PLANINEC VE O VREMENUDr. Oskar Reya 582DRUŠTVENE NOVICE 589ALPINISTIČNE NOVICE 595VARSTVO NARAVE 598IZ PLANINSKE LITERATURE 600OBČNI ZBORI 602RAZGLED PO SVETU 603SPOMINSKA SMER »KRI2NAR—SKERL« V DOLGEMHRBTU 608UREDNIKOVO POROČILO NAROČNIKOM IN BRAL-CEM PLANINSKEGA VESTNIKA 608NASLOVNASTRAN:VRNITEV - Foto: Hrvoje LukatelaPOLZELAtovarna nogavic proizvajain nudi tržišču vse vrstekvalitetnih ženskih, moškihin otroških nogavicKREDITNABANKA CELJE• Planinski Vestnik- je glasilo Planinske zveze Slovenije /Izdaja ga PZS - urejuje ga uredniški odbor. Odgovorniurednik: Stanko Hribar; glavni urednik: Tine Orel. Revijaizhaja dvanajstkrat na leto. Članke pošiljajte na naslov:Tine Orel, Planinska zveza Slovenije, Ljubljana / Uprava:Planinska zveza Slovenije, Ljubljana, Dvoržakovo 9, p. p.214, telefon 312-553 / Tu se urejajo: reklamacije (ki seupoštevajo dva meseca po izidu številke), naročnina,honorarji, oglasi, razvid naslovov / Tiska in klišeje izdelujeTiskarna -Jože Moškrič- v Ljubljani / Letna naročninaje N din 24.-, ki jo morete plačati tudi v štirih obrokih(naročnina za inozemstvo N din 37.- ali 3 USA S) / Tekočiračun revije pri Narodni banki 501-8-5/1 / Spremembo naslovajavljajte na Upravo Planinskega Vestnika, pri čemernavedite poleg prejšnjega vedno tudi novi naslov, pomožnosti s tiskanimi črkami.s svojimi poslovnimi enotamisprejema hranilne vloge injih obrestuje do 8 %Nagradna žrebanja vezanihin mladinskih vlogVloge sprejemajo tudi vsepošte na področju kreditnebanke, CeljeKreditna bankaC e l j eOdpovedi med letom ne sprejemamo. Upoštevamo papismene odpovedi, ki jih naročniki izroče upravi do1. decembra za prihodnje leto. Rokopisov ne vračamo.

planinskivestnikg l a s i l o p l a n i n s k e zveze S l o v e n i j e I. 1967 - št. 12OB LETOŠNJEM SREČANJUPLANINCEV TREH DEŽELIng. Pavle ŠegulaSrečanje v gorah in po dolinah, skupni podvigi in vzponi v stenah pa na poteh goraEvrope in tujih gorstev, skupno reševanje najrazličnejših nalog in doživljanje čudovitegorske narave so le del širokega spektruma dejavnosti planincev kjerkoli na svetu.Naši planinci kot nosilci zasebne dejavnosti in kot predstavniki organizacije ter planinskadruštva in zlasti Planinske zveze Slovenije v tem dogajanju že od nekdaj niso biliizjema. V povojnem obdobju ter posebno v zadnjih desetih letih se je pogostnost stikovna vseh ravneh posebno živahno razmahnila. V takem vzdušju smo potem doživeli polegsrečanja I. K. A. R. vrsto srečanj med planinci naše zveze, Korošci in Italijani. Najboljpridni so bili gorski reševalci, od 1965 dalje pa se vodilni organizatorji planinstva vFurlaniji, na Koroškem in v Sloveniji srečujemo vsako leto v drugi deželi, da b* sepogovorili o delovnih izkušnjah, načrtih in ne nazadnje tudi o povsem vsakdanjih,drobnih človeških zadevicah, ki so pogosto kaj pomembni kamenčki v mozaiku dogajanja,kateremu pravimo življenje.Nedvomno je naloga organizatorjev takih in podobnih srečanj težka in odgovorna. Izstika med številnimi nosilci planinskih misli in dejavnosti naj nastane delovno plodnovzdušje, ki rodi nove, izvirne zamisli, gladi in odstranjuje zapreke v ožjem in širšem delovnemobmočju ter celo preko narodnostnih in državnih meja. Dvomljivci - kakor vselej -radi ugibajo in napovedujejo neuspeh, češ, tako srečanje nam ne more dati ničesarposebno novega, težko, da bi celo prešlo okvire prijateljskega pomenkovanja.Drži, da se na zborovanjih ne rode revolucije. Toda kdo jih pričakuje? Mar ni dovolj,da stiski rok, vedri obrazi, gubice nasmeha na mladih licih ter osivelih čelih povedo:Tule se pomenkujejo prijatelji! Ne gre podcenjevati povsem praktične koristi: zmenkovo skupnih akcijah, smučarskih pohodih prek zimskih gora, vzajemni pomoči ob nesrečah,pospeševanju domačega in mednarodnega turizma ter seveda planinstva v obmejnihgorah z obveznimi, čeprav zaenkrat simboličnimi popusti za člane organizacije UIAA.Mnogo pomembnejša v današnjih viharnih dneh pa je iskrena in trdna volja, da tudiplaninci treh sosednjih dežel z vedrim in prijateljskim sodelovanjem dajemo svoj deležk utrjevanju.Tako vsaj smo vsi čutili tisti sobotni večer, ko so predsednik PZS dr. Miha Potočnik terpredstavniki sosednih organizacij v svojih pozdravnih besedah postavili na prvo mestoprav prijateljstvo, razumevanje in sodelovanje. Pozdravom v tem smislu sta se s posebnimaposlanicama pridružila deželni glavar Koroške Hans Sima ter beljaški županGottfried Timmerer.Planinski imenitniki so lepo pokazali, kako čudovit most med ljudmi so lahko gore.Nase mejne gore združujejo, na njihovih grebenih in vrheh se srečujemo s Slovenci,Italijani, Korošci in še drugimi gorjanci. Raz njihovih višav se nam odkrivajo pogledina doline, polja, mesta in gozdove naših sosedov. To so prijetni trenutki, ko - sevedabrez začudenja - ugotavljamo, da je višina zabrisala vse nevažne potankosti, da so sihišice na Italijanskem, na Koroškem in na naši strani podobne kot krajcar krajcarjuin natanko vemo, da tudi med Janezom, Johannom in Giovannijem pravzaprav ni nobe-

nega pravega razločka. Pehajo in ženejo se za kruhom, zavijajo oc. za deklet!, s. tuin tam kradoma utrgajo planiko in enako podjetno zmagujejo stene naših gora. Kdajpa kdaj v njih tudi rešujejo in umirajo. Preklemano podobna so si tale naša življenja.Zakaj le nam jih grene še prismodarije, kakršne zganja tisti pogoltni, pokvarjeni svet,ki dandanes vsepovsod na naši revni Zemlji spet in spet poraja gorje!Marsikdo obupuje nad človeštvom in se mu tudi razmišljanja gornjega kova zde kajbrezplodna, da ne rečem odveč. »Kaj bomo mi uboge reve - pare. O čem sploh odločamov igri tistih nekaj velesil?« Tako se izprašujejo, toda tudi brez haska. Morda sonade včasih borne, toda tudi rdeči soj Marsa pogosto zbledi, ko si narodi v mirucelijo rane in ustvarjajo srečnejši vsakdanji dan. Mi planinci z našo veliko vero v lepotonarave, v večne in nespremenljive gore, z vero v tovarištvo v gorah in z množico mladihprivržencev lahko mnogo prispevamo k temu, da bi živeli bolj taka življenja, kot si jihzamišljamo in želimo.Izkušnje in zgodovina nam res ne obljubljajo preveč, toda upanje je nekaj tako žlahtnega,da mu ne smemo obrniti hrbta. Vsak dan. ki ga preživimo v prijateljstvu inrazumevanju, je nova zmaga nad slabim, nov vir sreče, za prenekaterega izmed nas, zanaše svojce in prijatelje.Ne delamo si utvar nad pomembnostjo in močjo srečanja planincev treh dežel v Ljubjaniin na Vršiču. Teka zgodovine gotovo ne bo preokrenilo, vemo pa vendarle: Mi planincismo v prizadevanjih za sožitje tvorni in ne čakamo, da bi nam kdorkoli podarilnekaj, kar si sami lahko oblikujemo po srcu in željah ter tako, da je v korist tudi našibližnji in daljni okolici.V tem spoznanju ostaja za nami srečanje treh dežel. Naj živi novo srečanje naKoroškemprihodnje leto!GORSKO ZAVETJEMihaLipuščekŠe kot šolar in kasneje kot dijak sem se čutilprizadetega, nekako zapostavljenega, ko semčital kaj o bohinjskih gorah. Pisali so o Bohinjskemjezeru, o domu na Komni, o Spodnji inLepi Komni, o Bogatinskem sedlu, bral sem tudio Bogatinu, Podrti gori, Voglu ...O tistem svetu, po katerem sem jaz hodil, ko soklile trave, ko je vzcvital dren, negnoj, ko se jevanj upiralo toplo poletno sonce, ko so ga prepredalein zagrinjale megle, ko je bil ves mračenin so ga parale strele, ko so po njem divjaliviharji, ni pisal nihče. Nihče se ni spomnil nasvet, ki sem ga opazoval, ko sem nosil koscemvodo v senožet, ko sem nosil pastirjem hranona planine, ko sem —, ko sem rasel ob njem.Zakaj so mnogi pisali samo Bohinjske gore inne Bohinjsko — Tolminske. Saj je vendar na našistrani tudi svet, gorski svet z vso divjino in hkratiprepoln gorskega miru.Zakaj nikomur ni mar za izvir Tolminke, za tistečudovite zelene ravnice, preprežene s svežimi izvirki.Želel sem, da bi nekdo opisal Tolminko,kot je Gregorčič opisal Sočo, saj sem menil, dani nič manj lepa, da je po barvi in čistosti dostojnanjena hčerka. Divja pa je morda še bolj,saj sem njeno divje, polno šumenje tolikokratposlušal prav do vrhov, več kot tisoč metrov vvišino. Nihče ni pisal o gamsih, o pastirjih inlovcih, ki so kraljevali tod okoli.Pač, tudi pisali so o teh krajih. Brž po tistem,ko je izbruhnila prva svetovna vojna, so začeli.Pisali so Slovenci, Avstrijci, Čehi, Slovaki, Moravci,Poljaki, Madžari, Hrvatje, Srbi, ruski ujetniki,ki so se tod borili, se zakopavali v skale,gradili cela naselja in poti. Pisali so Italijani,ko so zamenjali prejšnje in se zakopavali šebolj globoko. Ne vem, kako so pisali. Domnevam,da so bolj preklinjali, saj niso hodili tod okrogzaradi ljubezni. Pripeljali so jih na fronto. Italijaneiz najjužnejših krajev — zaradi konspiracije.Najbrž so bili zelo redki tisti, ki niso preklinjali,ki so svojim domačim pisali, da je zelolepo tod okoli, ko sonce obsije Rdeči rob, Peske,da bi zelo uživali, če bi se lahko sprehajali medskalami in rušjem brez vojaške suknje. Morda

so se čutili celo krive, ker so se zavedali, das svojim kopanjem in streljanjem, s svojimi konservamionečaščajo ta svet. Če so imeli količkajčuta za lepoto gorske narave, za občutke domačinovin drugih, ki so sem zahajali, so moralivedeti, da bi bilo brez njih še mnogo, mnogolepše.Kasneje, ko sem doraščal in postajal pametnejši,je prizadetost pojemala. Šel sem mimo izviraTolminke čez Prehodce k Triglavskim jezerom,skozi Žlebič čez planino Dobrenjščico na Komno,s Krna na Razor planino... Videl sem, da sogore, doline tudi drugod, da je svet večji, kotsem si ga jaz zamišljal in spoznal, da je razumljivo,če se več govori, piše o tistih krajih, ki sobližji večjemu številu ljudi in zato tudi boljobiskovani.Postal sem član zelene bratovščine in s tem seje moj odnos do tega sveta precej spremenil. Inhkrati se je odprla nova stran mojega planinstva:hoditi tiho in počasi, ob vsakem vremenu,v vsakem letnem času in ob vsaki uri. Kot lovecne smeš toliko gledati na vreme. Odpraviti semoraš tudi, če ne kaže najbolje. »Če boš prevečgledal v oblake, zlepa ne boš videl dlake.« Intako sem bil mnogokrat pod vrhom, ko se jenebo obrisalo in bil sem deležen toliko lepega.Prej sem hodil v gore največ poleti. Lov nagamsa pa je najlepši v pozni jeseni in začetkuzime; ruševec najraje poje na ostankih pomladnegasnega. In tako sem se šele kot lovec boljseznanil s silovitostjo gorskih snežnih metežev,z jasnino zimskega neba v gorah in z močjopomladnega sonca na snegu. Ko je nastopilajesen, se je prej zame planinstvo končalo, kotlovcu se mi je pa šele z rumenečim listjem odprlapot v svet lovskih, gorniških, pastirskih stezin samotnih, divjih brezpotij. Če hočeš slišati,videti ruševca, moraš biti aprila, maja, brž potretji uri zjutraj pod vrhom. Moraš se umiriti.Postati moraš del okolja, narave, če hočeš, date nesluteno ostro ruševčevo oko ne uzre. In takosi prisiljen, da zaživiš z naravo, da prisluškuješ,kdaj bo zaprhutala prva ptica in boječe, negotovozapela v jutranji mrak, da ugibaš, katerase bo oglasila druga, da poslušaš vse glasnejše,samozavestnejše žvrgolenje, medtem ko črninonoči neopazno zamenjuje sivina mladega jutraz vse močnejšim nadihom modrine na nebu injutranje zarje, ki se je vžgala na vzhodu.Kot lovcu mi prevelika družba v gorah ni kajpreveč po volji. Ko pa sem poleg tega vednopogosteje poslušal, bral o modernizaciji, razvrednotenjuraznih turistično-planinskih postojank,nisem bil več nejevoljen, ker »moj gorski svetin moje gorske doline« niso znani in obljudeni. Tuje še mir. Tu še lahko hodiš ves dan, pa nesrečaš nikogar. Tu še lahko greš po stezi z zavestjo,da tod že mesece ni šel nihče, da ni šeluro, dve pred teboj kdo in prepodil vse, ti pane ugledaš ničesar ali pa srečaš nekaj napoludomačenih gamsov, kot so tisti po rezervatih.Hkrati z zadovoljstvom, da tega »gorskega zavetja«,kot ga je krstil Jaka Čop v svoji knjigi,še niso našli, pa je v meni rasla tudi misel, četo zadovoljstvo ne diši morda malo preveč poegoizmu. Je prav, da sem vesel, ker drugi še nepoznajo tistega, kar imam jaz tako rad, kar menitoliko pomeni? In še prof. Uršič je zadnjič zadelv črno, ko je rekel: »Saj tistih, ki berejo PlaninskiVestnik, se ni treba bati.« Prav je tako. Čebo več ljudi zahajalo v Polog, Javorco, na Prode,k izviru Tolminke, na Rdeči rob, Prehodce, vSmrečje... bodo ti kraji res zgubili nekaj svojesamotnosti in divjine, zato pa bo tudi večtistih, ki bodo doživljali nekaj podobnega kotjaz. In zato bom imel več prijateljev — resničnih,dobrih prijateljev. Če bom v gorah nekoliko prikrajšanzato, ker bom nekaj delil z drugimi, bompa v dolini poplačan, ker bodo tisti, s katerimibom delil, tisto »nekaj« prinesli s seboj v dolinoin to nas bo družilo. In to je mnogo, saj vendarleveč živimo v dolini kot v gorah. Poleg tegani nujno, da si v gorah prikrajšan, če deliš užitek,zadoščenje nad samotnostjo, mirom, prvobitnostjogorskega sveta, nad njegovo divjino,mogočnostjo in silovitostjo. Če imaš ob sebi planince,»tiste, ki berejo Planinski vestnik«, je mednjimi lahko kdo, ki je bogatejši kot ti in pridelitvi s taki mi obogatiš tudi sam. Če takih ni,imaš zadoščenje, da si obogatil druge.Res, pravo gorsko zavetje je ta svet ob Tolminki— porečje njenega gornjega toka. Kakor hitronad vasjo Zatolmin zaviješ čez Breg, mimo cerkvicesv. Petra, ko kakih 200 m skoraj navpičnopod teboj šumi Tolminka v Koritih, imaš občutek,kot bi stopil skozi vrata v drug svet. Zunajpustiš Tolminsko kotlino, pustiš gospodarske indružbene skrbi, pred seboj pa zagledaš strmekonte in police Rdečega roba in prevzame teveselje nad zdravim, pristnim, močnim gorniškimživljenjem. Na drugi strani opazuješ hiše naLazu — del vasi Zadlaz in Čadrg. — Kot orlovignezdi! Od tod je cesta kake 3 km precej drznospeljana po gozdu, največ bukovem. Od Tolminado konca je je 10 km. Zgradili so jo Avstrijci vzačetku prve svetovne vojne, osemindvajsetegaleta pa so jo popravili, razširili in deloma nanovo naredili Italijani. Preden prideš na planoto,se lahko zamisliš nad življenjem tolminskih hribovcev.Na drugi strani nad prepadi je namrečzaselek Ozidje. Od štirih je sedaj živa le še ena

domačija. Do sedaj je bilo tja vse, kar ni moglopo lastnih nogah, treba odnesti in prinesti nahrbtu. V zadnjem času je do tja speljano nekaj,kar naj bi bilo kolovoz. Njive in senožeti tudiniso prepredene s kolovozi — samo steze so,ozke in strme. Ti ljudje so še nedavno plačevalidavek od zemljišča.Brž ko prideš iz gozda, zagledaš kakih 100 mnad cesto Zastenarjevo domačijo. Kot kak hotelali graščina se ti zdi. Hiša in gospodarska poslopja,vse je novo, ker so med vojno Nemci vsepožgali. Niti stari ženici niso prizanesli — živaje zgorela v plamenih svojega doma. Včasih jeto res bila neka graščina, saj so redili do 42glav goveje živine. Sedaj je drugače. Po smrtiprejšnjega gospodarja so kmetijo nekoliko razdelili.Sedanji gospodar se je pa premočno navzelnaziranja, da s kmetovanjem ni in ne bodobička. Pustil je vse skupaj in šel. Celo gradili(šrangali) so mu, kot bi vozil »balo«.In ko se je vselil v raztrgano bajto v mestu terprosil novega soseda, naj mu proda nekaj kvadratnihmetrov zemljišča, da si naredi kurnik,mu je le-ta zabrusil: »Prav nič, tudi za dlan ne!Notri jo imaš dovolj!«Brezobziren odgovor, a vendar so ga kmetjedrug drugemu pripovedovali, tako se jim je zdelumesten. Menda je tudi Zastenarju malo pomagal,saj se je spomladi vrnil. Kaj bi neki ovsem tem sodil njegov ded, ki je prenašal vintopo senožetih, da je z njo prevzdigoval kamenjein ga valil v grapo — da bi imel več zemlje!Malo naprej, dobre četrt ure od ceste, v pašnikuSrednica, tik pred Rdečim robom, na sončni planotici,je Javorca. Ne vem, kaj bi napisal o njej,ker mi je vedno težko, ko pomislim nanjo. Pane zaradi kake propadajoče kmetije ali česatakega. Res so po drugi svetovni vojni iz dvehgospodarstev Zatolminci naredili pašnik za govedo,a zaradi tega ni čutiti propadanja. Blek,kmet, ki tod kraljuje, je izrazit predstavnik žilavegorske korenine. Zelo dobro se drži, le ženo bisi moral še najti ...Ne, zaradi gospodarjenja mi ni težko. Boli meto, ker moram tolikokrat gledati, kako propadaedinstven spomenik iz prve svetovne vojne. Čudovitacerkvica je bila to; spomenik stotinampadlih avstrijskih vojakov. In to propada — propadaz vso naglico, ker je bila zgrajena iz lesa.Vojski, ki sta se tod bojevali, nista bili naši,nista se bojevali za korist slovenskega naroda,a tolkli sta se tu, v teh krajih, na naših slovenskihtleh. In če že imena, ki so vžgana v stenahcerkvice, ne zaslužijo, da bi spoštovali njihovspomin, smo dolžni spoštovati trpljenje ljudi, kiso ga jim ti boji prizadejali. Ti ljudje so bilimoj oče, mati, sosedje, sorodniki, znanci — Tolminciso bili. Vas Zatolmin je bila popolnomaporušena — dve, tri hiše so še stale pokonci,a hudo, hudo zrahljane. Takih vasi je bilomnogo. Spomenik tistim časom zasluži, da bi gaskromno vzdrževali.Polog je lepa planina, ki je nastala iz nekdanjekmetije. Ob koncu prejšnjega stoletja so jokupili kmetje iz vasi Žabče od propadlega gospodarja.Tudi tu so spomeniki: ostanki kasarniz obeh vojn in bunkerji — ogromni, večnadstropniin s stometrskimi rovi vse dol do vode.Po letu 1936, ko so se Italijani začeli širiti vAfriko, so hoteli močneje zavarovati tudi »svoje«meje. Nič jim niso pomagali bunkerji. Ostali sokot mračni, čeprav nedolžni spomeniki, ki jih nitreba vzdrževati. Čim bolj jih prekrije mah, temlepši bodo. Manj bodo motili žametaste preprogetravnatih ravnic.Lovci navadno parkiramo šele na koncu ceste,tam, kjer se odcepi steza do Pološke jame, kiso jo lani odkrili naši jamarji kot tritisočo. Nadrugo stran od »garaže« se odcepi steza protivodi in čez na planino Prodi. Vse doslej mi jenavadno le kot kak uvod, posebno še, če pridemz avtom. Tu me šele začno prevzemati gore.Treba je hoditi, stopati na kamne, grebsti s stopinjamiv grušč, bresti po listju, stopati po travi,sicer nima prave veljave, kar doživljam.Ni še tako dolgo, ko sem šel tod sam. Poslušalsem nezadržno večno šumenje vode. Postal semin gledal, kako se odbija, kako se peni ob belih,čisto belih skalah. Naletel sem na čisto svežesledove srnjadi ob leskovem grmu. Najbrž je obiralamačice. Nad Osojnico sta jadrala dva orla.Nekaj sta morala imeti v skalah. Z užitkom semhodil po rahlem grušču in peščeni zemlji, ki joje privzdignila in zrahljala nedavna zmrzal. Inko je nedaleč pred menoj zažvižgal gams, koje malo postal, se nato pognal v skalovje, pame spet gledal in zažvižgal, ko je nato izginilza skalami, sem čutil kako izginja iz mene vesnemir, vsa vsakdanja živčnost: Čutil sem, kakose združujem s tem svetom, kako postajam znjim eno. Ko sem prišel na vrh Železja, ko jedahnil vame sveži planinski zrak, kot bi mi hotelreči »tu si!«, sem dojel, zakaj nekateri narodičastijo gore kot božanstvo. Če bi bilo v meninagnjenje k malikovalstvu, bi pokleknil, zarilprste v zemljo, se s čelom dotaknil tal in dahnil:»Tvoj sem, Zemlja. Vaš sem, Gore!«Nadmorska višina je tu še zelo skromna; le borih700 m in vendar nihče ne bi mogel trditi, da tuni gorski svet. Ravninica, kjer izvira Tolminkain kjer je pašnik Podosojnica, je kot dno veli-

kega amfiteatra. Z dna se skoraj v zaprtemkrogu dvigajo pobočja brez kakih večjih podovali drugačnih prehodov 1300—1500 m do vrhatolminskega Kuka, Kserja, Mahavščka, Bogatina,Šmohorja, Peskov in Rdečega roba. Tu si varenpred zunanjim svetom, branijo te vrhovi. Reslahko rečeš, da si v gorskem zavetju. Če si sam,je zatišje skoraj že premočno, vzbuja že občutektesnobe. Posebno pozimi, ko sneži in je šemalo odjuge. Plazovi hrume in bobnijo krog inkrog. Ni treba, da sneži. Tudi če se poštenozlije, je dovolj, da je marsikoga strah. Z vsehgrapic in grap začne vreti voda. Postane ti jasno,zakaj je Tolminka hudournik. Spraševal sem se,kako je mogoče, da najdeš po kakem nalivu vgrapi ogromno, večtonsko skalo, ki je prej nikjerni bilo niti slutiti. Ni se prikotalila po strmini.Vidi se, da jo je prinesla voda.Odkar sem sam videl, slišal, doživel, kako je stem, se ne sprašujem več. Bilo je dva dni predtistim, ko je v jeseni I. 1960 predrlo in porušilodva jeza, ki so ju tu zgradili zaradi zadrževanjamelišč in naplavin. Prvi je bil visok nekaj nad3 metre, drugi pa okrog 8. Bili smo v lovski kočina Vrtičih. Lilo je vso noč in ves dan. Ker seni hotelo zvedriti, smo se pač odpravili. Srajcoin hlače sem stlačil v nahrbtnik. Najbrž nisembil ravno vzoren primerek planinca ali lovca vspodnjicah in gojzericah, toda misliti je bilotreba na to, da bo kasneje še bolj hladno inda bo kaj suhega oblačila prav prišlo. Že prejnas je skrbelo, kako bomo prišli čez vodo, kersmo slišali iz grap neko čudno klokotanje inbobnenje. Ni nas skrbelo zaman. Iz Gnilic (Gniliceali Gniliška grapa sega vse gor pod Peske.Najbrž so ta divji svet tako krstili, ker je tu vsetako rahlo, gnilo - tu se lomi, poka skoraj brezprestanka) se je kar valilo nekaj mlečno-rjavega.Ne bi mogel trditi, da je bilo to voda. Bolj jebilo podobno nekakšni hladni lavi. Za prehodsmo izbrali najširše mesto, kajti tu bi moral bitita tok najnižji in najblažji. Kamenje je tolklo vnoge in nas podkopavalo. Enega je že pri prvihmetrih skoraj spodneslo. Ne vem, kako bi bilo,če bi se ne držali. Šele po kakih dvajsetih metrih,ko smo lahko zgrabili za veje na drugi straniin smo zopet stopili na trdna tla, smo bili navarnem.S premraženimi, otrplimi prsti, na pol nag vhladnem jesenskem dežju sem sezuval premočenečevlje in nogavice in stresal iz njih ostri pesekin grušč. Tedaj ni bilo ravno prijetno, v spominupa je ostalo kot lepo, kar je vredno spomina.Nisem preklinjal in vsi smo bili dobro razpoloženi.Goro doživiš, če te preskuša in preskusi.V BONATTIJEVEM STEBRUStaneBelak24. julija stojiva na peronu chamoniške železniškepostaje kot brodolomca na samotnem otoku.Lije kot bi padale z neba vodene štrene. Mikec,moj tovariš na vrvi, gleda mrko v vodeni zastorin podoba je kot, da bo zdaj zdaj krenil domov.Takole vreme je za alpinista prava katastrofa,zlasti še, če ima v načrtu turo velikega formata.Dež v Chamonixu pomeni sneg nad 2500 m aliz drugimi besedami — propadlo turo. »Slab začetek,dober konec,« se skušam tolažiti s starimpregovorom. Ko se prva nevihta umakne za Argentiere,se odpraviva na kratek potep po temsvetovno zanem letovišču. Toda razen nekaj kosmatihobrazov, ki zavzeto zro v izložbe z alpinističnokramo, ni videti kaj prida življenja pomestnih ulicah. Ko se končno olajšava za nekajveč kot 200 frankov, sva za nekaj kosov dragocenealpinistične opreme bogatejša, obenem pase je povečala možnost skorbuta v prihodnjihtreh tednih, ko bova navezana le na konservedomače proizvodnje. Druga ploha naju naženenazaj na peron, kjer naju neprizadeto čaka goraprtljage.V najhujšem nalivu naju dostavi zobata železnicana Montenvers — nekakšno bazno taborišče alpinistovvseh mogočih narodnosti. Francoze najboljmika najina krama, zlasti pa veliki transportnivreči s napisom »Jugoslav Hymalayan expedition«.Šele ko odkrijejo pod napisom tudi datum 1965,se ne muzajo več.Ko se čez kako uro vihra unese, na vrat na nospostaviva šotora visoko v pobočju nad montenverškopostajo. Le dva šotora, japonski in nemškiže stojita, sicer pa je znani alpinistični campingprazen. Prihajava res ob neugodnih razmerah.Z nastopajočo nočjo se vreme izboljša in iz oblačjase izvijejo sveže pobeljene konice Chamoniškihigel.Kot začarana strmiva v nastopajočem mrakupreko »Ledenega morja« na mogočno granitnoostrico Dru. To je najina velika želja: premagati1100 m vertikale po slovitem Bonattijevem stebru.Kar raznaša naju od neučakanosti.

Ze pred leti je dvema slovenskima navezamauspelo v skrajno neugodnih razmerah preplezatiDrujevo zahodno steno. A. Kunaver in M. Drašlersta jo zmogla prva, kmalu za njima pa A. Mahkotain N. Fajdiga kot druga uspešna naveza.Tudi sloviti steber je doživel poizkuse, vendar jevedno odločno rekel NE. Prvi poskus se je končalže v vstopnem kuloarju, pri drugem sta plezalcaMihelič in Gruden prišla že v zadnjo tretjino stene,ko je gora posegla po svojem najmočnejšemorožju. Sedem dni viharja je onemogočilo vzponin poizkusu je pomagala sreča, da se je vsesrečno končalo. Tudi tretjič je bil vremenski preobratDrujev zaveznik in steber je ostal nepremagan.In kako bo letos? Apetiti so veliki — steber vDruju naju čaka. Oba poznava goro z njene najslabšestrani — goro, ki se hrani z viharjem invertikalo. Mihec je doživel svoj ognjeni krst obuspešnem vzponu preko zapadne stene, sam pasem okusil moč viharjev v reševalni akciji preddvema letoma. Veva, da nama Dru ne bo podarilniti metra svoje višine.Leta 1956 je uspel slovitemu italijanskemu alpinistuValterju Bonattiju edinstveni podvig: S petimibivaki je v šestih dneh sam preplezal zapadnisteber v Druju. Nova smer se je uvrstilamed najtežje v Alpah in svoj sloves obdržala dodanes. Tudi ponavljalci so potrebovali več dni,da so steber preplezali. Torej naju čaka težaškodelo. Zadnjo besedo bo vsekakor rekla gora inpa — vreme.Navsezgodaj naju najde kristalno čisto jutro,kako spet s pogledi otipavava Dru. Mrk stojionstran ledenega morja v jutranji senci. V gornjitretjini stene se sveti požled. Brez besed se lotivapripravljanja opreme, Mikec pa kuhanja, kajti tridni (toliko računava, da bova potrebovala zavzpon in sestop), bova »šla« le na vitergin, C vitaminin Šumijeve »fruktus« bonbone s črnimribezom. Ko je vsa potrebna plezalska opremaza vzpon pripravljena, stojita pred šotorom dve»kredenci«. Kljub zreducirani hrani in opremi stadobila nahrbtnika neslutene dimenzije. Še obvestiloza Cica, ki se bo verjetno pojavil jutri, inse odpraviva navzdol proti ledeniku. Toda neprideva daleč. Pri spodnjem šotoru nama dvaBavarca povesta, da sta pravkar prispela izpodstene, češ da ni dovolj prostora za bivak podsteno in da je vstopni kuloar podoben topovskicevi. Okoliščina, s katero nisva računala.Nekaj dni slabega vremena je pripravilo alpinistevseh mogočih narodnosti v pravo histerijo.Oba Bavarca, ki sta nekaj dni prej v devetihurah preplezala severno steno Matterhorna, stase modro umaknila pred »navalom« ljudi iz dolinein kamenjem iz stene. »Bolje živ osel kotmrtev filozof,« modrujeva tudi midva in preloživaodhod za en dan.Zvečer je gora podobna novoletni jelki. Povsodse svetijo luči navez, ki bodo bivakirale. Obiskovalceimata severna in zahodna stena, patudi Bonattijev steber se je nadel dvoje drobnihkresnic nekje v drugi tretjini svoje višine.Po pripovedovanju obeh Bavarcev oblega stenokar deset navez vseh mogočih narodnosti. Nemanjka niti Japoncev in pravih šerp iz Nepala.Iz vseh vetrov prihajajo alpinisti na preizkušnjo.Hitrost in vreme odločita o uspehu. Dru dovolivzpon med dvema viharjema, redkokdaj je časdaljši od treh dni. Tu ni mesta za polovičarstvo,treba je zagrabiti, če nočeš, da si vržen iz igre.Zavedava se tega, zato mine noč v nemirnemsnu in pričakovanju jutrišnjega dne.27. VII. Jutro je nekam čemerno in megleno.Ne tako midva. »Danes greva, pa če bo trebačakati v vrsti,« meni Mikec, ko nemudoma ponovivčerajšnje operacije v kuhinji. V presledkihmed obroki, ki jih z vso vnemo pripravlja, šezadnjič pregledam opremo. Dejstvo je, da najinaoprema ni najboljša. »40% težjo robo imavakot Francozi,« omenim Mikcu, pa s polnimi ustiizmomlja, da se z malo dinamita in dobre voljeda narediti marsikaj.Dinamita sicer nimava, zato pa toliko več volje,ko se nekaj po poldnevu odpraviva na pot. Nihčenaju ne vpraša za vstopnice, ko uporabiva lesenemostiče, ki drže v ledeno jamo — veliko montenverškoatrakcijo. Ko se rešiva gneče pred vhodom,sva končno na ledeniku sama. Visoko nad namamoli Dru svojo granitno konico v megle.Po dveh in pol urah nagle hoje prideva naRognon — velik skalni otok med ledenikoma, kjerobičajno bivakirajo naveze preden vstopijo vsteno. Dve nemški navezi že drugi dan čakala,da se uleti kamenje v kuloarju, ki ga prožijonaveze, ki so že visoko v steni. Spogledava se.»Fant, en dan sva čakala, več pa ne moreva.«Kdo ve, kaj bo z vremenom jutri ali celo čez dvadni. Z namenom, da do noči preplezava kuloar,se nemudoma odpraviva proti vstopu.Na malem Drujevem ledeniku, ki ga napajajoplazovi iz kuloarja, se naveževa. Čeprav je ura žetri popoldne, upava, da bova še danes bivakiralana terasah pod vznožjem stebra.Zal ostane le pri upanju, kajti potek vzponaravna gora. Kmalu spoznava, da s silo ne bovaveliko dosegla. Ko se vzpenjava po strmem nasipnemstožcu, vidiva, da govorice o padajočemkamenju niso iz trte izvite. Sneg je dobesednoprekrit z gramozom in večjimi granitnimi kladami.

Dru i Montenversa. X = mesto, kjer sta Mihelič in Gruden čakala na rešitev. Foto S. BelakT = taborišče reševalcev na Flammes de Pierreplaz-Vse to je zadnja dva dneva prigrmelo ponici v kuloarju.Se preden splezava prvi raztežaj preko krajnepoči, zagrmi zgoraj v »topovski cevi«. Bliskovitpogled navzgor odkrije nekaj temnih točk, ki sez velikanskimi skoki naglo večajo. Na vrat nanos jo ubereva v desno, stran od vpadnice in izvarne razdalje zadihano gledava, kako se nekajvelikih blokov zapodi navzdol po ledu in ostanejokot drobni madeži spodaj na ledeniku.»Stvar je le za dobre živce, ker nastopa tudismrt,« recitira Mik, medtem ko pleza prvi raztežajv kuloarju. Hitro napravim nekaj posnetkovza dokumentacijo, zraven pa si žvižgam »Rumenopodmornico«, da bi bila zadeva videti bolj domača.Za spremljavo pa nama brenči nad glavamazapadno kamenje, ki s topimi udarci treskav sneg.»Svedrovec, lahko greš!« useka Mikčev glas v»Rumeno podmornico«, ki mi je bila potem refrenves čas vzpona. Nemudoma pričnem s tolikanjpričakovanim opravilom. Na stojišču jetesno. Klini kažejo v levo pod viseči led, zatomoram poskusiti na desni. Po nekaj neuspelihpoizkusih mi uspe izplezati kočljivo mesto in žesva zgoraj v lažjem svetu — toda na milost innemilost izpostavljena vsemu, kar prileti pokuloarju. Priganjam Mikca in nezaupljivo bolščimnavzgor v temačni tobogan, kdaj prileti naslednjapošilka. Pa na srečo oni zgoraj mirujejo injadrno jo pobereva v skale levega brega kuloarja.Teren je strahotno razbit — posledica mogočnegapodora, ko se je leta 1957 podrl v zapadni stenipreko 100 m visok granitni stolp in treščil v kuloar.Sunek so zabeležili celo seizmografi v Parizu.Naglo plezava navzgor, držeč se čim više vskalah, kajti po ledu v plaznici se nenehno valijokamni vseh dimenzij in hitrosti. Že se veselivadobrega napredovanja, ko opaziva, da se vremesumljivo slabša. Tik nad nama, v mračnem kuloarju,visi spodnji rob umazane sive megle. Terenpostane težji, iz IV postane V in kmalu ne gre

več dalje. Poskušam zabiti klin, pa je skala takoneusmiljeno gladka in za nameček pokrita s požledom,prek katerega mezi voda. Morava sepribližati plaznici, kjer je dovolj lahkega sveta,zato pa preveč padajočega kamenja. Od časado časa se vsuje drobna sodra. Je mar to žezačetek slabega vremena? Kuloar se zoži nadobrih deset metrov, naju pa zagrne gosta megla,ki jo žene veter iz doline. »Skozi to ožino danesne prideva s celima glavama!« meni Mik inzraven ponovi tisto o živem oslu in mrtvem filozofu.Oba bolščiva v meglo in iščeva primerenprostorček za bivak. No, kaj posebnega v takemsvetu ni pričakovati. Kljub temu pa nama uspes cepini zravnati nekakšno poličko pod navpičnogranitno ploščo. »Od tule nama je še omogočenumik, če se vreme podre,« meni Mik, »više zgorajpa si več ali manj mrzel.«Zabijeva kline in pritrdiva vse, kar misliva odložiti.Noč nastopi zaradi megle prej kot ponavadi.Le od časa do časa še zaškrblja sodra ponajlonski vreči. Visoko nad nama se slišijo klicitistih, ki plezajo v steni. Veter prinaša zven kovinskihstremen. Onim zgoraj gre za nohte. Čene priplezajo do prostora za bivak, bodo obsojenivso noč na bingljanje v odprti steni. Nastopadolga noč, ki jo motijo le kamniti izstrelki, kikrešejo iskre, ko drve v dolino. Oni zgoraj siurejajo bivake — zato taka kanonada. Tesnobniso občutki, ko slišiš prihajati tako pošiljko, pane veš, kam je pravzaprav namenjena. Čeladapri takih projektilih pravzaprav ne pomeni mnogo.Noč je požrla megle. Ko se prične veliki vozpogrezati za grebene Rdečih igel, nastopa hladnojutro, ki obeta čudovit dan. Naglo se pripravivaza odhod, dokler oni zgoraj še mirujejo. Ko načenjamprvi raztežaj v ožino kuloarja, se mi zdi,kot da ležem v mišjo post. Tu se ne bom imelkam umakniti. Nekaj raztežajev je vse mirno,potem pa prileti prva pošiljka. »Dobro jutro,fantje, tam zgoraj, ampak tukaj so vendar ljudje!«Preplezati morava navpičen skalni skok, prekokaterega teče droben potočič. Oprimki so poledeneli.Mrzla prha v tako zgodnjih urah pospešiplezanje do zavidljive hitrosti. Medtem prestrežeMikova čelada debel kos ledu, da se lastniksumljivo zamaje na majhnem stojišču. Čas, ki seje ponoči kar nekako ustavil, sedaj dobesednodrvi. Pod sabo zagledava tri naveze, kako prodirajokar v »strelcih« po kuloarju, z grebena»kamnitih zubljev« pa se ob vrveh spuščajo Francozi.Očitno bo tudi danes stiska s prostoromv Druju. Dva raztezajo v zelo strmem vodnemledu terjata vsa pazljivost in vesel sem dvehledenih klinov, ki ju pridno uporabljam. Končnoje konec kuloarja. Še nekaj raztežajev prečivapreko ledišča do skal, kjer se dvigne v nebogranitni »obelisk«. Na polici je postalo tesno.Dve nemški in ena francoska naveza si delitamesto z nama. Ker meniva, da sva pač najmanj»doma« v teh skalah, prepustiva mesto Francozoma,Nemci pa gredo mimo, kot da je to samopo sebi umevno. Gredo kar »na juriš«. Sicer sopa že na pogled prav čudni tiči.Z dobršno mero spoštovanja se spoprimem s prvimadvema raztežajema. Malo naju skrbita nahrbtnika,saj sta še sedaj, ko sva ju olajšala zadobršen del plezalske krame, nenavadno zajetna.Zato se že po dveh raztežajih preseli moj nahrbtnikna tanko pomožno vrv in se bo odslejvozil za lastnikom lepo po zraku.Prej prav divji zagon obeh nemških navez se ježe do tretjega raztežaja ustavil, pred četrtim pasmo spet vsi lepo na tesnem na drobni polički.Klinov, ki bi kazali nadaljevanje smeri, ni videtinikjer. Priskočiti mora na pomoč najin, doma tolikokratprebrani opis, ki ga morava z mnogo mimikeprevajati v francoščino in nemščino. Končnole odkrijemo levo za razom navpično zajedo, kise izgublja nekam pod nebo.Pričakovana navpičnost naju ne razočara. V nadaljevanjugledam soplezalca le kot očeladenoglava na temnem ozadju kuloarja, Mik pa sepritožuje, da nimam nobene prave fotogeničnosti,ko me vidi le v podplate in sem in tja v zadnjoplat. Postajava nestrpna, kajti podoba je, da bovaves čas vzpona čakala na stojiščih, da se bodonajini predhodniki spravili naprej. Ves prejšnjizalet jim je izginil in glavni žrtvi bova, kaže,prav midva. Sicer pa počasi se daleč pride. Kuloarpod nami je le še temačna soteska, poglednavzgor pa odkrije le podplate in nahrbtnikaobeh Francozov v gladki plošči, potem pa nebogloboko ko ocean. Fotografiram čudovite prizorein v obeh prekipeva energija — sedaj ko svasrečno zapustila brenčeči kotel kuloarja. To jepesem vertikale in zraka, tu se počutiva doma.Lep, prosto preplezljiv raztežaj privede prav naraz. Francoza sta odšla naprej, Nemci pa karnekaj »čarajo« cele pol ure, preden lahko nadaljujeva.Kdo bi si mislil, da bova celo na takituri »vozila v koloni«. Na srečo za nami ni nikogarveč.Sledijo raztežaji, kjer govori tehnika. Klini in zagozdepomagajo preko zajed in plošč na čudovitobalkonu podobno polico sredi gladkih plošč.Prostora je za vse dovolj. Francoz zdeluje poč vgladki, povsem navpični plošči, simpatični Marseičanpa se nama medtem oddolži za ponujenevetergine s prgiščem lešnikovih jedrc. Časa zafotografiranje je dovolj, vendar pa se prizori odigravajole v žlebu ali ptičji perspektivi. Nič ne

de, kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri.Pridno dopolnjujeva dokumentacijo na barvniCT 18.Podoba je, da je nadaljevanje pravi problem,vsaj po tem, kako napreduje prvi. Ko sledi oniiz Marseilla prvemu v navezi, že pri drugi zagozdi»odleti« tako, da se me lotevajo pomisleki,kako bova prišla tu skozi. Ko so tudi Nemci čez,naskočim poč, kot bi zavzemal Bastiljo, pa semprav razočaran. Sedaj nama je že krepko žal, dasva se šla kavalirja in pustila, da so šli Nemcinaprej. Za kazen čakava celo uro na stojišču inv naslednjem raztežaju ne bo nič bolje.Potem zagrne steno megla. Vsaj ni vroče, kajtičas neznansko hitro teče in sonce že močno žgetudi v ta del stebra. Ko splezam po izpostavljeniluski na njen vrh, še utegnem pogledati navzgorin umakniti glavo, ko me zadene kilogramskaplošča v hrbet. Krčevito držim za klin in predočmi mi plešejo zvezde. »Fant, to pa ni večšala,« mi zakliče Mik spodaj, ko vidi, da še samstojim. »AchtungI« kliče oni zgoraj. »Nekolikopozno si se zbudil, fant, ampak srečo imam!«Varovan od zgoraj splezam ostalih deset metrovna prostorno teraso v stebru. Na srečo semdobil le hud udarec v pleča in je roka samootrpla. »Lahko bom nadaljeval plezanje,« potolažimnekoliko prestrašenega Nemca, ki je zakrivilspodrsljaj in že gremo dalje.Medtem sta oba Francoza splezala 100 m više,pod njima pa »bingljata« obe nemški navezi.Prizor je prav impozanten, vendar ne za naju,ko morava spet čakati. Sicer pa nama drugegane preostane, kajti pot je le enosmerna ...Kljub navideznemu počasnemu napredovanju pakaže pogled navzdol prav vzpodbudno sliko. Obzorjese širi. Že smo v višini grebena kamenitihplamenov — torej v drugi tretjini stene. Poglednavzgor odkriva nadaljevanje stebra, ki se s svojordečkasto barvo granitnih plošč zabada v modronebo. Mala športna letala krožijo okoli vrhov.Kako različna so merila za dosego cilja! Medtemko nekdo v udobnem sedežu v nekaj minutahdoseže vrh, se drugi več dni muči mednebom in zemljo do visokega cilja. Hvaležnarazprava za filozofe, toda midva morava plezati.Slede raztežaji, kjer se počutim kot muha nasteklu. Vertikala pači dimenzije, težko je ocenitivelikost nekaterih objektov, saj so ogromnigranitni bloki ob vznožju stene videti kot drobnokamenje in večnadstropni hoteli spodaj v dolinikot majhne igračke. Nadaljevanja ni moč oceniti,saj za del stene, ki ga ceniva na 80 m,potrebujeva tn in več raztežajev.Slediva zadnji navezi Bavarcev v deloma tehničnemdeloma prostem plezanju. Že se izza grebenaFlammes de Pierre kaže sloviti Walkerjev steber.Bel je od vrha do tal. Na stojišču, ko čakcmMika, kujem načrte za morebitni poskus tampreko, pa me Mik lepo pouči, češ da sem tak»kot človek, ki mu ponudiš prst, pa ti odgrizneroko pri lopatici«. Vem, kam meri. Še vednovisiva v Druju in do vrha je še daleč.Toda dan se nagiba h koncu, pogled navzgorpa nama jasno kaže, kako neskončno daleč ješe vrh. Dela bo še za ves jutrišnji dan — vštevšičakanje v vrsti. Sedaj gledamo greben kamnitihzubljev že globoko spodaj. Od časa do časazagrne steno megla, ki jo nosi rahel severniveter, znamenje, da bo vreme držalo.Bavarci nama kličejo, da so dospeli na teraso,da pa ni dovolj prostora za bivak. Dva raztežajapod njimi najdeva udobno polico zasuto s sodroZajede in počiv spodnjem delu stebra Foto s. B e l o k

in snegom zadnjega neurja. Pravo razkošje. Imelabova vodo, to pa pomeni v danih okoliščinahtoliko kot komfort. Previdno spraviva ledena zrnav polivinilno vrečko in Mik nemudoma prevzamevlogo kuharja. Da nadomestiva izgubo soli, najprejkocko argo juhe, nato pa pride na vrsto»jurišna« hrana: limonada, pripravljena iz C vitaminain vitergina. Mik privleče skrito rezervo»tičjo pičo«, ki se sestoji iz suhih sliv, orehov,sladkorja in rozin. Steno zavija noč in megla.Ozračje od časa do časa pretrese zamolklo grmenje,za katero ne veva, ali prinaša nevihtoali pa je samo hrup avionskih motorjev. Vsebinapretežkih nahrbtnikov nama je sedaj pravdobrodošla. Zlezeva v slonove noge in si nadenevavestone. Pripravljena sva, da čim udobnejepričakava jutro.Nenavadno naglo se noč umakne prvemu svitu.Mrak je še, ko izbijava varovalne kline in sepripravljava na odhod. Da bi topila sneg, ni veččasa, bova pač trpela žejo — storiva prvo in neravno majhno napako. Na prsne zanke obesimvso plezalsko opremo in načnem navpično poč,ki seka ogromno granitno ploščo, vrh katerebivakirajo Bavarci in Francoza. Pozna se namadobro prespana noč, saj mine manj kot ura,ko sta za nama oba težka raztežaja. Spet je vsadružba zbrana na terasi. Da bi začela daneskot prva, sva malce prepozna, kajti prvi Bavarecže pleza za Francozoma in ne preostane namadrugega kot čakati.Sonce že razkazuje svojo moč nad ledeniki, kise blešče, da jemlje vid. Mont Blanc se dvigavisoko nad vse okoliške vrhove, greben Chamoniškihigel pa je že pod nami. Lahko si ogledujevaves sloviti Walkerjev steber in celotno stenoGrandes Jorases. Čas izkoristiva za fotografijo,Mik pa spet ponuja okoli svojo »tičjo hrano«, kipa brez tekočine bolj slabo tekne. Na stojiščupostane kmalu hladno, kajti sonce še ni prodrlov ta del stene. Sicer pa se nam po vseh znakihsodeč obeta danes pravi prostor na soncu.Potem ko nahrbtnik in podplati zadnjega Nemcaizginajo čez previs, se zapodim v navpično zajedotudi sam. Dobesedno zapodim, kajti moramse čimprej ogreti, saj sva v ostrem jutranjemhladu med čakanjem kar otrpnila. Prva polovicaraztežaja je čudovita prosto preplezljiva poč,izstop pa tvori navpična zajeda z izstopnim previsom.Ko sva 40 m višje, sva ravno dovolj ogretaza nadaljevanje — toda ne boš, bratec! Na stojiščuso še vsi štirje Bavarci in še Francoz, takoda nastopa prava stanovanjska stiska. Poglednavzgor odkriva ogromno, kakih 80 metrov visokorahlo izbočeno granitno steno, ki jo po sredinideli drobna zareza z lestvico klinov. Nikjer nobenegaoprimka ali robu, kjer bi se ustavilooko. Nedvomno najbolj impozantno in izpostavljenomesto v steni. Naveze, ki sestopajo po normalnipoti, se ustavljajo in opazujejo naše početje.Pogledi z grebena sem v steber morajobiti strahotni. Nestrpna postajava. Zdi se mi,da čas beži z bliskovito naglico, medtem ko stojimona stojišču in opazujemo preračunane gibeobeh Francozov. Fotoaparati so polno obremenjeniin na koncu že tudi to ni več mikavno.Ogromna Drujeva senca, ki jo meče mogočnagora preko chamoniške doline, se naglo krajša.Ko sonce posije do nas, se temperatura nemudomadvigne. Sedaj že priganjava in zabavljava,kajti teče že tretja ura, kar čakava na stojišču.Kaj pomeni tri ure brezplodnega čakanja, v steni,kjer vsak vremenski preobrat pomeni problematičeniztek ture, ni treba posebej poudarjati.Ko se končno vrsta le premakne, se »obesim«zadnjemu Nemcu za pete, vendar moram kmaluspet čakati, kajti na stojišču ni prostora niti zaenega. Nadaljnje pol ure mine, da lahko nemotenonadaljujeva. Toda ura je že deset dopoldne.Na stojišču, ki je verjetno daleč najneudobnejšev okolici, visim pripet na treh klinih in sledimMikovim poveljem, ki pleza za menoj. Nahrbtnikprosto niha na pomočni 50 m vrvi — stena vsaprepada do ledenika.Na stojišču naglo zamenjava varovanje, kajtitreba bo pohiteti. Vedno glasneje se oglašažeja, sončni žarki pa vztrajno krepe svojo moč.Sprva teče poč rahlo v desno, nato pa se poženev enem samem zagonu navpično navzgorza cel raztežaj. Lesene zagozde škripljejo, kojih hoče sila telesa iztrgati iz špranje. Zaupamle klinom. Pričenja mi zmanjkovati vponk, takoda vpenjam samo vsak peti klin. Vrv je izkoriščenado maksimuma, ko naletim na prvo razčlembo,na kateri je prostora komaj za pol stopala.V stremenih, pripet na gladko ploščo, varujemMikca, ki gara na žive in mrtve navzgor.Vročina postaja neznosna. Jezik se lepi v ustihin ne pomagajo več ne vitergin ne C vitamin.Raztežaj više na levi senčni strani raza opazivaNemce. Napredovanje je videti hitrejše in svetlažji. Nihalna prečka kakih deset metrov okoliraza naju privede v dno poči in zajed nad slovitoBonattijevo streho. Toda tu je pravi kotel.Kot v snu splezava dva raztežaja više v nekolikolažjem svetu. Za nameček odpove pokorščinoše nahrbtnik, ki se zagozdi v poči. Končno svana udobnem stojišču, kjer si oddahneva. Vode!Za požirek vode bi v tem trenutku dal pol sveta.Toda razen granita in zraka ni tu ničesar. Od

nekod se pripodi megla in naju skrije vročemusoncu. Plezanje je postalo prava Kalvarija. Vmegli plezava raztežaj za raztežajem kot v nekakšniomedlevici, z izsušenimi usti in očmi, kimrzlično iščejo prgišče snega v skriti razpoki.Nenadoma zagledam na polici bel kupček in svojimočem ne morem verjeti. Sodra, prava sodra!Goltam cela prgišča snega in sodre. Šele čezčas zaslišim zaskrbljene Mihove klice iz meglenegakotla pod sabo. Neverjetno, kaj lahko pomeničloveku droban kupček snega.»Svedrovec!« se še vedno slišijo klici od spodaj.Mik je že nestrpen. Še bolj bi bil, če bi vedel,kaj ga čaka tule. Situacija je rešena, vse se zdispet preprosto. Ko pride Mikec na stojišče, seprizor s snegom ponovi.V kratkem presledku, ko ni megle, se pripodi tikob steni športni avion in spet naglo izgine zarazom. »Frajerji,« izusti Mik »že čez četrt ure bodolahko pili spodaj, v dolini, kar jim bo srce poželelo«.Z novimi močmi načnem naslednji raztežaj, kinaju privede na ramo že visoko pod vrhom. Poširoki palici z nagrmadenimi granitnimi blokigreva do konca, dokler zopet ne zagledam vprevisu klinov. Čeprav že slutiva vrh, je po opisuše šest raztežajev V -f- in A 2 . To je posebnaodlika velikih smeri. Zdi se mi, da Dru prebadanebo in sili v neskončnost. Zopet »bingljava« večkot dva raztežaja, da prideva na naslednjo ramotik pod vrhom. Še tri raztežaje! Zdaj že hitiva.Oblaki se grmadijo in grmenje reaktivnih avionov,ki preletavajo na redni progi masiv MontBlanca, je sumljivo podobno pravemu grmenju.Tule ne bi za nobeno ceno rad doživel neurja.Ne želim si več razgleda na vrhu, ampak lemrzlično plezam, od klina do zagozde, medtemko Mikec venomer sprašuje, kako kaže naprej.Dan se nagiba v večer, ko s čudnimi občutkisplezam zadnji raztežaj na prostorno teraso zdvema urejenima prostoroma za bivak. Kakih20 m v desno zagledam stopinje v snegu. Normalnapot na Dru. Konec. Toliko časa sva žečakala ta trenutek, da se nama zdi sedaj vsekar samo po sebi umevno.Splezam še deset metrov navzgor do zanke zaspust. Nad nama je le še deset do petnajstmetrov granita, potem le še nebo. Megle se tope.Pod sabo zagledava Bavarce, ki sestopajo. »Lovijih noč, naju bo še bolj,« meni Mik. Vem, kammeri. Odličen prostor za bivak nekoliko pod namaje zajamčen. Kdo ve, kako bo, če začneva sestopativ neznano. »Bo pa še en bivak na vrhuna račun tistih ur, ki sva jih morala prečakatina stojiščih v steni.« In če bo jutri vreme šePoči v granitnih ploščah Foto S. Belakdržalo, bo ostalo nekaj nepozabnih prizorov nafilmskem traku. Noči se, ko sestopiva nazaj nagredino. Mikec nemudoma začne topiti sneg,sam pa spravljam na kup kovačijo, ki je svojedelo v stebru dobro opravila.Z izsušenim grlom čakam na prvi požirek. Nadnama je jasna, nenavadno topla zvezdna noč.Daleč za grebeni se na vrhu Aig. du Midi prižgeluč v stolpu žičnice. Tudi Dru ima drobno »kresnico«— najin bivak. Morda so jo naši opazili zMontenversa. Izgubljena sva na vrhu enega odneštetih špikov, pod nama pa je 1100 m vertikale.Po odlično prespani noči se zbudiva s prvimsvitom. Takih bivakov v gorah ne doživiš mnogo.Toda Mont Blanc si je nadel kapo v obliki lečastegaobTaKa. Z zapada plovejo z močnim vetromčrnim ribam podobni oblaki. Oba razumeva opomin,vreme se utegne v najkrajšem času preobrniti.Kdo bi opisoval številne spuste ob vrvi!Veselo se voziva navzdol ob vrveh in si spotomaogledujeva meter za metrom, v dveh dneh pri-

orjeno višino v stebru. Hlače se smode obvrveh, štiritisočaki tonejo za nižjimi grebeni. Mikecgovori samo še o kompotih. Vročina je strahotna.Oba veva, da današnji dan ne bo minilbrez nevihte. Počasi se odpraviva proti ledeniku.Tura je takorekoč končana. Ko se na robu ozrevanazaj, še ujameva, kako se v steni utrgaogromna granitna klada — takole nekaj ton —in v velikem loku trešči prav na mesto, kjer svamalo preje zvijala vrvi. Mik samo vzdihne »uf«kot star Indijanec, in že jo pocediva navzdol.Roke si bova stisnila šele v šotoru.25 ur plezanja, vševši čakanje, je za nama. Vsetegobe so pozabljene. Da sva bila res nekjevisoko, pričajo le zdelani prsti, ki jih z mukostisneva v pest. Gora je bila prizanesljiva.V steber sva vpisala slovensko ime.P. S.V Bonattijev steber v Druju sva vstopila 27. VII 1967 ob 15.Plezala sta dve uri in bivakirala zaradi zapadnega kamenjain slabega vremena v kuloarju v višini vstopa vzahodno steno. 28. VII. sva bivakirala na terasah podstreho in 29. VII. priplezala na vrh. Plezala Stane Belakin Mikec Drašler, AO Ljubljana-matica.POMLAD V BOSNI(Bjelašnica, Treskavica, Jahorina)Ing. MilanC i g I a rKako pestra je naša jugoslovanska domovinain koliko razločkov skriva! Človek lahko dobropozna le njen manjši del, kajti, če hočeš zaresspoznati kak kos naše domovine, se moraš podatina pot peš, brez večje in prehrupne družbe,se med popotovanjem ustavljati in pogovarjatiz ljudmi. Le tako je mogoče zares dojeti vseposebnosti narave, pokrajine in ljudi ter mordav sebi še enkrat oživeti kos naše bližnje in daljnjepreteklosti. Sodobni turisti — moderniziranipotniki, seveda doživljajo svet, skozi kateregapotujejo po svoje. Ne trdim, da na svojih potehne spoznavajo zanimivosti narave in življenjaposameznih dežel, če jim le ni namen potovanjaplehka zabava in preganjanje dolgega časa. Apristnost in globina doživetja je na novih inneznanih poteh v največji meri dana le popotnikuz oprtanim nahrbtnikom, ki si neodvisenod spon vsakdanjega, tako tehniziranega življenja,sam išče in izbira svojo lastno pot. Včasu motoriziranih rek in naglice, ki v nji živimo,so seveda takšni popotniki bolj poredki. Tudimi Slovenci, ki se štejemo za planinski narod,ne le zaradi naše gorate pokrajine, ampak tudinaše planinske tradicije, svoje nekdanje gorniškenavade vedno bolj opuščamo. Morda si ob sicervisokem številu članstva v naših planinskih društvihdomišljamo, da temu ni tako. Enkrat alidvakrat na leto sicer zares oprtamo svoje nahrbtnikein se podamo tja v svet okoli Triglava,v Kamniške planine, vedno raje pa se odločamoza poti, ki se po njih ravna povprečen državljanod določene stopnje svojega »življenjskega standarda«dalje. To pa so široke asfaltne ceste, kjerso merila za opravljeno pot le prevoženi kilometriin konjske moči, ne pa razgledi z gorskih grebenov,globine odmaknjenih globeli in neštetaskrita doživetja v nepotvorjeni naravi. A hrupsodobnega življenja prihaja tudi v gore vednoviše in v do nedavna tako odmaknjene kraje.Spreminja se celo naše pojmovanje planinstvain naša planinska zavest. Sodoben človek si jev pomanjkanju delovnega in preobilici prostegačasa izmisli! vrsto nadomestkov, ki naj bi muustvarili občutek, da doživlja naravo, a v resnicise ji vedno bolj in bolj odmika. Človeškemu rodupreti, da se bo v samih nadomestkih počasizadušil. Ali res ne more drugače?Odšel sem v Bosno, ki jo sicer zelo malo poznam.Zares, kot bi se vrnil daleč, daleč nazaj vprejšnje čase. V pičlih nekaj dneh sem doživeltoliko tega, da se bom v to našo odmaknjenodeželo s tolikimi nerazodetimi lepotami še in ševračal. Bosna je predvsem zelo gorata, velikobolj kot Slovenija, gorovja pa neprimerno boljrazsežna kot pri nas. Takšnega pritiska ljudiv naravo, kot je pri nas, tu še ni čutiti, saj setakoj izgubi v neizčrpnih razsežnostih. Razne turistične»atrakcije«, kot so na primer na Jahorini,so dokaj redke, a pravzaprav jih drugje skorajni. Kaže pa, da jih najbrže še nekaj časa ne bo,ker še ni drugih za to potrebnih pogojev, ne vBosni, ne v širši Jugoslaviji, čeprav že obstojenekateri, dejal bi, fantastični načrti, kot je naprimer tisti o »rekreacijskem področju Sutjeske«,baje bodočem evropskem Yellowstonu.A danes me je Bosna navdušila že v prvemhipu. V spletu neštetih grebenov in zavitih dolin,ki mnoge od njih sploh niso prehodne, se človekše lahko približa naravi in jo kot njen drobecdoživi v vsej njeni prvobitnosti. Da le ne bi tegapokvarili I

Svojo pot sem zočel kar na Igmanu, veliki gozdnatiplanoti v naročju Bjelašnice na jugu Sarajeva.Imel sem tu delovni sestanek, govorili smože drugi dan, a lepota prvih pomladanskih dniin še posebno zasnežena Bjelašnica me je takopritegnila, da sem raje opustil poslušanje dolgoveznegabesedovanja in jo sredi dopoldnevaubral v prvem pomladanskem brstju v meni docelanov in neznan svet sredi prebujajočih segozdov, zasneženih grebenov in planot.Igman je nekoliko podoben naši Pokljuki po svojikotanjasti obliki, po pobočjih, ki se dvigajo iznadplanote in pa po smrekovih gozdovih, ki pokrivajodno skledaste kotline. Menda so prav tuugotovili dosedaj najnižje temperature v Jugoslaviji.Ob jasnih zimskih nočeh se spusti živosrebro na dnu velikega mrazišča tudi do petinštiridesetstopinj pod ničlo, dvesto, tristo metrovproč pa kaže toplomer tudi po dvajset stopinjvišje temperature. Velikemu toplotnemu obratuse je prilagodilo tudi rastje samo, na dnu kotlineje drevje zelo skromno in vejnato ter močnoobraslo z lišaji. Malo više pa je bolj visoko inlepših oblik, vedno več je jelke in bukve, podobnokot je v naših globokih dolinah in vrtačahv naročju Notranjskega Snežnika. Nasploh si jevisoki kraški svet zelo podoben.Veliko Polje na Igmanu sem kmalu pustil zaseboj. Tu je sedež gozdnega posestva sarajevskegozdarske fakultete in pa številne zgradbe, kislužijo za bivanje fakultetnim učiteljem in študentomv času praktičnega pouka in raziskovalnegadela. Iznad smrekovih gozdov se je belilov dopoldanskem soncu ožarjeno pobočje Bjelašnice,ki gospoduje nad vsem širnim Igmanom.Belina snega in jasnina neba nad njim človekapremotita, da se mu zdi vrh veliko bližji kot jev resnici. Vendar je z Igmana višinska razlikado vrha dobrih devetsto metrov, preiti je najprejprecej širok gozdnat hrbet Radovo šumo, šelepotem zraste Bjelašnica zares neposredno predteboj v vsej svoji beli veličini.V zgodnjih majskih dneh (1966. I.) je ležal naIgmanu sneg le še po senčnih gozdnih kotanjah,na poti navkreber pa ga je bilo vedno več. Potje namreč speljana proti vrhu Bjelašnice po severni,bolj senčni strani. Sneg pa je bil uležanin se mi ni udiral, tako da sem dokaj hitroVeliko polje na Igmanu, nad njim Bjelašnica

napredoval, morda celo hitreje, kot če bi hodilpo kopnem. Dokler nisem prišel do zadnjegadrevja, sem sledil zelo obilnim markacijam. Odgozdne meje navzgor pa ni bilo kaj izbirati iniskati, saj se je tik nad menoj prav na samemvrhu Bjelašnice dvigal nad petdeset metrov visokstolp sarajevske radijske in televizijske postaje.Po njem sem kar dobro usmerjal svoje korakev sicer preglednem svetu, drugače pa bi se vprecej razpotegnjenemu grebenu težko odločil,kateri vrh je pravi.Povsod okrog mene je bila tišina pomladanskegadne, takšna kot je ta čas lahko samo v visokihgorah. V rušju se je oglasil neznan ptiček, prhnilje, da se je osul sneg in zamajala osvobojenaveja. Ob robu gozda sem srečal imenitnega srnjaka,tam blizu v snegu pa tudi volčje sledi.Gotovo je ob viharnih zimskih dneh danes takospokojna pot čisto drugačna. Takrat bi se drugačeoziral okrog sebe.Še spodnje stopinje v zasneženi strmini in evome na vrhu. Zamižati sem moral od tolike belinein bleska opoldanskega sonca. Vso dosedanjopot sem prehodil v skoraj brezvetrni tišini, takozavetna je bila severna stran Bjelašnice, tu paso mi naenkrat udarili v obraz siloviti sunkivetra, da bi me, nepripravljenega, z nahrbtnikomvred skoraj podrli po tleh.O vrhu Bjelašnice je pravzaprav težko govoriti,zaznamovana je sicer višina 2007 metrov, a vseskupaj je bolj podobno prostrani, valoviti in skotanjami posejani planoti. Na širnem valovitemhrbtu Bjelašnice pa človek ni nikoli sam. Najprejje tu mogočen betonski televizijski stolp in večnadstropnastavba poleg njega. V skalni in zasneženipokrajini kažeta oba s svojimi belimi,sivimi in toplo rjavimi barvami na modrini temneganeba vprav fantastično podobo; kot bi senekje na luni pripravljala ogromna raketa, dapoleti naprej v vsemirje. V primeri s tem je stara,niti ne majhna meteorološka postojanka, takojpoleg, pravi pritlikavec. Streljaj daleč po grebenupa imajo svojo opazovalnico tudi vojaki.Bjelašnica je zato obljudena kar vse leto, tudipozimi, verjetno bolj kot katerikoli kraj na tejvišini v naši širši domovini.Planinci imajo na voljo sobo kar v meteorološkipostaji. Bjelašnica je zaradi svoje višine in legena razvodnici med Jadranskim in Črnim morjemin na meji dveh podnebnih področij, sredozemskegain celinskega, zelo pomembna za opazovanjevremena. Znana pa je predvsem po svojihizredno močnih zimskih severnih vetrovih ter šemočnejših viharnih sunkih z juga. Kaže, da poznatu veter samo ti dve smeri, jenja pa skoraj nikoli.Ze pred prvo svetovno vojno so spoznali vrednostBjelašnice za opazovanje in proučevanjevremena, zato so že tedaj postavili tu eno prvihvišinskih meteoroloških postaj, ki je bolj ali manjnespremenjena ostala prav do danes. Tedaj seniti na Igman ni dalo priti po cesti, danes pase lahko pripelješ, seveda če ti ni žal avtomobila,prav na vrh Bjelašnice. Cesta je speljanapo južnih, bolj travnatih pobočjih v številnihključih do televizijskega stolpa, saj je bila zaradinjega tudi zgrajena.Strahoviti morajo biti tu gori zimski viharji. Posameznisunki dosežejo hitrost dvesto, dvestotridesetkilometrov na uro. Ko sem prišel na vrh,je pihal veter z jakostjo »samo« devetdesetihkilometrov, kar sem mogel kasneje ugotoviti primeteorologih. Življenje je pozimi za opazovalcevremena gotovo zelo težavno, posebno tedaj komorajo v viharnih nočeh k svojim napravam.Morda jim je sedaj, ko imajo za sosede tehniketelevizijskega oddajnika nekoliko lažje. Kljubtemu, da jih loči od njih samo dobrih petdesetmetrov, pa včasih pozimi do njih ne morejo.Najbrže še vsi pomnimo nesrečno noč dvanajstihmladih fantov v prvih decembrskih dneh leta 1962,ko so odjenjale njih moči samo sto metrov, araje še manj, pred meteorološko postojanko,blizu ljudi, ki bi jim lahko rešili življenja, polegzakurjenih prostorov in toplega čaja. V megli,snegu in viharju jih je Bjelašnica premagala.Sedem od njih jih je tedaj drug za drugimzmrznilo. Nesreča, stvar so obravnavali kasnejecelo pred sodiščem, je sicer pokazala na vrstoosebnih slabosti, predvsem voditelja skupine, napremajhno materialno pripravljenost za premagovanjeizrednih težav, pa za takšno pot pomanjkljivoopremo, vendar se z Bjelašnico ne bi moglišaliti tudi bolj izkušeni in bolje opremljeni planinci.Ob tako silovitih naravnih silah sta človekovakljubovalna domišljavost in samozaupanjekvečjemu smešna. Na nesrečo spominja sedajspomenik, ki so ga postavili na mestu, do kamorso prišli mladi planinci. Človek se zgrozi pravob tem, kako blizu so bili svoji rešitvi, a so sedrug za drugim obrnili in se skušali vsak po svojerešiti z umikom navzdol.Prenočil sem pri meteorologih. Veter z juga, toseveda zveni vse prenežno, je silovito pihal vsonoč. Kdo ve. kje so vse nevidne špranje in razpoke,nepritrjene oknice, napete žice, ki vso nočspreminjajo strahovit piš v divji koncert okrogpostojanke. Vrste tonov v najbolj fantastičnihlestvicah, zdaj posamič, zdaj vseh hkrati, si sledebrez najmanjšega premora. Kljub mnogoterimoknom, skozi njih se tudi podnevi komajda vidi,saj so debela za šest šip, je bilo čutiti piš tudi

v sobi. Dobro sem se pokrival in zavijal v številneodeje na bolj ozkem ležišču.V jutru sem odšel naprej. Anemograf je kazal,da so dosegli ponoči sunki vetra hitrost prekostoštirideset kilometrov, a ob mojem odhodu jebila moč vetra kar nenehno stodeset kilometrovna uro. Dobro sem zadrgnil svoj vetrni jopič inpotegnil čez ušesa debelo volneno pokrivalo.Kljub temu, da veter ni bil leden, me je bičalv obraz in me kdaj pa kdaj zanesel tako, dasem se moral kar z obema rokama krepko oprijetiskalnatih tal. Še nikoli poprej nisem doživel,da bi se z vsemi štirimi moral ob tako sončnemvremenu truditi pri poti navzdol.Čim nižje pa sem bil, tem bolj se je sila vetrazmanjševala. Tristo metrov pod vrhom sem bilskoraj že v pravem zatišju. Na mah je postalda n spet prijeten in mogel sem se prvič sproščenoozreti krog sebe. Odpiral se mi je na vsestrani, razen proti zahodu, prostran razgled dalečnaokoli. Kdo bi mogel poznati vse te doline ingrebene, zdaj blagih oblik, zdaj pa priostrenih,kot so naši alpski vršaci, preveč jih je. Človekaprevzame predvsem ogromna razprostranjenostvsega tega gorskega sveta, ki jo v Sloveniji občutimov veliko manjši meri. Na moji desni jev daljavi Čvrsnica, pa nato nazobčani grebeniPrenja, prav pred menoj pa je Visočica z Džamijo,svojim najvišjim vrhom, v sredini. Za njozačenjajo daleč na obzorju že črnogorski grebeniokrog Durmitorja. Nekoliko bolj levo je cilj mojedanašnje poti, mizasti trdnjavi podobna Treskavica.Njen skrajni zahodni del se dviga predmenoj iznad manj visokih grebenov. Od todsem mogel natančno videti, kako me bo peljalapot prav do njenega podnožja. Kar navdušensem postal nad tolikimi možnostmi za prihodnje,kaj vse me lahko lepega še čaka pri izbirimojih kasnejših potovanj. Začutil sem, da sepravkar pred menoj prvič odkriva Bosna in meprepričuje, da se bom k njej še zagotovo vrnil.Pod Bjelašnico sem srečal ljudi, tega dne edinena vsej svoji poti. Čeprav je bil po kotanjahin osojnih legah še sneg, so iz vasi, ki sorazpostavljene po južnih pobočjih Bjelašnice,predvsem iz Umoljanov, prignali prav ta danna pašo svoje ovce. Njih vasice leže podmenoj na položnih terasah med vijugastimidebremi gorske rečice Rakitnice, ki si utira todsvojo pot skozi neprehodno sotesko proti Neretvi.Vasi so muslimanske in se jih sodobni čas skorajdaše ni dotaknil. Za skromno življenje si ljudjese vse pridelajo doma, podobno kot so si pridelal,pred petdesetimi, stotimi in več leti. Pridelajonekaj žita, več ovac, volne, sira. Tudi obla-Črno jezero Foto ing. M. Ciglorčila nosijo še vsi iz domačega blaga, zlasti šeženske svoje lepo izdelane slikovite noše. Čepravmuslimanke, si v teh predelih niso nikoli pokrivaleobraza. Dekleta nosijo na čelu v okras obešensrebrn novec.Skušal sem začeti z njimi razgovor, a bilo jezaman. Kako rad bi pritisnil na sprožilec, a nekimožak me grdo gleda izpod čela. Morda semjim kot popotnik samotar sumljiv, da nimam poštenihnamenov. Spet sem poskusil pri mlajšipastirici, jel sem hvaliti njene ovce, obenem pase zahrbtno pripravljati za posnetek. A kaže, daje kmalu spoznala, kaj bi rad. Krepko me jeozmerjala in pobegnila, jaz pa čimprej naprej,da ne bi morda prišlo še do hujših zapletljajevm zamer. Kdo bi računal na takšne predsodke• n navade. Kasneje so mi povedali, da so pravtod okoli ljudje po svoje čudni, a v bistvu dobri,do tujcev so v začetku nezaupljivi, do takšnihkot sem jaz, pa seveda še bolj, saj ne vedo,cemu sam hodim tod okoli.

Od Lisičje glave (1569 m), kje sem se tako urnoposlovil od nezgovornih vaščanov, stopam zložnopo prijetni grebenski poti zdaj skozi bukovegozdove, zdaj po svetlih pašnikih. Na Hojti sem,grebenu, k veže Bjelašnico s Treskavico in jerazvodnica med Jadranskim in Črnim morjem.Lepa je takšna pomladanska pot. Najlepši sopogledi v pravkar ozelenele globeli, ki se stekajopod menoj v dolino Rakitnice in Črne Rijeke.Seniki po košenicah me spominjajo že kar nadomače kraje. Pot se vije ves ta čas skoraj naisti višini, zato sem hitro napredoval in bil šeprej, kot sem računal, pred svojim glavnim vzponomtega dne, pred samo Treskavico.Prvi njeni obronki, Ogorjelo Brdo (1949 m) inBarice (2079 m), so stali pred menoj kot skalnatzid. Moja stran je bila še precej v snegu, zatosem si že od spodaj približno ogledal, kakonaj bi najlaže prišel navzgor na rob planote.Začrtal sem si jo v mislih skozi nekaj žlebov inpo nekaj glavah, obraslih z rušjem. Šlo pa jepotem hitreje in lažje kot sem pričakoval oddaleč. Pot je v kopnem seveda tod enostavna,varno speljana in lepo zaznamovana, sedaj pa joje bilo treba bolj samostojno poiskati.Kmalu sem stal na samem vrhu OgorjelegaBrda. Znova se mi je odprl širni svet protivzhodu. Pričakoval sem, da bom izza roba zagledalvrsto skalnih globeli in grebenov, pa jeTreskavico na tej strani le visoka planota, s številnimi,a ne tako izrazitimi vrhovi, visokimi blizudvatisoč metrov, nekaj več ali manj. Svet je podobenonemu med Komno, Triglavskimi jezeri inVelim poljem, samo brez vršacev nad seboj, pamanj gozdnat je. Kotanje si slede druga zadrugo, pot zavija zdaj med rušjem, zdaj medrazmetanimi skalami, pa se spet spusti v prijaznodolinico z zapuščenim ovčjim stanom.Znajti se v takem, popolnoma neznanem svetu,kjer je bila pot povečini skrita pod snegom, nibila najenostavnejša stvar. Naše stare specialkev merilu 1 : 100 000 niso kaj prida. Precej mi jebil v pomoč višinomer, ko sem ugotavljal, kjese nahajam, še najbolj pa mi je pomagala sreča,Zasnežena pobočja Ogorjelega brda

tako da sem brez kakih daljših stranpoti in posebnegaiskanja ter tavanja izbiral prav tistosmer, ki se je nato pokazala za pravilno. Sevedaje v dežju in megli ne bi tako zlahka ubiral,verjetno bi si poprej sploh premislil, da bi vtakem nadaljeval svojo pot, četudi s kompasomin karto. Vreme pa mi je bilo k sreči na voljo,čeprav je že kazalo, da takšno ne bo dolgo.Nekaj posebnega je občutek in pa zavest, da siv tako prostrani samoti in divjini, kjer ure in uredaleč ni žive duše, popolnoma sam. Ali sodobničlovek sploh še pozna takšne počutke? Ali jesploh lahko še sam s seboj? Kar sem zapustilzjutraj pastirje pod Bjelašnico, pa skoraj dovečera sem bil sam s svojo potjo, z ozelenelimbukovjem, prvimi pomladanskimi ptiči medrušjem, ki se je v soncu zdaj pa zdaj otresalozimskih snežnih spon in pri tem šumelo s čistoposebnim glasom. Presenetil sem nekajkrat tudimanjše trope gamsov, na blizu smo se dolgogledali, najbrže niso vedeli, kam z menoj v temčasu, nato pa so v skokih odvihrali preko zasneženihpobočij v zavetja raztrganih sten in prožiliza seboj majhne plaziče in kamenje.Ko sem prešel že nekatero kotanjo in pregazilnekaj snežišč, pri tem sem večkrat pogrešal svojstari cepin, sem naenkrat presenečen obstal.Nisem pričakoval tega pogleda. Pod menoj seje razgrnilo Črno jezero. V popoldanski senci,sonce se je že nagnilo na zahodno stran, jebilo zares črno. Sive stene, pa bele krpe snega,skoraj črno rušje okrog njega, vse to je ustvarjaloprav poseben barvni vtis, nekako resno odmaknjen,takšen kot ga naredijo na človeka pokrajinedaleč na severu, na oni strani polarnegakroga, kjer se snežna pobočja in granitne stenespuščajo prav do temno sivega morja. Spustimse k jezeru. V mirni gladini se kažejo bližnjivrhovi v popoldanski svetlobi. Povsod mir in tišinadaleč naokrog. Danes zjutraj sem občutil šetakšen vihar in divje bučanje vetra, tu spodajpri jezeru pa je komaj čutiti kdaj pa kdaj rahlosapico, ki nežno zavalovi jezersko gladino.VrhBjelašniceFoto ing. M.Ciglor

Do planinskega doma v Kozji Luki, kjer sem senamenil prenočiti, sedaj nisem imel več daleč,zato sem še malo posedal okrog jezera in seogledoval po okolici. Svet okrog mene je vpravvisokogorski, lepota kraja prav nič ne zaostajaza lepoto doline naših Triglavskih jezer. Na drugistrani jezera je že precej kopnin in prvo pomladanskocvetje se je že pokazalo med rjavo, odsnega poležano travo. Največ je pomladanskegažafrana pa visokostebelnega jegliča in, kar meje v tej višini najbolj presenetilo, vse polnopasjega zoba in morske čebulice, ki sta pri nasdoma v bolj nizko ležečih mešanih, predvsemlistnatih gozdovih. Seveda je še prezgodaj, dabi zaživela cvetna odeja v vsej svoji pestrosti,čez dva meseca ali pa še prej, bo podoba okrogjezera čisto drugačna.Po zložni poti sem nato sestopil do naslednjega,nekoliko večjega in prav tako lepega Velikegajezera pod strminami in stenami najvišjega predelaTreskavice, mimo njega pa v Kozjo Luko,z gozdovi obdano dolinico, kjer je od vseh stranižuborelo nebroj živih potočkov. V Kozji Luki jeprecej velik in kar prijazen planinski dom sarajevskegaplaninskega društva »Treskavice«.V domu, ki je odprt vse leto in tudi preko zimezasilno oskrbovan, sem bil sprva sam, a že vtemi je prišla vanj skupina kakih petdesetih planinceviz Sarajeva. Bila je sobota in kmalu jebilo vse živo. Opazoval sem druščino. Bila jepo letih, spolu in zunanjem videzu videti kajpestra, a moram reči, da kakega vpitja in razgrajanjatudi kasneje ni bilo, pa čeprav sonekateri posedali in se zabavali za mizami vpozne nočne ure, najbolj vztrajni pa prav dobelega dne. To je seveda proti priznanim planinskimpredpisom, po katerih naj vlada v planinskihkočah in domovih po deseti uri pokoj inpočitek, a pri nas je še vse kaj drugače. Obtakšni druščini bi se gotovo okrog desete urezvečer že vse treslo in majalo od pijanega vpitjain razgrajanja. Tu pa je vse od mize pa do sobpotekalo bolj »diskretno«. Sploh sem že nekajkratopazil po kočah in domovih zunaj Slovenije,da so domači obiskovalci bolj mirni in uvidevnido svojih sosedov, bodisi v obednici bodisi naskupnih ležiščih. Morda je ta razlika tudi zato,ker hodi tu v gore manj ljudi kot pri nas, a tistiki hodijo, pridejo povečini zares zaradi gora,ostali pa se jim morajo podrediti. Verjetno jesplošna kulturna raven povprečnega bosanskegaplaninca višja, saj je članov v planinskih društvihrazmeroma malo, intelektualci pa so najštevilnejezastopani. Naše povprečje je zato izmed60 000 članov planinskih društev bržkone vvečjih pogledih na slabšem. Zelo številni našiplaninci iščejo ob sobotah in nedeljah v gorahpogosto le prosto zabavo, kjer ni policijske urein kjer je voljan oskrbnik sebi v prid in na zadovoljstvovse vesele družbe marsikdaj zamižatina eno ali pa kar na obe očesi. Tudi menim,da je pri naših bratskih planincih več kolektivnegaduha, ne le pri organiziranju planinskihizletov, kar je, denimo, ob pogojih, kakršni sov Bosni, največkrat nujno, ampak tudi v neposrednostimedsebojnih odnosov. Na moč prijazniso bili z menoj kot edinim predstavnikom planincevzunaj njihovih meja. Vsi so hvalili Slovenijo,naše gore, naše planinstvo pa tudi ljudi,da mi je bilo včasih kar nerodno, ko sam vem,da ni vse tako lepo, a po drugi plati je res,da so stvari iz različnih zornih kotov različne.Nedelja me ni razveselila. Dež, plohe in megla.V soboto zvečer je bilo nebo še jasno, zjutrajpa naenkrat takšno razočaranje. V majhnem presledkumed dvema nalivoma sem upal, da sesprevedri in že sem se namenil na najvišji vrhTreskavice, ki se dviga do višine 2088 metrov,na njem pa so pred leti postavili sarajevski planinciinačico našemu Aljaževemu stolpu »Djokintoranj«. A prišel sem le do Velikega jezera, kome je zagrnila megla, oster piš pa mi je nasulv obraz novega dežja. Le kaj bi iskal človek vskalah in žlebovih v nepoznanem svetu ob takšnemvremenu in vrhu tega še v snegu. Vrnil semse v dom in preživel nedeljo, kot se pač preživiv prenapolnjeni planinski koči.Naslednji dan pa je bil popotniku bolj naklonjen.Celo sonce je kdaj pa kdaj pokukalo izzaoblakov, zato se nisem preveč obotavljal, ampaksem že zjutraj odšel na zadnji del svoje poti,proti Jahorini. Opazoval sem jo že z Bjelašnice,sedaj pa je bila razpotegnjena pred menoj povsem severovzhodnem obzorju. Ta stran Jahorineje bolj gola, brez večjih gozdov, pobočja sotravnata in skalnata, ob njenem vznožju pa sorazpostavljene po terasastih planotah številnemajhne vasice, njihovi domovi so iz daljavevideti kot bele pike.Po strmi, a precej široki poti sem sestopil obpotoku Hrasnici v dolino; spet me je zajel spomladanskibukov gozd v prvem svetlozelenembrstju. Tik pod Kozjo Luko je imeniten skok nadspodnjim delom doline, preko katerega grmi vsajsto metrov globoko precejšen slap, deževje prejšnjegadne pa mu je dalo najbrže največ moči.Nekaj lesenih bajt za gozdne delavce, pa dolgeskladovnice drv kažejo na to, da smo že v predelih,kjer poje žaga in sekira, a tudi gozdoviso vse slabši in slabši, čim niže smo in čim boljse bližamo vasem. Gozd se spremeni v podivjanogrmičevje in ko stopim iz njega, je pred menoj

TuroviFoto ing. M. Ciglarmuslimanska vasica Turovi. Slikovito gorsko naseljes svojskimi oblikami lesenih hiš in strmimi,s skodlami pokritimi strehami je kaj zanimivo zaoko popotnika, planinca ali turista. Zanimivi paso tudi njeni prebivalci. Sredi vasi sedi gručažensk ob studencu, vsaka ima nekaj opraviti,med seboj pa se glasno pogovarjajo. Ko mezagledajo, na mah umolknejo, skrijejo svojeobraze in se obrnejo proč. Spet poskušam z razgovorom,brez posebnega upanja na uspeh.Seveda ni bilo nič. Morda je bil kriv tudi mojfotografski aparat in moja želja, da bi jih slikal.Človek nehote pomisli, ali je v zavesti preprostihljudi še danes ohranjena prazna vera, da si ssliko sočloveka, dobrega ali slabega, lahko prilastišše njegovo dušo in z njo razpolagaš.Morda pa bi bile žene z menoj bolj prostodušne,če bi bile same, a na tem in onem hišnempragu sem zagledal tudi kako moško postavo.Moški so bržkone v Bosni predvsem varuhi starihnavad. Presenetilo me je tudi zakrivanje obrazov,saj obstaja pri nas zakon, ki že dvajset let toprepoveduje. Ko sem se sprehodil po vasi, semzagledal seveda tudi nezakrite obraze, a povečiničudno nagubane in bledikave, gotovo odtežavnega življenja in nenehne podrejenosti.Tudi otroci so se mi zdeli bledikavi, bolehni inzanemarjeni. Morda je bil temu kriv blaten inoblačen pomladanski dan po komaj preživelidolgi zimi. A vseeno se mi je zdelo, da je zaživelapred menoj vsaj za hip ona Bosna, kotsem doslej le bral o njej v delih našega IveAndriča. To je najbrže stara Bosna, morda samoostanek stare Bosne, vendar je to nekaj drugega,kot je Bosna v Sarajevu ali celo samo v slabouro oddaljenem Trnovem. Elektrika je danes tudiže v Turovih, a kaže, da se samo z njo ne spremeneživljenjske navade pa tudi ne težave vsakdanjegaživljenja.A gotovo je, da bo čas prinesel spremembetudi v Bosni, saj se je mnogo tega že spremeniloin se spreminja. Menim, da tudi v odmaknjenihdolinah in vaseh. Tega starega življenja z grenkimpriokusom gotovo s časom ne bo več. Inčemu bi ga ohranjali? Morda zaradi naše folklore,za domače in tuje turiste, da se bodoogledovali po Balkanu in turških časih, ki so seponekod za čuda ohranili pri nas prav do današnjihdni? Ljudje, pokrajina, življenje, vse sespreminja. Da bi vse to ohranili, četudi z najboljšiminameni, je nemogoče, saj je mnogotega povezanega s težavami in posledicami poprejšnjihtežkih časov in trdega človekovegaboja za obstanek. Bo prinesla industrializacijain z njo povezane pridobitve sodobne civilizacijeres samo dobre stvari in novosti? Ali bo takoporojeno življenje sploh lahko nadaljevanje poprejšnjegaali z njim neposredno povezano? Člo-

vek premišljuje o vsem tem, ko opazuje odmaknjenobosansko vas. Tu na obrobju našega življenjain dogajanja, kot da tok časa ne gre svojonavadno pot, kot da je zavil na neko slepo inneprava pota.Menda bi radi in si domišljamo, da bomo predsodobnim življenjem in tempom, pred duševnorazdvojenostjo sodobnega civiliziranega človeka,pred njegovim tehniziranim in potvorjenim izživljanjemohranili nekaj starega, arhaičnega inprvobitnega. Morda si pri tem predstavljamoognje domačih ognjišč, morda zategle zvoke piščalinad nepreglednimi čredami ovac, mordasplet srebrnikov na prsih vaške lepotice. To siželimo mi mestni ljudje, ki sebi v užitek, recimomu kulturni užitek, iščemo prvobitne pojave naravein življenja. A pri tem vidimo samo enostran naše naravne in človeške prvobitnosti, onolepšo, ki pa je napram oni drugi kaj ničeva inv življenju manj pomembna. Ljudje v Turovih sio tem ne belijo svojih glav, premišljujejo le, kakopriti do vsakdanjega kruha, kako priti do skromneobleke in kako zagotoviti obstoj in bodočnostsvojim otrokom. In ker so v tem sami in se morajoznajti, kakor vedo in znajo, potem sevedaubirajo trenutno najlažja pota. Še tako navdušenkonservator se mora zato sprijazniti z dejstvom,da bo mogoče večino tega, kar danes gledajonaše oči, čez čas možno najti samo še v muzejih.Ob tem bo morda komu žal nad izgubljeno preteklostjo,a tem ljudem tu gori gotovo ne, sajna kulturne in filozofske probleme civiliziranegačloveka zro s svojih gledišč, od nekdaj oprtih naživljenjsko borbo za obstanek.Neprijetne misli mi roje po glavi, ko stopammimo vaškega pokopališča pod cvetočimi slivamiob potoku Hrasnici vse do njenega izliva v Že-Ijeznico in še naprej skozi nekoliko večje vaškonaselje Trnovo. Tu je sedež bolj revne občine.Žaga, občinsko poslopje, cerkev, džamija, trgovina,dve gostilnici, turška in krščanska, mordaše kak obrtnik, po sredi slabo asfaltirano cestišče,potem je konec Trnovega in njegovih zanimivosti.Stare bajte nenehno razpadajo, a ometodpada tudi na novejšem občinskem poslopju.Trnovo res ni cvetoč kraj, a koliko takšnih občinskihTrnov je še pri nas?Nekaj kilometrov za Trnovim sem zavil iz dolineŽeljeznice v stransko dolino Črne Rijeke, potoka,ki se steka že s pobočij Jahorine. Pot se vijenajprej skozi ozko deber, nato pa se dolina naenkratbolj odpre. Vse je v pomladanskem cvetjuin zelenju. Opustošena pobočja z revnim grmičevjemso se odela za hip v spomladanskoobleko in z njo skrila svojo nepremagljivo revščino.Čez teden ali dva pa bo ta prazničenvidez izginil in spet bo vse takšno, kot j2 v resnici.A sedaj se v pomladnem dnevu veselje poigravav dnu doline ob živahnem potoku, vrte semlinska kolesa starodavnih vodenic.Jahorina je sedaj tik pred menoj. Izbiram pot,ki bi bila po njenih pobočjih najbližja, povprašujempri tej in oni hiši, a kaže, da ljudje nepoznajo kaj prida sveta zunaj domačega dvorišča.Ko pa sem končno le poslušal nasvetnekega dekleta, sem izbral prav najdaljšo potskozi nekoliko večje naselje Delijaš. Sicer mipotem ni bilo žal nekoliko daljšega ovinka. VDelijašu so imeli prav ta dan vaški sejem. Kazalopa je, da je bila udeležba na njem boljpičla. Le majhna gostilnica ob poti je bila polna.V njej sami starejši možaki z značilnimi muslimanskimipotezami, vsak pa je imel pred sebojsvojo džezvico turške kave. Umolknili so, ko semvstopil in me opazovali ter ocenjevali, kdo sem.Nezaupljivost je kar vidno butnila iz njih. Predtem so imeli živ pogovor, ki se je čul že dalečven na cesto, dva nekoliko mlajša moža v usnjenihplaščih, rekel bi, da kaka mešetarja ali prekupčevalca,sta jih nekaj prepričevala, a sedajni nihče več govoril. Delal sem prijazen obraz,skušal začeti pogovor, povprašal za nadaljnjopot, a kratki odgovori ali celo molk so mi dalikratko in jasno vedeti, da njihove dobrodušnostiv kratkem času ne bom mogel spoznati. Zatosem raje spet otovoril svoj nahrbtnik in hajdnaprej.Iz Delijaša zavije pot strmo navzgor proti Zabojski,vasici, ki je pripeta že tik pod vršna pobočjaJahorine. Delijaš je povečini muslimanska vas, vZabojski pa žive le pravoslavni. To je še posledicanekdanjih turških časov, ko so pravovernilahko živeli v ugodnejših legah, krščanska rajapa si je ponavadi iskala zavetja v bolj odročnihkrajih. Pred Zabojsko je na moč zanimivo staropokopališče, nedvomno še iz srednjeveških časov,o čemer pričajo ogromni, sarkofagom podobniin s skrivnostnimi znamenji okrašeni kamni. Pravverjetno je na njih še kaj bogomilskega duha.Sedaj le molče govore o naši žalostni zgodovini.Nad vasjo dohitim gručo mlajših fantov, takomed dvanajstim in štirinajstim letom, ki so seodpravili po živino. Kaj kmalu nam je stekelpogovor. Bistre glavice, prvič na svoji poti začutim,da je v življenju odmaknjene Bosne tudinekaj novega. Pripovedujejo mi o šoli, o delu,ki ga doma opravljajo, o življenju v vasi, občudujejomoj fotoaparat, vsakdo je seveda pogledal,kaj se skozenj vidi, pa kompas, višinomerin specialke. Sprašujejo me sami to in ono. Anjihovemu znanju o nogometu sploh nisem bilkos, tako da so me spravili kar v zadrego, če

sem hotel ohraniti v njih očeh na začetku pridobljenoveljavo. Poznali so menda vse »zvezde«,ki se podijo za žogo, ne le iz bližnjega Sarajeva,ampak tudi naše iz Ljubljane. Še najbolj pa meje presenetilo, ko so mi naštevali imena našihsmučarskih prvakov. Prejšnjo zimo so namrečtekmovali na Jahorini. Pa tudi moji sobesednikiže sami smučajo in tudi tekmujejo. Kaže, da sita zvrst športa poleg vsemogočnega nogometatudi utira pot v te kraje. Do mojega planinskegapočetja so imeli pravcato spoštovanje, da mi jebilo zares malce nerodno, pa čeprav mi je šlona smeh. Pri nas nismo kaj takega vajeni. Kose je na poti vedno večji druščini pridružil kaknov sodrug, so mu prejšnji na dolgo in širokorazložili kdo da sem, kaj počnem in kaj vsenosim s seboj. Tako smo prišli v prijetnem razpoloženjuprav do vrhnjega roba Jahorine, kjerse prično širni smrekovi in jelovi gozdovi. Tusmo se poslovili, vriskajoč so šli potem za svojimikravami, jaz pa sem ostal spet sam.Večer je že zagrinjal Jahorino, ko sem prišel dohotelov, smučarskih domov, žičnic in tega, kafsodi zraven. Same Jahorine pa si zaradi pozneure žal nisem utegnil tega dne kaj prida ogledati.A po pripovedovanju drugih sem si ustvarildo nje kar precejšnje spoštovanje. Vendar sembil v hotelu, ki sem si ga izbral kar na slepo,ta večer in to noč edini gost. Meni samemuse seveda ni splačalo kuhati in pripravljati večerjo,tako mi je dejal sam upoštevanja vredniupravnik ali celo direktor. Zadovoljiti bi semoral kar z zadnjimi ostanki tega, kar sem šenosil s seboj. Pa se me je dobrodušno usmililapotem sama kuharica in mi velikodušno ocvrloveliko »kajgano na oko«. Tudi rjuh vsakemugostu ne gre menjati, tudi to se najbrže nesplača. Zato pa sem zjutraj navsezgodaj z lahkimsrcem kar tešč odšel naprej. A kljub temumora biti Jahorina nadvse lepa in zanimiva.Žal sem videl malo tega. Hotel sem nadaljevatisvojo pot po zložnih strminah do kakih dvajsetkilometrov oddaljenega Trebeviča in nato navzdolnaravnost v Sarajevo, pa mi je vse to spetpreprečil ta nestanovitni spomladanski dež. Spetje lilo kot iz škafa, lilo in lilo kar naprej. Kmalumi je premočilo vetrovko, čutil sem že pravo»notranjo« mokroto, ko me je srečno dohiteltovornjak, zvrhano naložen s hlodi, prijazen šoferpa me je kar sam povabil v kabino. Mesto vlohorinaFoto ing. M. Ciglor

Sarajevo, pa smo se po vijugasti cesti pripeljaliv Pale. Do Sarajeva je bilo še vedno dvajsetkilometrov daleč. Tu sem prvič v življenju zatoposkusil z avtostopom. Ta dan so vozili mendav Sarajevo samo avtomobili z rdečimi tablicami.Morda moja mokra zunanjost in kdo pravi, dane morda prava službena zagnanost onih vavtomobilih, sta bili najbrže krivi temu, da nisemvzbujal potrebnega sočutja. Zato sem počakalna večjo srečo raje kar v obcestni kavarni.Osamljen šofer z bolj starim rekordom je potemkmalu zares rad sprejel za sopotnico prijetnoštudentko, ki se je odpravljala v Sarajevo in semu ponudila za vožnjo, meni pa potem na njenoprigovarjanje ni mogel odreči, čeprav pri temni delal nič kaj veselega obraza.V Sarajevu je lilo kar naprej, preostalo popoldnesem presedel v kavarni, zato je bilo slovo odsicer meni zelo prijaznega in prijetnega mestatem lažje. Sredi enakomernega ropota železniškihkoles in tračnic so mi nato vso noč blodilemisli nazaj na strmine Bjelašnice, planoteTreskavice in obronke Jahorine, med zeleno brstjespomladanskih bukev, med zasnežene kotanjein črna jezera. Čutil sem, da sem ponesel s sebojdomov za vedno kos pomladi, kos bosanskepomladi.CATINACCIOM a t i i cMaležičSkupina Catinaccio (Rosengarten) jepo obsegu ena največjih skupin v Dolomitih inleži v njihovem zahodnem delu. Sestavljena je izštevilnih podskupin, izmed katerih so gotovo najboljpoznani in najlepši sloviti stolpi Vajolet.Osrednja točka Rosengartna pa je Rosengartenspitze.Glavni greben tega masiva, ki je širokokoli pol, dolg pa kilometer, se vleče od SVproti JZ in povezuje tri vrhove. Najvišji srednjivrh je po širini drugi v vsej skupini (za Kesselkoglom- 3004 m). Zahodna in severna stenaRosengartenspitze, visoki 150 do 400 m, tvoritaz Laurins-Wand (Croda di Re Laurino), ki jimaleži nasproti, zaključeno celoto. - Ime Laurinizhaja iz legende, znane v teh krajih. Ta govorio kralju Laurinu, ki je imel prelep vrt z rožami(Rosengarten). Daleč po dolini Vajolet pa jevidna JV stena, ki s svojo širino (okrog 1 km) invišino 600 m vzbuja zares mogočen vtis. Polegtega pa je dohod do stene lahek. Zato ni nenavadno,da je v njej vsaj kakih trideset plezalnihsmeri in variant vseh težavnostnih stopenj. Precejšnještevilo smeri je nastalo še v dobi klasičnegaalpinizma konec prejšnjega in v začetkutega stoletja. Že I. 1874 je bila v zahodnisteni preplezana smer, ki se uporablja danes zanormalni vzpon (ocena II, III). V Rosengartenspitzeimajo svoje smeri plezalci, kot so Dulfer,Preuss, Piaz, Delago, Rizzi in še drugi. Preddrugo svetovno vojno so nastale lepe smeri (V,+ V in VI). Pa tudi nove ekstremne smeri nastajajov zadnjem času.Sedimo pri vstopu (Janez, Vasja in jaz) ter čakamoBineta, ki se s počasnim korakom grize pomelišču za nami. Nismo ravno najboljše volje,eden izmed vzrokov je vreme, ki je prav klavrno.Sicer pa je tako že vse te dni, kar smo v Dolomitih.Če že ne dežuje, se pripravlja na dež alipa je ta hip prenehalo deževati. Ze dober tedentaborimo ob potočku pod stenami, pa smo doživelien sam sončen dan in le dva dneva brezdežja. - Zares, vzrokov za slabo voljo nam nemanjka.Bine in Janez sta pripotovala dan pred namaz Vasjo. Tako sva bila po celodnevnem prekladanjunajinih številnih vreč in nahrbtnikov izenega prenapolnjenega vlaka v drugega inkončno še iz avtobusa na žičnico prikrajšanaza užitke pri iskanju primernega prostora zatabor. Samo prišla sva, hočem reči, pricapljalapod lepim kupom prtljage na ramenih, in postavilašotor ob šumečem potočku pod strmimi stenami.Kar se tiče vode, torej ne bo problemov.In res jih ni bilo: padala nam je kar izpod neba,tako da je stari šotor sploh ni mogel zadržati.Pri vseh šivih je uhajala noter.Že ob prihodu se nama je pogled ustavil najugovzhodni steni Catinaccia (Rosengartenspitze,2981 m), ki se je črno rumena in mogočna vzpenjalanedaleč vstran. Bine in Janez pa sta namapokazala razglednico, na kateri so bile vrisanesmeri. Prav po sredi trikotne stene se je vleklabela črta, za katero je na drugi strani pisalo:Via Steger — direttissima. Po tednu slabega vremena,sestopov v dežju ter preganjanju dolgegačasa v zamočenih šotorih smo že skoraj obupaliin odšli. Od te namere nas je nepričakovanoodvrnil dan lepega vremena. Po vzponih, s katerihse za spremembo nismo vrnili tik preddežjem ali v dežju, smo se odločili prihodnji danposkusiti v omenjeni smeri, če bo vreme seveda.

Morda je bilo ravno njeno ime krivo, da smo sijo vsi želeli. V opisu smo prebrali: 600 m, VI,9 ur. Zato zvečer tokrat nismo igrali taroka, temvečsmo raje odšli spat.Ob pol petih zjutraj, ko sem pomolil glavo skozina pol odprto lino šotora, je bila zunaj odbijajočasiva megla, iz katere je zoprno pršilo. Vmislih sem se že odpovedal direttissimi in spetzaspal. Ob šestih me je zbudil Vasja čepeč privhodu, medtem ko je zunaj veselo sijalo sonce.»Gremo plezat!« Presneto, menda bo res trebaiti, jaz pa sem za danes že opustil misel navsako plezanje. Padlo je še nekaj ne ravno izbranihizrazov na rovaš vremena. V sosednjemšotoru so dogodki potekali podobno. Janez jepričel metati nahrbtnik in kovačijo iz šotora,kmalu nato pa se je prikazal še sam. Nenavadno,doslej je vedno vstajal zadnji. Vasja je tudi žepričel tlačiti v nahrbtnik najino opremo. Samsem se spravil kuhati obilen zajtrk, ki naj zaležeza ves dan. Tudi Bine se je pripravljal. Medtemko smo pospravljali odlične sarme in na zasekiocvrta jajca, smo občudovali razbite vrhove Coronell,ki so se svetili v jutranjem soncu. Pravzapravjih niti nismo preveč občudovali, čepravso bili vredni vse pozornosti. Bolj so nas mikalenenavadne megle, ki so silile izza njih. Končnosmo le zavezali šotore in se obloženi odpraviličez travnato pobočje proti poti, na kateri še nibilo turistov, ki sicer romajo po njej v skorajnepretrgani vrsti pod stolpe Vaiolet.Počasi smo zavili po ožji stezi pod jugovzhodnosteno Catinaccia. Pot je zelo lepa. Vzpenja semed velikimi bolvani in po mehkih travah. Nanasprotni strani doline se vzpenjajo stebri ingrape Larseca, za nas zares nenavadnih oblik.Vendar nam vse to ni šlo k srcu. Molče smo sepočasi vzpenjali ter gledali predse v nahrbtnikprijatelja ali pa v tla. No, je že tu, trema namreč.V želodcu sem premagoval nenavadne občutke.Ne bi mogel trditi, da so bili po sarmi alijajcih. Nebo se je počasi pooblačilo ali vsajmegle so bile krive, da je kazalo še kar slabo.Nihče ni nič rekel, a vseeno smo rinili naprej,čeprav ne najbolj navdušeno. Na travnatemgričku smo se ustavili in si s pomočjo razgledniceogledovali smer. Razen izstopa nam je biloše vse kolikor toliko jasno. Tudi ko sva si z

Vasjo dan poprej ogledovala izstop (vsaj narazglednici je tam narisan) iz Voglerjeve smeri,nisva ničesar pametnega videla. Ne da bi kajnovega ugotovili, smo se odpravili do vstopa(razglednica je tako trdila).Tako, Bine je tudi že pri nas. Vreme je zeloklavrno, vsaj nam se zdi. V zraku visi vprašanje,ali se v takem vremenu in tako pozno(osem je že) sploh splača vstopiti. Vsak nekajmrmra sam zase, na koncu pa smo le vsi tiho.Lepo. Pa dajmo! Začnem razvijati vrv, Vasja pameče kovačijo iz nahrbtnika. S seboj imava tudifotoaparat z barvnim filmom pa še rezervni film.Bine in Janez sta tudi že razvila vrv in pripravilaželezje. Mečemo novec, kdo bo plezal prvi. Žrebje naklonjen nama z Vasjo. Naveževa se inVasja prične raztežaj po lažjem svetu. Po slikigre smer še raztežaj po skrotju na nekakšenstebriček, nato pa levo v zajedo. Prečnica v zajedoje videl nenavadna ali bolje, tam splohnič ni videti. Zato raje splezam levo navzdolkakega pol raztežaja in pristanem na polički. Nadnjo se začenja dolga, mestoma pretrgana zajeda,po kateri v spodnji polovici stene poteka smer.Varovalni klin na polici priča, da smer potekatukaj, in Vasja, ki je medtem prišel za menoj,ga takoj uporabi. Prvikrat danes robantiva nadrazglednico (stvar se bo ponovila še enkrat — priizstopu seveda).Pričnem prvi raztežaj šestice. Gre mi odlično(vsaj zdi se mi tako). K vragu vsa trema! Razpoloženjese mi skokoma dviga. Pridem do majhnegaa dobrega stojišča, Vasja mi sledi, odložinahrbtnik in pleza mimo mene navzgor. Izgineza previsom. Vrv mi enakomerno teče skozi roke,sem pa tja zaslišim tlesk vponke, vrv obstane,steče hitreje in spet enakomerno polzi: tudi Vasjigre dobro od rok. Skozi oblake in megle posijesonce. Občudujem divje oblike Larseca, pa mirazgled zakrije Janez, ki je že za nama. Pravnemilo me stlači v kot in že se gneteva na majhnemstojišču zamotana v vrvi. Toda ne za dolgo,Vasja me pokliče s seboj. Pričnem se vzpenjati vrazkoraku po navpičnem kotu. V steni tiči nekajsolidnih klinov, vmes pa je treba zlesti prosto.Oprimki in stopi so majhni a izvrstni: uživaškaplezarija. Kmalu sem pri Vasji, nekje spodaj paže slišim Bineta, ki se je pričel vzpenjati. Pobrezuspešnem poskušanju navzgor čez krušljivoprevisno stopnjo nadaljujem levo, odkrijem klinin po nerodni prečnici dosežem rahlo previsnozajedo.Ko pogledam navzdol, se spomnim na aparat.Pogled mi seže prav do vstopa. Pod seboj vidimVasjo na polički, sonce je spet pokukalo skozimegle, skratka, kar lačen sem fotografiranja. Paše rezervni film imava s seboj. Ampak kje jefotoaparat? Poln grdih slutenj zakličem Vasji,če ga ima on v nahrbtniku. Kje pa! Ko sem sespodaj navezoval, sem ga odložil in ga pozabilpobrati. Iz kože bi skočil. Malo pred odhodomv Dolomite mi je neka prijazna duša ukradlafotoaparat. Vasja mi je nato sočutno obljubil,da bom lahko poslikal kak film z njegovim. Kopa sva ga vzela s seboj na prvo turo in napravilaprvi posnetek, se je mrha pokvaril. Binenama je nato posodil svojo rezervno rusko škatloiz bakelita (ki pa se je kar dobro izkazala), zdajpa leži spodaj pri vstopu. Občudujem okolico.Slike bi bile čudovite. To sem skozi ves vzponugotavljal, medtem ko je Bine navdušeno pritiskal,kar je še bolj kurilo mojo jezo. Za tolažbomi je na vrhu obljubil, da mi bo poklonilkak diapozitiv. Jeza me pa drži še danes.Potegujem se v klinih in na majhnih oprimkih,na najbolj previsnem delu moram celo vpetistreme. Ko sem čez, sledi še kakih deset metrovprostega plezanja. Trenje me malo ovira, a podsuho prstjo odkrijem dobre oprimke, kar kasnejespravi v smeh Vasjo. Prst in znoj sta mi na obrazunapravila, ne da bi se tega zavedal, zabavnomasko. Kmalu sem na stojišču, kar izpričuje lepoštevilo klinov zabitih na območju enega kvadratnegametra. Usedem se na šop trave, ki jemoker kot goba, ker nanj kaplja voda iz mokreprevisne poči nad menoj, noge pa uprem nanasprotno stran zajede. Hlače imam sevedačisto premočene, kar pa stoično prenašam, sajnimam druge izbire. V tolažbo mi je soliden varovalniklin. Ko mi Vasja sledi, ga med varovanjemopazujem in premišljujem o odličnih diapozitivih,ki bi jih lahko napravil. Vasja pri meniodloži nahrbtnik, ga obesi v klin in prične znaslednjim raztežajem. Dobro napreduje. Ko izgineza robom, mi vrvi hitro polzita skozi roke.Pod sabo slišim Bineta in Janeza. Nad previsnimdelom se prikaže roka, za njo pa še vse ostalo.Janez je kmalu pri meni in že se stiskava napičlo odmerjenem stojišču.Nekaj više najdem dva specialčka, zvezana zodlično perlonsko vrvico — sled spuščanja nekenaveze. Le kdo je bil v stiski in je pustil takodragocene reči v steni? Spravim vrvico in karz roko izrujem oba klina. Pri Vasji pustim nahrbtnikter po nerodni prečnici pod streho in porazčlenjenem svetu nad njo pridem do dobregastojišča. Tu si ogledujeva, kaj vse sva danesv steni našla: krom-vanadijevo vponko, tri specialčkein precej vrvic — seveda ne konopljenih.Lepa navada, puščati take stvari v steni, nama

dvema zelo ugaja. Skupaj z najdbami prejšnjihdni sva si že kar lepo izpopolnila opremo.Po naslednjem raztežaju sva pod navpično, naenem mestu previsno krušljivo zajedo. V njej tičinekaj klinov, vendar se v glavnem pleza prosto.Dolgo se zadržujem v čudni prečnici, ki teče podzajedo. Skala se drobi pod prsti in moje predstaveo nekrušljivih Dolomitih so močno načete.S trudom odkrijem nekaj krušljivih oprimkov zaprste. Nič ne pomaga, vpeti moram majavi klin,čeprav vem, da me bo zaradi tega kasneje oviralotrenje. Končno sem pod zajedo. Mokra jev spodnjih nekaj metrih in kar poprijeti je treba,da pridem do klina. Ozrem se navzdol. PolegVasje sta na stojišču že tudi Janez in Bine. Kaj,tako dolgo se že obiram? Malo više moram vpetistreme, nakar je konec s klini. Neverjetno, kakodolg je lahko raztežaj. Ko zagozden v zajedi obveliki luski, vpet v dober klin, vlečem vrvi inso krušljivi oprimki za menoj, si moram priznati,da sem se upehal. Vasja se mora z nahrbtnikompošteno potiti za mano. Janez mu sledi in kmaluza tem, ko mi Vasja da nahrbtnik, preči po luskiiz zajede ter izgine za robom navzgor, se žeprerivava na ozkem stojišču. Kot na vseh stojiščih,kjer sva se danes stiskala, mu tudi tukajpovem, da ima čelado postrani. Nenavadna jeta njegova čelada, nikakor mu noče obstati naglavi pokonci, ne morem si kaj, da ga ne bidražil. Kako je s to stvarjo? Pravi, da ima obstraneh ventilatorčka. Levi da je pokvarjen in zatonoče biti pravega ravnotežja.Vasja medtem prevrže vrvi okoli roba in prečina drugo stran. Ko mu sledim, me vrvi vlečejoiz stene. Kar zoprno. Na stojišču malo počakavain razpravljava, zakaj Vasja ni varoval pri klinuna vrhu stebra, od koder me ne bi vlekel izstene. Medtem sta Janez in Bine za nama. Hitrosi sledijo raztežaji po bolj razčlenjenem svetuin že smo v vrhnjem delu stene. Tam, kjer kažerazglednica, da je treba iti, je popolnoma gladkanavpična plošča, dolga vsaj poldrug raztežaj,če ne dva. Tudi od blizu je videti neprehodna(s svedrovci bi seveda šlo). Lepa ploha ne prevečizbranih izrazov se ponovno vsuje iz naših ust naračun razglednice in tistega, ki je vrisal smer.Najbrž se mu prečnici v zgornjem delu nistazdeli v skladu z imenom smeri, pa jo je popravil(to, da je spodaj dodal eno, ni čisto v skladus tem sumom). Začnem iskati bolj desno in podprislonjenim stebričkom odkrijem klin. Splezamna stebriček, kjer zmanjka vrvi, pa tudi varovalniklin tiči v steni. Ostali pridejo za menoj.Ocenimo, da smo še kakih pet raztežajev podrobom stene. Sedimo na stebričku, robkamo sladkorv kockah in pijemo vodo, ki smo jo nosilis seboj. Ugotovimo, da so to skoro lepi trijeKogli drug vrh drugega. Izpostavljenost in trikotnaoblika stene res spominjata na Kogel, legredine ni. No, čisto brez nje tudi ne gre: vsredini stene je pas bolj razčlenjene in položnejšeskale.Vasja išče, kje gre smer. Stena je tu pokončna,izpostavljenost nenavadna, oprimki pa čudoviti.Šotora spodaj ob potočku sta videti prav smešnomajhna. Vasja pride po nekaj metrih do klina,nato pa po dvajsetmetrski prečnici v desno napoličko, kjer odkrije nov klin. Kar dobro mu gre.Nadaljujem iz poličke poševno proti levi navzgorproti trem klinom. Uživam. Toda z užitki je kmalupri kraju, v roko me prime krč, takoj nato pa šev drugo. Lepa reč. Čim skrčim roko, začutimvozel v podlakti in držim se zelo težko. Pri klinumalo počakam in se nato nekako primotovilimpreko čudovite prečnice na poličko. Ves čas sstegnjenimi rokami seveda. Plezanje bi bilo tusicer čudovito lepo. Ko pa se mi še odlomi oprimekin se s težavo obdržim, si želim samočimprej iz stene. Malo višje napravim stojišče.Vasja pleza naprej do klina in preko luske donaslednjega klina. Ves čas z zavidanjem poslušamnjegove navdušene klice o lepi plezariji,oprimkih, čudoviti luski in podobno. Ugotovi, dabo imel premalo vrvi za prečnico in izgine zarobom. Zdaj sem na vrsti jaz. Malo navzgor,nato v prečnici iščem redkih oprimkov in žesem pri Vasji, ki sedi v skrotju na robu stene.Počakava Bineta in Janeza. Slednjemu še zadnjičz resnim obrazom povem, da ima čelado postrani.Po krušljivem in položnem razu se nato vsi hkrativzpenjamo na vrh.Tu sledi obvezno slikanje. Spet sem prijaznevolje zaradi pozabljenega fotoaparata. V poznemsoncu občudujemo vrhove, ki nam jih megle odkrivajoin ponovno zakrivajo. Vpišemo se v knjigo,pospravimo našo ropotijo in zvijemo vrvi. Po žeznanem normalnem pristopu sestopimo na PassoSantner in pod stolpi Vaiolet v tabor. Jaz sevedaše ne. V mraku se moram vzpenjati pod stenopo aparat. Sprva sem nejevoljen, nato pa sepremislim. Prelepo pot, za katero zjutraj nismoimeli časa, prehodim tokrat počasi in občudujemvelike bolvane, ki so videti v ugašajočisvetlobi še bolj nenavadnih oblik. Skozi meglemežikajo zvezde. Bolj slutim kot vidim steno, kise mi zdi še višja kot v soncu. Spodaj se nekjeprižge drobna lučka, za njo še ena. Tam so prijatelji,ob sveči obujajo spomine na pretekli dan.Skušam urediti vtise, pa ne gre. Zdi se mi, da jebolj prav tako. Poln sem čustev. Tistih lepih, ki

Stegerjeva smer v JV steni Catinoccia (VI), višina 600 m,čas plezanja 9 ur.Plezali 8. avgusta 1967. navezi Janez Gradišar (AAO) -Bine Mlač (AO Lj-matica) in Vasja Doberlet (AAO) -Matija Daležič (AO Lj.-matica).Plezali smo torej štirje v dveh navezah in ne trije, karpa se iz sestavka najbrž ne da dobro razbrati.SKUPINSKI IZLET V BUDIMPEŠTO,VISOKE TATRE IN PRAGODr. BrankoŠalamunMaribor, 20. 8. 1966 zjutraj.jih ne morem kor tako opisati, ki pa človekavčasih povsem napolnijo, da ni prostora za ničesardrugega.V temi pridem do šotorov, kjer me Vasja pričakas polnim loncem limonade. Kuhamo, po večerjipa v najinem šotoru igramo tarok pozno v noč.Bine pa, ki karte kategorično zavrača, spi spanjepravičnega pri sosedovih. Končno sveča ugasnein le šum vode še moti nočni mir.Prvi se nam je predstavil vodnik Mirko, v novemmercedesovem avtobusu, po mikrofonu, kmalupo odhodu iz Ljubljane, ko smo se držali rezervirano— kolikor se nismo poznali od prej. Ljubljančaniso najbrže stari znanci. Sam poznamMirka, po planinski, Janeza, po medicinski, insina Andraža, po družinski liniji. Andraž ne poznanikogar, razen mene. V naslednjih dneh bovaspoznala štirideset novih sopotnikov.Smo pisana družba. Še preden je vstopila v2alcu prva Štajerka, Ljerka, nas je ogrel Mirkoz naslednjim poročilom:Zbral smo se iz desetih planinskih društev. Našapovprečna starost znaša 39,08 leta, po avtoritativnemMirkovem mnenju smo torej v najboljšihletih. Najmlajši je petnajstletni Jure, ne Jurček,najstarejši, mariborski inženir, se bliža sedemdesetimin se vrača v Brno med rojake iz mladosti.Največ je prosvetnih delavcev. To je prav, najse le izobražujejo.Trije pravniki so si razdelili svoje funkcije tako,da bo vodnik Mirko tožilec, Igor branilec, sodnikMilan pa sodnik za vse sporne zadeve, ki jihbodo reševali sporazumno po planinsko.Od zdravstvenega kadra ne bo posebne zdravstvenekoristi. Docent Janez se razume na kožoin bo dober le za žulje in opekline. MagistraNada ni mislila na zdravila, ko se je podala naturistično — planinsko potovanje. Morda je vzelas seboj zdravila za moža zobozdravnica? Pediaterbo prišel na vrsto — če bo — čez devet mesecev.Dva študenta držita ravnotežje dvema upokojencema.Štirje zakonski pari in trije očetje s potomcipa bi naj držali ravnotežje nepreštetimpodjetnim fantom in veselim dekletom. Srečnopot!Pešta, 21. 8. 1966Včeraj smo se kopali v soncu in v Blatnem jezeru,nekje med Fonyodom in Szantodom, ugaslim ognjenikomonstran Balatona nasproti. Sinoči smoposlišali v Budimu, v gostišču Howos-vogy (Tihadolina) odlično cigansko muziko in sledili šolanimin ognjevito pristnim plesalkam in plesalcem zočmi.»Vaš temperament je vulkanski« sem rekel profesorici,ki je obiskovala ljudsko šolo v Somboru,govorila srbski in nas prizadevno seznanjala zmadžarsko prestolnico in njeno preteklostjo.»Prav imate. Takšna je vsa naša zgodovina.«Ni nam je razsvetlil ognjemet s spomenika osvoboditve,z vrha Gelertovega hriba, imenovanegapo enem od mnogih narodnih svetnikov. Bil jebleščeč odsev službene parade in družbeni praznik20. avgusta, rojstnega dne ustave, razglašene- zanimivo: ELJEN AUGUSTUS 20 - nagodovni dan Svetega Štefana, prvega kralja izdinastije Arpadovičev./II I M \ W- / » l I i \ \ \SPRCHYof \// / II l \ \\• II I I t V \ \SPRCm

Od vsega, kar smo včeraj in danes videli in slišali,nam brni po glavah: Najmlajša svetnicaMargareta, posestnica otoka toplih vrelcev medBudimom in Pešto, je bila rojena v Trogiru. HunjadiJanoš in Sibinjanim Janko sta dva priimkain dve imeni istega junaka. Na trgu Herojev jeostal Leninov spomenik, poleg podstavka, na kateremje stal Stalin do 1956. Kardinal Mindzentiživi že deset let v ameriški ambasadi, med parlamentomob Donavi, grajenim od 1880 do 1896,v tistem razdobju avstro-ogrske monarhije, ko vBudimpešti niso vedeli kam z denarjem, in medmoderno palačo CK, v kateri predseduje sekretarJanos Kadar. Eljen augustus 20!Kežmarska chata, 24. 8. 1966Slovaški carinik, ki je poizvedoval ali dežuje tudiv Jugoslaviji, je napovedal za Tatre »sucho ateplo: v chate« — in še topleje: v hotelu. Njegovanapoved drži, na vse zgodaj znova rosi. Vremenunavkljub smo židane volje.»Ta prvi dan« smo obredli greben apnenčastihBelanskih Tater in se vrnili skozi Skalnata vratapod granitni Kozji in Jagnječji in pod Jastrebovvrh.V tatranskem narodnem parku (TANAP), največjemnaravnem rezervatu v Evropi, 1 strogo upoštevajostrogo obvezna navodila in predpise. Znjimi me je prepričljivo seznanil devetletni PeterKalinač, oskrbnikov najstarejši sin, ko sva jo mahnilamimo jezer k sosedovim v Brnčalovo chato,vabit k predvajanju barvnega filma o tatranskemrastlinskem in živalskem svetu.V mraku poznega večera so zasledile Petrovemlade, kot oglje črne oči dve temni postavi nagranitnem produ, preko katerega ne teče nobenamarkirana pot.Drago bosta plačala »pokuto« 2 za svoj prestopek,če ju bodo zasledili TANAPCI. 3 Prvič jenjuno tavanje življenjsko nevarno, zaradi kamnitihplazov. Drugič se na produ hitro zaide. Tretjičplašita zaščitene »svište a kamziky«. 4 Četrtičju lahko napade medved. In petič in sploh jehoja po »neznačkovanych cestach zakazana«. 5Je mar pod Triglavom dovoljeno trgati rože? —je vzkliknil Peter v rastočem vznemirjenju in zamahnilz roko po zraku nad navadno zvončnico,ne da bi se je bil dotaknil.1 Zaščiteno, strokovno upravljano področje tatronskeganarodnega parka zavzema 70 000 ha v slovaški in 21000hektarov v poljski republiki.2Globo.3Poklicni ali prostovoljni varuhi TANAPA in njegoveganoravnega bogastva.1Svizce in gamze.Nemarkiranih poteh prepovedana.Kežmarska Chata (1612 m). V ozadju BelanskeTatryKo nas je vodil poljski przodovnik 6 inženir Wojciechistega dne po neeksponiranem grebenuBelanskih Tater, nas je discipliniral mimogredein skoraj brez besed. Nismo se razhajali in nismoprehitevali, nismo zastajali in nismo prečkali serpentin(»Ne skracujte chodniky!«). 7 Nihče ni vpilin nihče ni trgal rož, ki so zaščitene prav vse inne le najbolj znamenite, ki so doma edinole vTatrah in v polarnem krogu.Zvečer so fantje v koči ubrano zapeli, po slovenskoin po slovaško, z lepimi dekleti, praktikantkamiiz gostinske šole v Košicah. Najmlajšeje zamikalo, da bi pomoževali v medslovanskitekmi s slivovko in z vodko. Pet minut pred dvaindvajsetoje električna luč trikrat pomežiknilain točno ob dvaindvajsetih je ugasnila, v skladuz napisom na hodniku: »Dakujeme že nerušitenočny klud.« 8V tistih dneh je pisala Melita Vovkova z Bleda: VloriBonskem Hyde parku mečejo tudi Jugoslovani6Vodnik.7Ne prečkajte serpentin!8Zahvaljujem se vam, da ne kalite nočnega miru.

Žičnica na Lomnicky Štit (2632 m)papir v košare za odpadke. Na Bledu mečejotudi Angleži papir po tleh.Hotel ob Popradskem jezeru, 26. 8. 1966Konec deževnega avgusta in sredi Tater, kjer žebrez napovedi najraje dežuje, je sinočni nalivpoživil slehernega med nami takole:V ranem jutru smo sestopili po pravljično lepihpobočjih in ob gorskih potokih med smrekami vleseno Javorino na slovaško-poljski meji, v dežju.Videli smo Morsko malo oko, eno najlepših jezerne le poljskih Tater, pod Vršaci in pod kopamioblakov, v dežju. Po mokrem asfaltu nas je varnovozil tenorist Vlado iz svetovljanskega Zakopanegav Javorino in naprej skozi folklorni Ždiarna severu in okoli tatranske verige na jug skoziletoviško Lomnico in sindikalni Smokovec in zdraviliškeHage do Škrbskega jezera, zgodovinsko inliterarno revnega in vendar Bledu podobnega.Znamenito in čudovito stezo med Štrbskim inPopradskim plesom smo prehodili nevedni, vtemi in v dežju in se končno — prepustili pomirjajočemuobjemu vroče vode, varno spravljeni zanapisi: Sprchy.Predali smo se razkošni in bajni, poživljajoči inpomlajujoči sprostitvi, po vseh nadlogah in naporihne le tistega dne.Praga, 1. 9. 1966Naslednjega dne je bil svet za nas lepši in življenjeradostno. Gora sicer nismo prevračali, šezavzeli jih nismo — le na spominskem cintorinu 9onstran jezera in pod granitno steno smo odprlioči za žive, kakor slovanski velikonočni pirhi veselebarve, tiste barve (na črnih pokopališkihkrižih), ki so nas razveselile na domačih lesenihhišah v Zdiaru takrat, ko je posijalo nanj prijaznosonce.Naslednjega dne smo zavzeli črne Ryse (2500 m),prekrite s pravkar zapadlo, deviško in snežnobelo odejo.Naslednjega dne smo doživeli ob najvišjem innajglobljem, Hyncovem jezeru dan, kakršnih jecelo v Tatrah po hudih nevihtah malo. Svež injasen, kristalno čist in prosojen in skoraj nepozaben.Znojmo, 3. 9. 1966Iz Češkega Raja mi bo ostal v spominu sinovnemir pred vzponom na nedolžno steno, s šolskimi,v vulkanski peščenjak izsekanimi stopinjami,pred očmi udeležencev izleta.' V letih 1936-1940 je zasnoval praški slikar in oboževalecTater edinstveno spominsko pokopališče za žrtve planin,mrtvim v spomin, živim v opomin.

Iz gostoljubne, zlote Prage s starim sokolskimdomom in z modernim ogrevanim kopališčem obVltavi, od črnega piva pri Flecku (»Dej Buhštesti — 1499.«) do laterne magike, od strahovskeknjižnice do zgodovinskih oken za defenestracijena Hradčanih, tiste pred tridesetletno vojno intiste Lorentanski cerkvi naproti, v 1948, bom upoštevalsinovo priporočilo iz Divadla hudbi, kjersva poslušala predavanje »Kaj veste o beatlesih?«in opazovala kulturno in glasbeno šolano mladopubliko: »Glej, oče, da se ne boš navdušil prevečza modo, ki je pase!«Ljubljana, 4. 9. 1966Če smo bili ob odhodu rezervirani nekoliko preveč,smo bili ob vrnitvi distancirani malce premalo,na primer tik za mejo pri Šentilju. Po pojasnilu,da smo planinci, ni vstopil carinik vavtobus, kakor da ne bi bili zamenjali »šuštavcev«in kave in slivovke za češki kristal in za nahrbtnikein za gumijaste blazine — ali kakor datega ne šteje več za prekršek. Ali na primer vmariborski Slaviji, zaradi muškatnega silvanca,popitega na dušek in na zdravje in zaradi srečnevrnitve v domovino, po 600 km dolgi vožnji izZnojma.Zelenica, nedelja, 2. 10. 1966Zbrali smo se vnovič, vsi razen službeno zadržanegaCirila iz Vrtojbe in šoferja Vlada. Dvignilismo se do gorenjske kosodrevine (slovaški izrazza ruševje), v jeseni, ko rumenijo macesni inrdijo jerebike. Na Češkem jih zasajajo ob novihavtostradah.Pod modrim nebom in belimi stenami Karavanksmo si rekli: Na Koroško poglejmo! V Ziljsko dolino,ko bo štehvanje, in v Celovec, kjer še imamošolo, ki velja, in gore, glej, ki so visoke kakorprej.Popradsko jezero

ŠE O SKRIVAČIH V ŠOLČAVIJožaV r š n i kOb spisu o »rezenterjih« (PV 1966 stran 519) seje morda kdo zamislil, čemu so se flihtengarji(vojni obvezniki) umikali vojaški službi, čemu sodezerterji (vojni obvezniki — begunci) uhajaliod vojakov in zakaj so se oboji skrivali v Solčavi.Na ta vprašanja bi rad odgovoril tako, kakorsem v mladih letih slišal pripovedovati stareljudi.Prvi odgovor na zadnje vprašanje.Solčava je imela za tiste čase dokaj dobre zvezes Koroško, spadala je pod Štajersko, s katerojo je vezala le struga Savinje in ob njej bornasteza. Ta pa je bila spomladi, ko je po gorahkopnel sneg, ob jesenskem deževju in poleti obvsakem večjem deževju, neprehodna. Od koroškestrani za skrivače ni bilo nevarno, razen I. 1852.Takrat so Korošci hoteli naloviti solčavskih fantovin jih namesto svojih poslati v avstrijski »militer«.To pa se jim ni obneslo, a to je zgodbaposebej opisana. Od štajerske strani je pa skrivačein Solčavo varovalo gorovje, Savinja in šedobro organizirana obveščevalna služba.Solčava je bila takrat kakor majhna republika.Težko dostopna, ljudje v Solčavi pa dobri, gostoljubniin za človeka v potrebi požrtvovalni.Kdor ni bil pošten, je v Solčavi kmalu izpiskal,kogar so pa sprejeli za svojega, temu pa so biliv pomoč v vsaki sili.Po pripovedovanju starih ljudi nekdaj v Avstrijirok vojaške službe ni bil nič določen. Ne moremtrditi, da je to točno, pripovedovali pa so tako.Ko so mladega človeka dobili v vojaško službo,so ga držali v službi, dokler je bil zmožen služboopravljati. To pa je lahko trajalo tudi do štiridesetlet, če ga ni prej rešila invalidnost ali smrt.Ko so onemoglega soldata odpustili z nekaj goldinarjiodpravnine, ki je morda zadostovala zanakup lajne, se je pač napotil v svoj rojstnikraj. Tu pa ni našel več svojih ljudi. Po tolikihletih je komaj še koga poznal, bil je tujec vdomačem kraju. Za delo je bil nesposoben, njegoviže daljni sorodniki se niso čutili dolžni, daga vzdržujejo, velikokrat tudi niso bili tegazmožni. Siromaku ni ostalo drugega ko palicav roki in pot pod nogami. Pri dobrih ljudeh jemoral prositi za hrano in prenočišče. Za to sejim pa oddolžil s pripovedovanjem novic in vojaškihdoživljajev. Med te pa je vpletel tudi to,da je vrag rekel: »Vse hudo na svetu sem žedoživel, pa vse drugo bT se upal doživeti šeenkrat, rekrut biti pa nikoli več.« In takih popotnikovje bilo veliko.Pripovedovali so tudi o kaznih, ki so bile vojakuzmeraj na razpolago. Že kar »špange držat«, jebila dovolj huda zadeva. Obsojenec je moralsesti na tla, dati noge in roke navzkriž, pa somu z verigo priklenili levo roko v zapetsju kdesni nogi v gležnju, desno roko k levi nogi into tesno skup zategnili tako, da so mu prsti narokah kmalu postali višnjevi. Tako sključen jemoral presedeti določen čas. Če se je hotel količkajpremakniti, se je prevrnil na stran, kar jenjegove muke še povečalo.Še hujša kazen je bila privezovanje. Obsojencuso roke za hrbtom privezali navzkriž in ga privezalik zaponki v zidu. Pri tem so mu roke pritegnilitako visoko, da je mogel stati samo naprstih. Če je omedlel in se zgrudil, ga je paznikmoral spustiti na tla in ga spraviti k zavesti, natopa spet privezati, dokler ni kazni prestal. Včasihso tako privezanega pozabili, potem pa so našlimrtvega. Dve uri privezan ni ostal živ nobeden.Tudi tepli so jih s palicami. Slečen do golegase je moral obsojenec nagniti čez stol. Krepakvojak je bil določen za to, da mu jih je nadevaldoločeno število. Če je bil do obsojenca le nekolikopreveč obziren, se je moral še on sleči innagniti čez stol. Zato je raje udarjal na silo,kakor da bi jih bil še sam deležen. Drugi vojakiso morali to mučenje gledati, da se je vsak dobropremislil, preden ga je kaj polomil. Sto udarcevs palico je pomenilo »gvišno smrt«.Kolikor sem mogel videti iz knjig, so cesaricoMarijo Terezijo imeli za veliko vladarico. Vojakiin preprosti ljudje je pa niso ohranili v dobremspominu. Še zdaj pravijo slabemu vozniku furmanMarije Terezije. Prav tako slabemu delavcu inobrtniku, kateremu se delo včasih posreči, včasihskazi. Pripovedovali so, da je ona vpeljala privojakih kazen s šibami. Baje se je dala tepstis slamnato bilko. Kolikor .udarcev zdrži ženskas slamo, je rekla, toliko jih lahko zdrži moškis šibo. To kazen so izvršili tako, da se je tolikovojakov, na kolikor udarcev je bil obsojenec obsojen,postavilo v dve vrsti obrnjeni druga protidrugi v potrebni razdalji. Med vrstama je moralteči obsojenec. Vsak vojak ga je moral udaritis šibo. Če ga je kateri zamudil ali premalo udaril,se je moral še on sleči, zato o usmiljenju ni bilogovora. Čim nagleje je obsojenec tekel, hujši so

ili udarci. Robanov pastir Tomaž Prelesnik, rojenI. 1848, je pripovedoval, da je še poznalnekega Foltana, ki je »gaso tekel«, kakor so tokazen imenovali. Od takrat se je Foltanu glavatresla tako, da ga je bilo mučno gledati, skakšno težavo je prinesel žlico v usta, za delopa je bil popolnoma nesposoben.Tako so pripovedovali stari odslovljeni vojaki.Drugi so to verjeli in pripovedovali naprej, mordaso tudi nekoliko pretiravali, mislim pa, da vsegagorja, ki ga je moral prebaviti nekdanji vojakv tolikih letih, nihče ni mogel zajeti v svoja pripovedovanja.Kar pa so pripovedovali, je bilodovolj, da je marsikak vojni obveznik raje odšelv Solčavo kakor v vojaško službo za vse življenje.Ko so določili rok vojaške službe na dvajset let,to za vojake še ni pomenilo bistvenega zboljšanja.Ko so rok službe skrajšali na dvanajst let,je skrivaštvo začelo upadati. Nekako v tem časuse je odprla tudi pot v Ameriko, kamor se jeumaknil marsikdo, ki mu komis ni dišal.Razumljivo je, da so bili Solčava in Solčavanizaradi skrivačev pri takratni oblasti slabo zapisani.Tudi takratni nemški časopisi so Solčavoopisovali kot kraj, ki je tujcu težko dostopen, šetežje pa se je iz njega živ vrniti. Resnica pa jebila taka: Kdor je tvegal obisk v Solčavo, se jekar vsak srečno vrnil, potem pa je hvalil dobrotoin gostoljubnost Solčavanov.Kdaj je umrl zadnji skrivač Paličnikov Gregor, ninatanko znano, to pa je gotovo, da je še I. 1877zibal mojo mater vpričo žandarjev.Nekako takrat se je zaključevalo zanimivo, papremalo raziskano in opisano poglavje solčavskezgodovine.100 SMERI VI. STOPNJE, poleg tega pa še vrsto zimskih vzponov je od I. 1948 do I. 1957preplezal Hermann Buhl. V spomin na desetletnico njegove smrti na Čogolisi omenimonajbolj znane. Začel je v Karvvendlu, Wettersteinu in Wilder Kaiserju. Tu je že I. 1948pozimi kot prvi preplezal najbolj znane, najtežje smeri: Severni raz Lalidererspitze,direktno v južni steni Schiisselkarspitze, vzhodno steno Fleischbanka, zapadno stenoMaukspitze, mnoge od teh sam. 2e I. 1948 je imel za seboj severno steno GrandCharmoz (prva ponovitev direktne smeri). Naslednje leto je plezal v Dolomitih meddrugim Eisensteckenovo smer v zapadni steni Rotvvanda in južni steber Marmelade, vMt. Blancu južni steber Aiguille Noire, severno steno Aiguille Blanche in grebenPeuterey. L. 1950 je ponovil Sollederjevo smer v Civetti, prvi pozimi prišel čez jugozapadnosmer v Marmoladi, preplezal severno steno Zapadne Cine, Stosserjevo smer vjužni steni Tofane, zapadno steno Cime Canali, kjer je ubral pot po poči, po njemimenovani. V Mt. Blancu je kot prvi v enem vzponu prečil vse Aiguilles de Chamonixin preplezal severno steno Druja in Pointe Walker v Grandes Jorasses. L. 1951 je bilv severni steni Triglava (Takrat je predaval v Ljubljani in v Celju. Prišel je med nas kotnajskromnejši človek.), v Bernskih Alpah preplezal severno steno Aletschhorna in severovzhodnisteber Finsteraarhorna, Sentinelle Rouge v Brenvi in severno steno Dent d'Herensa.L. 1952 opravi sedmo ponovitev severne stene Eigerja, prvi kot samohodec pridečez severovzhodno steno Piz Badile, čez vzhodni steber Tofane di Rozes kot četrti, kotprvi sam čez zapadno steno Cime d'Ambiez, čez vzhodno steno Zinal - Rothorna inspet sam čez slovito južno zajedo v Schiisselkarspitze.L. 1953 je prvi pozimi sam preplezal vzhodno steno Watzmanna in prečil la Meije, samspet vzhodno steno Fleischbanka (Aschenbrennerjevo in Diilferjevo smer). Sam pride navrh Nanga Parbata (8125 m) v Karakorumu.L. 1954 spleza v Dolomitih in Berchtesgadenskih Alpah sam nekaj najtežjih smeri.L. 1955 nadaljuje to v Wilderkaiserju, v Mt. Blancu pa kot deseti ponovi vzhodno stenoGrand Capucina in južno steno Dent du Geant. Naslednje leto ga najdemo v Dachsteinu.največ pa v Mt. Blancu. Tu kot šesti ponovi zapadno steno v Druju, sam zmoreGervasuttijev ozebnik v Mt. Blanc du Tacul. sam Contaminovo smer v vzhodni steniAiguille Moine, sam Rebuffatovo smer v južni steni Aiguille du Midi, sam preči Greponin sam gor in dol prepleza Aiguille du Pelerin, vse sam in prvi.L. 1957 je bil drugič v Himalaji in dosegel Broad Peak (8057 m). Ni ga alpinista, ki biimel tak plezalski dnevnik, kot ga ima Hermann Buhl. A našteli smo komaj tretjinosmeri, ki jih je preplezal.

ALPINIZEM V NAŠISOSEŠČINI(Ob srečanju planincev treh dežel)Dr. ViktorVovkLepo, velike hvale vredno historiografično je todelo, pomembno in zanimivo tudi za nas, slovenskeplanince, ker nam razlaga furlanski, nam sosednigorski svet. Avtor Spezzotti, predsednikvidemske sekcije CAI, doktor matematičnih znanosti,industrijalec, široko razgledan alpinist, plodovitalpinističen pisatelj, pesnik, v društvenemin družbenem življenju furlanskega planinstvaneprekosljiv organizator, ta velezaslužni mož sije bil naložil težko opravilo, ko se je lotil iskanja,zbiranja in razčiščanja ogromnega gradiva zasestavo knjige, ki obravnava zgodovino alpinizmav Furlaniji. Delo mu je povsem uspelo. Knjiga jeizšla v dveh delih. O prvem je naša revija žeporočala (1964, str. 417-419), drugi del nam razgrinjadejanja in dogodke, predstavlja enciklopedičnozbirko osebnosti furlanskega alpinističnegasveta iz let 1900-1964. Veliko se lahkočlovek nauči iz skrbno sestavljene, zajetne Spezzottijeveknjige, ki jo bo predvsem planinecalpinist z živim zanimanjem prebiral.Prvo poglavje ima naslov: Nasproti modernemualpinizmu. Leta 1900 je umrl Giovanni Marinelli,čist in tipičen znanstvenik, mož obsežne kulture,alpinist velikega formata, ustanovitelj furlanskegaplaninskega društva, Societa Alpina Friulana,S A F, ki ga je 30 let zgledno vodil in dvemageneracijama vcepljal navdušenje in ljubezen dodela. Njegov sin Olinto, kakor oče sloveč učenjak,mu je sledil kot predsednik takrat že močnefurlanske planinske organizacije, ki ji je 25 let,do smrti leta 1926, z vztrajnim delom, z velikoljubeznijo načeloval. Najožji njegovi sodelavci sobili Federico Cantarutti, Ing. Luigi Pitacco, EmilioPicco, Arturo Ferrucci, prva dva ne dolgo, ker staže leta 1907 ali 1908 umrla. Cantarutti je v planinstvudeloval že z očetom Marinellijem, imeliso ju za dušo furlanske planinske organizacije,bil je urednik društvenih glasil »Cronaca« in »InG. B. Spezzotti: L'Alpinismo in Friuli e la Societa AlpinaFriulana, Sezione di Udine del C. A. I., Videm - Udine,1965, 386 strani, 44 slik.Alto«, na splošno ploden pisec in pisatelj, upoštevanjamar, govornik in predavatelj, priden sotrudnikpri sestavljanju prvih treh knjig uglednezbirke »Guida del Friuli«. Hoditi v gore - takoje učil - je moralno, duševno in kulturno dejstvo.Kakor so bili po prepričanju Giovannija Marinellijaosnovni elementi planinstva ugodje, znanje,zdravje in značaj, je Cantarutti dosledno ponavljal:Znanost je z alpinizmom neobhodno povezana.Luigi Pitacco je bil neutruden odkrivalec številnihvrhov na Furlanskem in v sosedni gorskipokrajini Cadore. Z vnemo je študiral problemealpskega gospodarstva, posebno karnijskih planin(malghe). Leta 1876 je po vrsti drugi, odItalijanov prvi prišel na Coglians (Grohmann želeta 1865), naslednje leto je tretji med vsemi, odItalijanov pa prvi dospel na vrh Cianevate -Kellerspitz, ki ga je bil leta 1862 osvojil Mojsisovvitzin leta 1865 obiskal Grohmann. Leta 1880 jelazil Pitacco v gorovju Cridola, a ni dosegelnjegovega vzhodnega vrha (2580 m), ki ga je štirileta kasneje osvojil Kugy. Od Tržačanov so nazačetku stoletja uspešno delovali v furlanskih gorahN. Cozzi, A. Zanutti in G. Cepich, znani zimenom »squadra volante triestina« — tržaškaleteča obhodnica. V Dolomitih si je lovorik pridobivalAntonio Berti, v Cadoru so pridno plezalimladi iz hiše Fanton.V sami Furlaniji je doraščal novi rod. Kar kmaluso bili na glasu po svojih alpinističnih delihGiuseppe De Gasperi, Giuseppe Feruglio, Leonidad' Agostini, Sergio Petz. Seveda, tudi tileniso še dosegli sijajnih uspehov kakega PavlaPrussa ali Hansa Dulferja, svojih nemških vrstnikov.Toda tu so še plašili z debatami o nepotrebniin nevarni akrobaciji, drznejšim podvigomso odrekali smisel, sleherno globljo vrednost,estetično, etično ali duhovno. Šele okoli leta 1910se pojavijo Riccardo Spinotti, Alessandro delTorso, Giuseppe Morassutti, Giuseppe Urbanis.Del Torso je eden od pionirjev iz vrste italijanskihplezalcev »šeste stopnje«, Urbanisa štejejo zaprvega Furlana resničnega plezalca. Opravil jemnogo prvenstvenih vzponov. Leta 1902 so šli prviFurlani s smučmi v gore, na Kanin so bili namenjeni,pa jih je vreme zavrnilo, tako da nisoprišli niti do koče Tam za Belo pečjo (RifugioCanin).Prvi furlanski alpinist po času je bil GiovanniHocke (1848-1903). Oblezel je nešteto dotlej povsemneznanih krajev, prehodil nikoli utrujenstotero gorskih vrhov, pristopil na mnoge kotprvi. Njegovo ime je v zgodovini alpinizma vezanona Poliški Špik, za katerega so se leta in

leta med alpinisti bili hudi boji. V prvi vrsti tehbojevnikov je stal Hocke. Izjalovilo se mu je večpogumnih poskusov. A leta 1877 je prvi stopil nateme oboževane gore Beljačan Findenegg insamo 13 dni za njim je njen vrh dosegel Hocke,v sladki nadeji, da je on prvi . ..Spezzottijeva knjiga našteva in opisuje še dejanjadrugih furlanskih gornikov od začetka stoletjapa do izbruha prve svetovne vojne (CarloKechler, Giovanni Nallino i. dr.). Leta 1904 jeumrl, komaj 24 let star, sredi plodnega dela inpoln neizvedljivih načrtov Leonida d'Agostini.Zmerom ga je gnalo v neznano, v neprehojenoin nepohojeno. Opravil je bil veliko prvenstvenihvzponov, štejejo ga za vodnika nove furlanskealpinistične generacije, ki je bila v cvetu naprelomu stoletja in se udejstvovala še nekaj kasnejšihlet. Njihov cilj: Odkrivanje in raziskovanjegora v čisto alpinističnem duhu. Takrat so bileClautanske Alpe, v skrivnostni samoti in tihotifantastični svet ostrih vrhov, stebrov, kerov instolpov v razvodju med Tilmentom in Piavo, šedokaj deviško območje, resnična nikogaršnjazemlja. Prav tisti čas so Avstrijci in Nemci začeliondod metodično prodirati, Steinitzer, Patera,v. Glanvell, v. Saar, Hiibel i. dr. D'Agostini jemladino klical na delo: »Treba se je podvizati zodkrivanjem in proučevanjem naših gora, akonočemo prvenstva v pristopih in v študiju še naprejprepuščati tujcem!« Kakor ga opisujejo, spominjaD'Agostini v marsičem na našega KlementaJuga.V prvi vrsti furlanskega alpinizma je še vednostal Arturo Ferrucci, najvidnejši in tipični njegovpredstavnik, zares čudovita, edinstvena osebnost.Zmerom je bil prvi v Clautanskih Alpah, za njihodkrivanje in opisovanje si je prislužil neprecenljivihzaslug. Prav v tistem pogorju se je vnetoudejstvoval Cesare Mantica, silni Furlan, Bertiga je v počastitev imenoval »drugega odkrivalcagorske skupine Monfalconi«. Po njem je ime zadobilaPunta Mantica, precej težka gora z ostrimgrebenom v tisti gorski skupini. Prvi je bil Mantica,ki je dosegel njen vrh. Celih 25 let za njegovimpristopom je prečudna gora samevala vsvojim odmaknjenem svetu. Šele leta 1930 je nanjodospela, in sicer po južni steni, naša odličnanaveza Marko Debelakova, Deržaj in Černivec(PV 1962, str. 245; 1966, str. 374). Pristop slovenskenaveze na Punta Mantica je bil po vrstidrugi, a prvi po južni steni.Prvi član SAF, ki je padel v gorah, je bil GiuseppeDe Gasperi, še dandanes med furlanskimiplaninci na moč češčena osebnost. Opravil jemnogo prvenstvenih v prigorju Karnijskih Alp.Bil je poln ognja za gore, po večini samohodec,velika dejanja pa je naredil tudi v družbi svojihvrstnikov, zlasti mu je bil zvest prijatelj in zanesljivspremljevalec na gorskih pohodih prof.Giuseppe Feruglio, kakor on slovit alpinist, geolog,geograf, hidrolog, eden izmed najmarljivejšihin najvnetejših v študiju Furlanskih Alp, planinskipisatelj, avtor lepe knjige »Guida del Cadore«(I. 1910), urednik revije »In Alto«. Neznansko velikogora sta De Gasperi in Feruglio preplezala,največ takih, ki tiste čase še znanih imen nisoimele. Spezzottijeva knjiga posveča mladima alpinistomadaljše poglavje, kjer so podrobno opisaninjuni številni vzponi, navajajo se številnedogodivščine, ki sta jih pogumna gornika doživelav gorah. Umrla pa sta oba v mladih letih.Guiseppe De Gasperi se je smrtno ponesrečilleta 1907 na ledeniku Giazzer v Civetti, komaj24 let star. Giuseppe Feruglio je imel 36 let, koje umrl v vojaški bolnici med prvo svetovno vojno.V prijateljski trojici plezalcev iz prvih let stoletjaje stal poleg obeh imenovanih še Sergio Petz,njun vrstnik in zgleden tovariš na skupnih, tudivelikih gorskih podvigih. Petz še danes živi, poznaga pisec teh vrst, je 84 let star, visok, postaven,zdrav in močan. Ves je v ognju, kadar nanesebeseda na njegove gore.V spomin na Giuseppa De Gasperija in njegovihdveh v vojni padlih bratov je leta 1925 otvorilatakratna tumeška podružnica CAI, imenovana »laCarnica«, velik planinski dom v osrčju enegaizmed najlepših gorstev, v Pesarinskih (Sappadskih)Dolomitih, v vznožju visokega Clap Grandein njegovih belih, stenastih sosedov. Postojanka,Rifugio Fratelli De Gasperi, je bila nekaj dnipred koncem zadnje vojne požgana, a so jo povojni na novo zgradili in je lepa, prostorna hiša,ena od najbolj obiskanih v vseh KarnijskihAlpah.Tedaj je videmski SAF predsedoval Olinto Marinelli.Leta 1910 so po njegovi spodbudi dalidruštveni reviji »In Alto« podnaslov: znastvenoalpinistična revija. Kajti njemu sta bila znanost,kultura nad vse. V svojem delu je stalno poudarjalpotrebo za dvig gospodarske in kulturnestopnje furlanskega gorskega prebivalstva. Obizvolitvi za predsednika leta 1901 je razvijal svojemisli in razkladal svoj program: Hoja v gore, jegovoril, je potrebna, a moramo jo imeti samo vpomoč za strogo znanstveno delo. Nešteti in neskončništudiji se planincem nudijo v hoji pogorah. Na vsak korak naletimo na poseben, poglobljenegaopazovanja vreden fenomen. Mojpoziv planincem na delo bo mogoče koga odvrnilcd planinstva ali od našega društva, a na

drugi strani bo v veliki meri pripomogelk večjemuzaletu in živahnejši spodbudi za delo njih,ki ljubijo napredek v omiki domačega prebivalstva.Marinellijeve stroge nazore obdelava Spezzottikritično v obširnih, zelo zanimivih izvajanjih. Na-,vaja določene primere iz življenja klasičnih alpinistov,kakor so bili E. Zsigmondy, G. Winkler,G. E. Lammer, A. F. Mummery, E. Rey. - Naobčnem zboru leta 1906 je Marinelli govoril: »Nemoremo si predstavljati planinskega društva samihčlanov planincev, kakor ne geografskegasamih članov geografov. Taka društva bi bilanemogoča ne le v provincialnem mestu, ampaktudi v večjih centrih Italije. Zato je pravilno načelo,ki vlada v SAF: eni naj plezajo po visokihin najvišjih gorah, drugi krožijo po nižjih hribih,toda tem in onim so povsem enakovredni tisti,ki so se zato včlanili v društvo, da lahko prihajajov njegovo čitalnico ali knjižnico čitat inštudirat.« A na zborovanju leta 1907 je Marinellimed drugim poveličeval spomin na Giuseppa DeGasperija. Takole je govoril: »Srečna dežela, kiima tako mladino! Samo v teh mladih, kakršenje bil De Gasperi, je sila, na katero se ob vsakiprigodi domovina lahko odkrito zanese. Oni so,ki sestavljajo moč in vrednost vsakega naroda.Mi smo zmerom učili, da je planinstvo več kopreprost šport, da je visoka šola za vzgojo, zaznanost in kulturo. De Gasperi se je držal tehnaukov in načel, gotovo je v sanjah spoznaval,da mu bo za planine vredno umreti.«K besedam predsednika Marinellija nadaljujeSpezzotti svojo kritiko njegove ideologije. De Gaspri,piše, je bil samo alpinist, njegovi vzponi sobili pristna subjektivna dejanja, obvladoval gaje čist moralni hedonizem, a strah, tesnoba predvsakim uspehom, sta bila neprisiljeno prizadevanjenjegovega avanturističnega duha.Za Olintom Marinellijem je bil leta 1926 izvoljenza predsednika furlanskega planinskega društvaSAF prof. Pier Silverio Leicht, docent na bolonjskiuniverzi, slovit pravnik, zgodovinar, književnik,politik (senator). O svojem velikem predniku jepo izvolitvi takole govoril: »Njegov program jeizražal najpopolnejše ravnovesje med športnimduhom (spirito sportivo) ter pomenom in cilji kulture(fini di cultura). V vsem so mu bila naravoslovnaraziskovanja poglavitna stvar. Zanj bi veljalogeslo: Knjiga in cepin.«Prvi Furlan, ki se je v gorah smrtno ponesrečil,prva žrtev alpinizma na Furlanskem, je bil VittorioTessitori, mlad alpinski oficir. Z vodnikom OsvaldomPesamosca sta nenavezana delala zimskoturo (v decembru 1914) na Zabuš, grebenastogoro med Strmo pečjo in Poliškim Špikom. Nasestopu na severno stran mu je malo pod vrhomspodrsnilo na gladkem ledu, ne da bi mu bilmogel vodnik pomagati. Kasneje je od kapi zadetumrl v dotlej še nepreplezani severni steni DivjeKoze Riccardo Spinotti, po rodu Karnjel. Težkosteno je plezal, ko mu je že bilo 55 let. Bil jestar član SAF, izvrsten alpinist, učitelj nove alpi-Obsežno poglavje posveča avtor dogodkom izvojnih let 1915-1917. Podrobno navaja sestavobeh vojska na tej in na oni strani mejnih gora.2ivo nam opisuje njuno gibanje, napredovanjein umikanje po položajih, po hribih in dolinah,vsaj po imenih znanih nam vsem. Kakor v filmuse nam ob napeto pisanem besedilu prikazujegrozotno majanje fronte v Kaninskem pogorju,nistične generacije, mojster v navduševanju mladine.o njem ima ime Sentiero Spinotti, znamenita,v živo skalo vsekana steza v gorovju Coglians.po Čuklji, Črnelskih Vršičih, Velikem vrhu - Rombonu,Možnici ter sem dol po Bovškem in Tolminskem.Dramatično je obdelana tragedija velikegaumika jeseni 1917, ko je tudi več ko stotisočFurlanov zapustilo domove, vse imetje, daso se rešili na jug, ponajveč v Toskano, čim bližeFlorenci. Tu, kjer je na univerzi služboval predsednikSocieta Alpina Friulana prof. Olinto Marinelli,je bil zdaj njen zasilni sedež. O bogvekakšnem delovanju furlanske alpinistične organizacijev tisti dobi seveda ni moči govoriti, vendarje tudi tedaj vsaj enkrat izšla društvena revija»II Alto«, ki jo je sestavil večno delavni ArturoFerrucci. Po končani vojni so kmalu začeli z delomdoma, ali zmanjkalo jim je v času avstrijskeokupacije (avstrijska vojska je zasedla Videm28. 10. 1917) pohištvo, doma niso več našli velike,dragocene knjižnice, za življenje in zgodovinodruštva pomembnih slik, velike zbirke zemljevidov,geoloških kart, znanstvenih instrumentov,alpinističnega orodja. Nekaj vsega tega so kakšnoleto kasneje dobili po raznih kotih v Postojni... (Leta 1926 je društvena knjižnica žespet imela 11 000 knjig, 4290 periodik, 1404 geotopografičnihkart.)Med vojno so bile skoro popolnoma uničene kočeMarinelli (Coglians, zgrajena 1901), Neveja (zidanastavba iz I. 1909), Kanin (Tam pod Belopečjo). Te poslednje niso obnovili, pač pa soI. 1934 zgradili više gori, pod Prevalo, kraj ledenika,lepo novo postojanko Rifugio Gilberti, vspomin na leto prej v gorah padlega odličnegaalpinista Gilbertija, ki o njem še pride beseda.Koče so bile tedaj opustošene, a je od krajaza nekaj let šlo tudi brez njih. Oživela je navada

nedeljskega taborjenja. Izkušeni planinci so vodiliv gore mladino. Taki izleti, ki so trajali tudipo več dni, so imeli velik pomen za pridobivanjemladine in za njeno alpinistično vzgojo. Oživeleso otroške kolonije, šolske in posebne »dijaške«karavane, eno ali večdnevni pohodi srednješolskemladine v gore pod vodstvom društvenih funkcionarjevin profesorjev v raznih vedah strokovnjakov.L. 1930 sta se v SAF ustanovila delavskiin dijaški krožek, za člane delavce in dijake zznižano članarino. Zanimivo je, da sta se takratločili društvena knjižnica in čitalnica na eno tersekcija kot taka na drugo stran. Vsaka od obehje poslej imela posebej svojo upravo, svoje računein svoje članstvo. Dve leti pozneje so sezačeli na koči Rifugio De Gasperi uriti v strmemalpinizmu, »Scuola d'Alpinismo di roccia«.Na občnem zboru v Reziji I. 1905 je bil ustanovljendruštveni odsek »Pro montibus et silvis«,za gore in gozdove, s temle programom: pogozdovanjegoličav, urejevanje gorskih planin,pospeševanje planinskega gospodarstva, zaščitakoristnih ptic, umno ribogojstvo v gorskih potokih,ustanavljanje drevesnic in planinskih vrtov, varovanjerastlinja ter planinskega cvetja, propaganda,pisanje, predavanja, kongresi o pomenu gozdovin planin. Na spodbudo SAF so prirejali v osnovnihšolah t. im. Festa degli Alberi, praznik dreves.Tako so šolski otroci imeli izlet na Hlumin (aliHumin, Monte Glemine), kjer so posadili velikoštevilo dreves, ki so dobro pognala. Imeli so tudijamarski in hidrološki odsek, obema je načelovalprof. Francesco Musoni, geograf in znamenitipedagog. V botaniki je zaslovel Luigi Gortani,samouk, specialist cvetličar. Napisal je dve knjigi»Flora friulana con speciale riguardo alla Carnia«(furlanska flora s posebnim ozirom na Karnijo,Videm, 1905-06). Za svoje botanične študije jeprehodil več ko 150 gora. Luigi Gortani se jepridno ukvarjal tudi s študijem karnijskih narečijin karnijske folklore. Pisal je v revijo »Paginefriulane«, za jezikoslovca je zanimiv njegov spis»Idioma e dialetti« (jezik in narečja) v knjigi»Guida della Carnia«. Še večje ime si je pridobilnjegov lani umrli sin prof. Michele Gortani,botanik tudi on, znanstvenik velike veljave. ŽeI. 1924 je Michele Gortani predlagal ustanovitevnaravoslovnega muzeja. Idejo so kmalu uresničilipo iniciativi .in s sodelovanjem SAF. Tu je obstajal»Comitato scientifico«, znanstveni odbor, kimu je bil Gortani predsednik. Po I. 1930 so takeznanstvene odbore ali odseke že imele vse večjesekcije ali podsekcije po Furlanskem. Prof. Gortanije uredil zelo pomembno literarno znanstvenodelo »Guida della Carnia e del Canaldel Ferro«. V zajetni knjigi, ki je izšla I. 1925,sta povzeti v glavnem vsebini prejšnjih dveh publikacij,»La Guida del Canal del Ferro« (1894)in »Guida della Carnia« (1898, 2. izdaja 1906).V prvem delu nove knjige so od strokovnjakovnapisana poglavja o podnebju, favni in flori, ojezikih in narečjih, zlasti so tam objavljeni zanimivipodatki o Beneški Sloveniji in o Rezijispod peresa Ivana Trinka, ki jih je dopolnil celos kratko rezijansko slovnico, in izčrpno bibliografijoo Reziji in Beneški Sloveniji. Obširno sov knjigi sestavljena poglavja o folklori (šege innavade ljudstva s posameznih območij), o umetnosti,gospodarstvu, šolstvu in izobrazbi. Drugidel knjige zajema na široko pisane potopise.Malo pred izbruhom prve svetovne vojne je SAFizdala v svoji imenitni knjižni zbirki »Guida delFriuli« svojo četrto knjigo »Guida delle PrealpiGiulie«, vodnik po prigorju Julijskih Alp. Knjiga,ki obsega 800 strani in jo je uredil Olinto Marinelli,posamezna poglavja pa so napisali najvidnejšifurlanski alpinisti in znanstveniki, je tudiza nas izredno zanimiva. V prvem, znanstvenemdelu, so med drugim obdelane jezikovne razmere.Tudi tu so zanimivi prispevki Ivana Trinka v poglavjihz naslovi: Slovenci in Furlani, o naselitviSlovencev, število obeh etničnih skupin, do kodso v zgodovi ni segali Slovenci, slovensko in furlanskoimenoslovje, o raznih narečnih skupinahSlovencev, tradicije, legende, šege in navadeSlovencev itd. Knjiga je iz I. 1912, odstavki sopisani brez šovinizma, ki se danes tu ali tam,v tej ali oni meri tudi v planinskih krogih pojavlja.Krajevna imena iz Beneške Slovenije inRezije se glasijo tudi po slovensko, za posameznekraje je izrečno omejeno, da so njihovi prebivalciSlovenci. Zal, za premnoge od njih bi sedanes ne moglo več reči, da so slovenski.L. 1930 je v knjižni zbirki »Guida del Friuli«izšla že 5. knjiga: »Gorizia con le vallate deli'Isonzo e del Vipacco«, Gorica s Posočjem inVipavo. Uredil jo je prof. Gortani, a tudi pritem delu so sodelovali vsak s svojim poglavjemznanstveniki strokovnjaki. Za nas so iz te knjigeposebno zanimivi potopisi, ki so po stvari skrbnoin obširno obdelani. Za območja, ki so po zadnjivojni pripadla Sloveniji, mi sami še nimamo, birekel, tako temeljitega dela. Škoda da so toponimidocela skaženi. Ni razumeti, zakaj še naprejvlačijo za naše kraje nemška imena kakor Wochein(Bohinj). Althammer (Stara Fužina), ali sicelo izmišljajo povsem nova kakor Priserchi (zaPri cerkvi v Trenti) ter sto in sto drugih takih alipodobnih.

Bilo je tedoj znanstveno in slovstveno delovanjedih letih je opravila veliko gorskih vzponov, tudiv planinski organizaciji SAF dosti načrtno in intenzivno.Ni moči seveda na tem mestu še večprvenstvenih, tudi zelo težavnih. Zdaj je žemnogo let blagajničarka SAF, izvrstna organizatorka.Skupaj z umetnikom slikarjem Mitrijemo njem pisati, kakor ga Spezzottijeva knjiga zbrezprimerno natančnostjo, a tudi z veliko ljubeznijoobravnava. Le to bi bilo še omeniti, daiz Vidma vodita mladino vsako nedeljo in praznikv gore. Do vznožij s stalno naročenim avtobusom,so furlanski planinci sila veliko pisali po revijah,po končani vožnji veselo v strmine. Poleti in pozimi,vsako nedeljo, že mnogo let tako. Zmeromčasopisih in občasnih publikacijah. Ob tem pase človek vpraša, koliko je članov štelo takov gore, to je njihovo geslo. Letne skupščine SAFdelavno planinsko društvo. V letih 1900 do začetkavojne 1915 je SAF štela povprečno po 320so načeloma zunaj Vidma, vsako leto drugod,večidel po planinskih kočah, po gorah, tudi počlanov na leto. L. 1927, ko se je spet vključilavisokih vrhovih. Zborovali so že na vrhu Clapv CAI, je imela 735 članov, od tega 450 vpisanihGrande v Pesarinskih Dolomitih, kar poštena, nepri Videmski centrali, ostali so bili včlanjeni priza vsakogar zmogljiva tura.njenih podsekcijah v Tumeču (la Carnica) in V dobi med obema vojnama se je v furlanskemOsoppu. Zmerom je bila večina članov v društvualpinizmu bleščalo dvozvezdje Celso Gilberti inzaradi njegove knjižnice in čitalnice. Takih, dr. Oscar Soravito. Le-ta še živi, je ves pri moči,ki so se včlanili kot plezalci, gorniki, planinci alpinist akademik, marljivo pleza in piše. Letosali alpinisti, njih je bila vedno le manjšina, je bil izvoljen za predsednika SAF. Dr. Soravitokvečjemu 100 v letu 1927. A tudi od teh jih je je preplezal veliko prvenstvenih, a nevenljive somnogo lazilo okoli z beležnico, skicirko in pisalomnjegove zasluge za odkritje številnih smeri v go-v žepu. Razen videmske SAF s svojima rovju Grauzaria nad dolino Avpa, kjer se silnipododsekoma je še četvero furlanskih sekcij CAI: alpinist počuti doma. Napisal je o tem gorovjuGorica, Humin, Možac in Pordenone.lepo monografijo »La Creta Grauzaria«, Udine,Spezzottijeva knjiga ima kaj raznovrstno vsebino. Tipografia Pio Ciussi, 1951, 109 strani. NašimObjavljen je seznam furl. planincev, ki so se alpinistom bi bilo priporočati, da gredo tudi vsmrtno ponesrečili v gorah, dalje seznam članov Grauzario kdaj poskušat svoje moči. Tiste čudoviteSAF, ki so padli na bojiščih v zadnji vojni. Pišegore so nam blizu, soboto zvečer pridešobilo o sodelovanju vojske, zlasti njenih oficirjev do nove koče Rifugio Grauzaria (poldrugo uros SAF. Pogumen alpinist je bil Furlan Marco hoda od kraja na cesti, kjer si ostavii svoj avto),Tessari, oficir major, ki je vodil svojih 200 alpincevtu prenočiš, a v nedeljo preplezaš eno ali drugona Poliški Špik po t. im. via dei caccia-od številnih smeri in se popoldne zdrav in veseltori italiani, 32 ur vzpenjanja po črnih grlih in vračaš v Ljubljano.kaminih, z mitraljezi čez ramena in spredaj s fanfaro,z bivakom v vznožju Severnega stebra in ve-Pred vsemi viden je bil tukaj Celso Gilberti. Vletih 1925-1930 odpirajo avstrijske in nemškeseljem, ko so prišli na vrh. Pozimi I. 1940 je delalnaveze dobo »šeste stopnje«, »skrajno težavnih«,z vojaki visokogorsko turo, na sestopu ga je zasulplezajo s polnim zaletom, njihovo moralno geslo:plaz in je tako še mlad končal svoje življenje. Zelo»Povsod prideš skozi!« Solleder s svojo direttissimoseverozapadno v Civetti je spočetnik novegaso se v furl. alpinizmu udejstvovali še drugi oficirji,kakor polkovnik Alvio Della Bianca, paalpinističnega veka. S tehniko, z metodo, s tipičnogermansko mrzlobo se lotevajo Solleder-Luigi Zacchi, po katerem ima ime planinska kočapod Visoko Ponco. Še jako mlad je v severovzhodnisteni Bele peči padel Giovanni Cantoni,jevi nasledniki velikih skalnatih sten, tisoč in večmetrov obupnih navpičnic, kruto zahrbtnih stebrov,zaprtih previsov, najneverjetnejših ploč inodličen plezalec novega sloga. V PesarinskihDolomitih je veliko novega odkril neutrudni gornikin planinski pisatelj Regolo Corbellini iz Tu-streh. Italijanskega imena tu še ne najdemo. Dolomitiso bili polje udejstvovanja in zmag samomeča, predstavnik karnijske skupine furlanskihza vztrajne Bavarce in Tirolce. A kmalu se pojavijoEmilio Comici, brata Dimai, Attilio Tissi,alpinistov. Mož je že v letih, pa še ni odložilne cepina ne peresa. Znani so še po svojih pomembnihdejanjih v gorah avtor knjige, ki je vod Furlanov Gelso Gilberti. Le-ta se ni nič obotavljal,poskusi v navezi Sollederjevo - in uspe.besedi, dr. Spezzotti, Giuseppe Alessio, Scapini,»Tudi v gorah, pravi Spezzotti, je mogoče pridobitisi slavo.«brata Franz, G. Granzotto, Zanardi Landi. Močnoje v furlanskih planinskih krogih upoštevanaValda Driussi, imenovana »la mamma della SAF«,mamica furlanskega planinskega društva. V mla-Celso Gilberti se je že s 15. letom včlanil v SAF,imel je 16 let, ko je plezal prvenstveno v PesarinskihDolomitih, drugod še dve prvenstveni VI,

stopnje, opravil je še več ko 70 ponovitev velikihvzponov od Mont Blanca pa sem do Mangartain Triglava, odkril 46 novih potov v raznih gorovjih,bil je čudovit »prvi« v navezah, a odFurlanov je prvi delal izjemne plezarije, take zumetnimi pripomočki. Emilio Comici je rekel onjem: »Pravi kavalir gora, resnično najčistejši innajskromnejši, kar sem jih poznal, velik plezalec,med najboljšimi, in kdo ve, ako ne najboljši.«Avtor Spezzotti je bil zraven I. 1928 v Ovčji vasi,ko sta se Celso Gilberti, takrat 18 let star, inRenzo Granzotto vrnila s Poliškega Špika, kjersta bila naredila tamkajšnjo »severno«. Kugyju jebil predstavljen Gilberti, poln navdušenja, veskipeč od sile in od luči svoje zorne mladosti.Kugyjeve roke, že tresoče se, so počivale naGilbertijevih ramenih, njegove oči so se nebeškosvetile, ko je mladima prišepetal: »Da, lepo, zelolepo, oba moja draga. Me veseli, čestitam vama.Toda priporočam se, pamet, sinka moja, življenje,življenje!« Šest let po tistem je Celso Gilbertipadel v vzhodni steni Paganella na Tridentinskem.Granzotto je izgubil življenje v bitki nagrški fronti, le malo čez 30 let star.Ni jih bilo veliko po številu pri osrednjem planinskemdruštvu v Furlaniji, a bili so vsi namestu, čisti gorniki kakor znameniti, že slavniučenjaki. Da, učenjaki znanstveniki vseh panog.Za Leichtom je bil do vojne predsednik SAFprof. Ardito Desio, alpinist akademik, geolog,raziskovalec, znan po svojih alpin. dejanjih inpo številnih spisih. Po vojni je društvu 3 letapredsedoval prof. Michele Gortani, o katerem ježe bil govor. Za Gortanijem so izvolili dr. Spezzottija,avtorja knjige, ki je tu v besedi. Spezzottije vzorno vodil SAF celih 19 let, do letos, ko ječasti in bremena predal dr. Oscarju Soravitu.Spezzottiju gre posebno priznanje za njegovovelikodušnost, izkupiček iz obeh delov svoje »Zgodovinefurlanskega alpinizma« je naklonil društvuza ureditev in spopolnitev njegove velike in slavneknjižnice.Še nekoliko o ostalih furlanskih sekcijah CAI.Za goriško poroča rajnki prof. Emilio Mulitsch,marljiv društveni delavec. Individualni goriški alpinizem,piše, ima v davnini pomembne vire.Omeniti je treba duhovnika Valentina Staniča(tiskano je Stanig), ki je že 29. 7. 1800 opravljalbarometrska opazovanja na vrhu Velikega Kleka.Stanič, piše Mullitsch dalje, ugleden učenjak, jebil I. 1803 na Triglavu (v resnici I. 1808) in vnedognanem času na Clapsavonu v Karniji naPrestreljeniku (Mulič piše M. Forato), na Svinjakuin na Mangartu. Goriški Furlani so pozno prišlido svoje planinske organizacije. V Trstu je bilaže I. 1883 ustanovljena »Societa degli alpinistitriestini«, društvo tržaških planincev, s 73 člani.Njim se je od kraja pridružilo 25 članov Goričanov.Malo zatem so Tržačani zborovali v Goriciter je tu bila ustanovljena goriška sekcijatržaškega društva. Zborovanje je bilo v takratznani iredentistični »Associazione Gimnastica«,veliko kosilo pa so imeli, piše Mulič, v hotelu»Pri zlatem angelu«, močno zastraženem od avstr.policije. Po kosilu je bil skupen izlet na trnovskiMrzavec (zapisan Monte Frigido). Kmalu potem,goriška sekcija je že štela 40 članov, so si Goričanina rednem občnem zboru izvolili njenodbor: dr. G. Battigi, Giuseppe Mulič, C. D. Luzenberger.(Battigi je po domače Batič, na Goriškempogosten priimek.) In piše ob tem prof.Mulič: Ze po imenih se vidi, da so bili večidelgoreči iredentisti (ardenti irredentisti). L. 1885 jebilo zborovanje v Pazinu. Planinskemu društvu sodali novo ime: Societa Alpina delle Giulie, kiza tržaško sekcijo CAI še danes velja. Odbor ještel 15 članov, 7 za Trst, 4 za Gorico ter 4 zaIstro. Dve leti kasneje so zborovali spet v Gorici,navzoč je bil goriški župan dr. Maurovich, karje znatno prispevalo k slavnostnemu razpoloženju.Ta zborovanja so sploh uprizarjali z velikim pompom.(Tudi kasnejši goriški župan dr. GiorgioBambič se je dosledno udeleževal zborovanj italijanskihali furlanskih planincev.) Po slovesnemobedu so šli na izlete, na Mangart, na Kanin,večina so se pognali na trnovski Modrasovec.Pravi pionir goriškega alpinizma iz italijanskih oz.furlanskih krogov je bil I. 1906 umrli Anton Seppenhofer.Po njem je bila imenovana I. 1924zgrajena planinska koča pri Kriških jezerih, uničenamed zadnjo vojno. Goričani so bili takokakor Tržačani v tesnih stikih s planinskimi organizacijamiv Italiji. Na njihova zborovanja aliprireditve so pošiljali svoje zastopnike. Tako jebil I. 1899 v Tori nu mednaroden alpinističenteden, ki ga je pripravila torinska sekcija CAI.Ze tja so Goričani iz furl. plan. odseka poslalisvoje zastopstvo, ki sta ga vodila poročevalecprof. Emilio Mulitsch in njegova žena. V Muličevemporočilu je omenjena neznatna družbicanemških ali nemškutarskih planincev iz Gorice,bilo jih je komaj kaj več kakor za dobro gostilniškoomizje, so se pa nazivali Deutsche undosterreichischer Alpenverein, Sektion Gorz. L.1894 so si postavili »Kaninhutte«, kočo na Kaninu,ki je stala tam, kjer imamo zdaj Dom PetraSkalarja. Goriška Sektion pa ni imela dolgegaživljenja. Vendar ji Mulič posveča dobre indrobne podatke, a ne da bi privoščil besedoHenriku Turni ali nadškofijskemu tajniku Ksa-

verju Setničarju, ki sta bila oba člana goriškesezione in tiste čase poleg Kugyja najboljša alpinistana Primorskem. Šele dr. Giuseppe Zollia,Muličev naslednik v funkciji predsednika goriškesekcije CAI, piše dostojno tudi o obeh slovenskihalpinistih, ko o Setničarju lepo pripoveduje,da je bil gornik prvega reda, samohodec, neprekosljivpešak. Bil je 54-krat na Triglavu, vvsakem letnem času, tudi v najostrejši zimi. Največkratčisto sam.L. 1911 je bil v Societa Alpina delle Giulie ustanovljenuniverzitetni odsek, deljen na dve skupini,eno s sedežem v Trstu, drugo v Gorici. Muličevoporočilo navaja imena alpinistov visokošolcev:Bras, Kumar, Milost, Šuligoj, Massig, Machnitsch-Machini, Camisig-Camisi, dr. Bresca, Paolo Resen,Covacig, Cobol. Sankali so se ob nedeljahna tedaj slavnem bohinjskem sankališču, ki jetukaj zapisano Wochein. Nekaj dni pred izbruhomprve svet. vojne je imela SAF svoj občnizbor na Neveji. Udeležilo se ga je 28 Furlanoviz Gorice, ki so videmskemu plan. društvu zanevejsko kočo darovali lepo sliko »veličastneŠkrlatiške skupine«. Ob izročanju slike so biliognjeviti govori, prof. Mullitsch je naglašal potrebopo bratski slogi, ki mora večno trajatimed furlanskimi planinci.V dobi med obema vojnama, ko se je goriškaplan. enota že vključila v CAI kot njegova posebnasekcija, ji je več let predsedoval uglednigoriški alpinist in plan. pisatelj dr. GiuseppeZollia, ki slovi med drugim kot eden izmed najboljšihpoznavalcev Julijskih Alp. Nekaj časa soizdajali društveno glasilo, zaznamovali gorskapota, si ustanovili smuški odsek, pevski zbor.Dr. Zollia je očiten prijatelj Slovencev, zahajaz njimi v gore, ima med slovenskimi planincištevilne prijatelje, je strpen v svojem plodnempisanju v stvareh imenoslovja. Zollia je izdatnosodeloval pri sestavi že navedene knjige »Goricas Posočjem in Vipavo«. Izvrstno so tukaj obdelaninjegovi potopisi po Kobariškem, po Bovškemdo Predela, dolenja in srednja dolina Idrijce.L. 1925 so Goričani otvorili smuško kočo »RifugioSciatori« v Mali Lažni sredi Trnovskega gozda.Kasneje so jo preimenovali, bila je Rifugio EzioCampini, po podpolkovniku Campiniju, ki se jemnogo trudil za vzgojo smuških kadrov. L. 1954je bil pri goriški sekciji CAI ustanovljen smuškiodsek, ki se pa ni obnesel. Pač pa je bilo žetakrat med društveniki nekaj odličnih turnih smučarjev,ki so opravili velike zimske ture v Dolomitih,v Karnijskih, Julijskih, pa tudi v CentralnihAlpah in še dalje po gorovjih vse tja do MonteViso v Piemontu. Pred par leti so Goričani najužni strani Poliškega Špika, pod Brdi, napravilit. im. Pipanovo lestev, Scala Agostino Pipan, vspomin na planinca Pipana, ki se je bil nekajprej tamkaj smrtno ponesrečil. Iz prve svet. vojnese je ohranila železna lestev, a je bila že hudomajava, čeprav jo je ta ali oni vse do novenaprave tvegal. Zdaj je predsednik goriške sekcijeCAI tudi nam Slovencem znani dr. Mario Lonzar,alpinist-akademik, pobudnik in neutrudni propagator»Julijske planinske zveze«, ki jo sestavljajoplaninci in alpinisti sosednih dežel Furlanije-Julijske Benečije, Slovenije in Koroške. Zveza ježe imela dvoje kongresov, prvi je bil predlanskimv Beljaku, drugi lani v Vidmu, tretji bo letos vLjubljani.O sekciji Pordenone poroča v Spezzottijevi knjigizdravnik dr. Tullio Trevisan, zaslužen alpinist inpisatelj iz Pordenona. Nima kaj veliko članov tasekcija, po zadnjih podatkih 391 rednih ter 237družinskih (sociaggregati), vendar je med najdelavnejšimiv vsem CAI. Njeno delovanje jeosredotočeno na domače gorstvo Cavallo — ColNudo, na vse prigorje Karnijskih Alp, Alpi aliPrealpi Clautone, Dolomiti d'Oltre Piave, alikakor se še drugače imenuje tisto čudovito pogorjemed Piavo in Tilmentom. Tam stoji mogočniPramaggiore ter se v Spezzottijevi knjigičita dr. Trevisanovo poročilo: »Nimamo natančnejšihpodatkov o prvenstvenem vzponu na Pramaggiore.Zdi se, da gre zasluga za osvojitev tegore Valentinu Staniču (a Valentino Stanig), rojenemuv Kanalu ob Soči leta 1774 ter umrlemv Gorici leta 1847, prvemu pristopniku na Biveroin Clapsavon ter na Veliki Klek. Kaže, da je Staničprišel na Pramaggiore v prvih letih prejšnjegastoletja.«Potem se v Spezzottijevi knjigi naštevajo osebnostiiz pordenonskega planinstva ali alpinizma.Prof. Vittorio Cesa De Marchi je po gorah sledilAvstrijcu Pateri, leta 1925 je napisal monografijoo Cavallovi skupini, to delo je bilo prvo objavljenoo tistem pogorju v italijanskem jeziku. Velikoje De Marchi objavljal tudi o JulijskihAlpah, predvsem o Poliškem Špiku, dosti je sodelovalpri sestavljanju znanih vodičev »Guidadei Monti d'ltalia«.Po prvi svetovni vojni je bil med najvidnejšimipordenonskimi alpinisti Piero Tajariol. Ustanovilje v Pordenonu »La Famiglia Alpina«,planinskodružino, ondi prvo planinsko društvo. Prva točkadruštvenih pravil se je glasila: Razen športa stanam namen in cilj spoznavanje in študij našihgora. In dalje pravila: Sedež društva za redneobčne zbore je ali Pian Cavallo (tiste časepre-

cej težko dostopen) oli Cansiglio (znana sosednavisoka planota). Kjer koli drugod storjeni sklepibi bili neveljavni. Izključen bo član, ki se ni vletu udeležil brez opravičila vsaj treh društvenihtur. (Te ture pa so bile tudi dolge in naporne,kakor Etna, Ortles, Pelmo, Antelao.) Precej strogje bil statut pordenonske »planinske družine«. Taskupina pa se je že leta 1925 vključila v CAI kotredna sekcija Pordenone. Tisti čas so pordenonskiplaninci dobili od družine Policreti v dar bajtov planini Pian Cavallo, ki so jo preuredili in je,čeprav zelo revna, dobro služila planincem inalpinistom vse do zadnje vojne, ko so jo Nemcipožgali. Zdaj pa stoje tam že nove stavbe, velikiplaninski dom »Rifugio Piancavallo« in številnedruge tujskoprometne naprave. Prizadevni Pordenonciso si pred nekaj leti zgradili še drugo, zelolično planinsko kočo v prekrasnem predelu ClautanskihAlp, ob jezercu Meluzzo, zraven siromašneistoimenske planine, v koncu romantičnedoline Cimoliana. Ime ji je »Rifugio Pordenone«in velja za najugodnejše izhodišče v vrhove ClautanskihAlp, kakor Cima dei Preti, Pramaggiore,Vacalizza, Monfalconi, Spalti di Toro. Samo dveuri in pol je od koče do fantastičnega Campanildi Val Montanaia. Najznamenitejši pordenonskialpinisti od leta 1925 dalje so bili akademikRaffaele Carlesso, Giusto Gervasutti, Renzo Granzotto,Arrigo Tallon, Francesco Maddalena, PinoSalice, Marchi Alfonso in Antonio. Ta poslednjije padel skupaj z Granzottom leta 1941 na grškifronti. V spomin nanju so planinci iz Pordenonaleta 1963 postavili stalen bivak »Bivacco fissoGranzotto-Marchi« v čudovitem gorskem kotu, vkoncu doline Monfalcon di Forni. Carlesso je bilplezalec prvega reda, preplezal je nešteto sten,med temi južno Torre Trieste in severozapadnoTorre Valgrande, ki ju še danes štejejo med najtežjev Dolomitih. Med sodobnimi Pordenoncipleza, smuča, slika in pridno piše ter v društvuneutrudno dela dr. Lando Bellavitis.Za konec dve besedi o huminski in možački sekciji(Gemona del Friuli, Moggio Udinese). Majhnista po števil u članstva, ti dve furlanski, 100 ozir.75 rednih članov, večidel delavcev. Duša huminskegadruštva je bil Guerrino Crapiz, ki je napravilv raznih gorstvih mnogo vzponov v navezis slavnim, silnim piemontskim alpinistom PieromGiglione. Huminci so si pred 20. leti postavililepo planinsko postojanko na Malem Karmanu(Monte Ouarnan). Možačka sekcija pa je nedavnoodprla prikupno planinsko kočo, RifugioGrauzaria, pod navpičnimi stenami in stolpi pogorjaGrauzaria. Koča, čeprav od obcestne gostilnev slabih dveh urah in lahko dostopna,stoji v resnično veličastnem alpskem svetu.Na koncu knjige so podrobni podatki in poučnapojasnila v obliki sistematično razporejenih, poustreznih znamenjih v besedilu oštevilčenihopomb. Sledi obširna, skrbno zbrana in po snovehzelo pregledna alpinistična bibliografija,Dalje so v zgoščenem slogu podani, po letihrazvrščeni podatki o delovanju posameznih društev,sistematično zložena preglednica o tem,kaj so imeli zborovanj, sej in sestankov, tur inizletov, uspehov in neuspehov, kaj se je v letunapisalo ali natiskalo, kaj so napravili koč, stezain zavarovanj, kaj je bilo tu in tam rekreacijskegadelovanja (attivita ricreativa). Ima pa beseda»rekreacija« pri njih drugačen pomen, sož njo mišljeni društvena predavanja, predvajanjafilmov, poročila o izišli alpinistični literaturi, diskusijskivečeri i. pod.Ob kratkem, Spezzottijeva knjiga je vzorno sestavljeno,po vsebini popolno historiografskodelo. Gresta avtorju zasluga in čast.NAŠ SMUČARSKI POHODV VRATAMatjažČerneČeprav so poletne počitnice že daleč za nami,mi žilica vendarle ne da miru, da bi vam neopisal ene izmed mojih prigod. Bilo je takole:Nekega junijskega dne mi je v glavo šinila misel,da bi šel smučat. Kar vleklo me je na sneg.Zbral sem še tri tovariše. Nakupili smo vse potrebno:hrano, špirit in ostale drobnarije, našebodoče bivališče — šotor — pa sem imel sam.V četrtek popoldne smo se odpravili. Ko semsi hotel oprtati nahrbtnik, sem moral poklekniti,kajti dve odeji, zračna blazina, obleka, ostalakrama in hrana, na vrhu še dvojček z gumiranimdnom — vse to niso bile mačje solze. Ko sem seoddahnil, misleč, da že ravno stojim, se je zgodilo.»Mačje solze« so me vrgle po tleh, nahrbtnikbi me bil skoraj pomečkal. Ko sem se vespolomljen izkobacal izpod njega, sem ga čez časle premagal, si otovoril še smuči in se napotilk Dušanu. — V Vrata nas bo peljal njegov oče.

Ko sem položil svoj nahrbtnik v prtljažnik, se jeubogi »1100« kar usedel. Kmalu sta prišla tudiostala dva člana »odprave« — Franci in Tomislav.Prvi je navdušeno izjavil, da je vremenska napovedodlična: »V alpskem svetu sončno!« Vsi smosi veselo meli roke. Ne vem, kaj bi se zgodilodan kasneje z meteorologom, če bi zašel v našodružbo. Odpeljali smo se čez Jesenice mimo Mojstranein Peričnika. Ko smo prispeli, se mi jeoko najprej spočilo na mogočnem apnenčastemoprsju Triglava, a takoj nato mi je ušel pogledproti Luknji. Ko sem pogledal tja, me je streslo,a še vedno sem imel upanje. Luknja — stara innajboljša napovedovalka, je bila v megli, splohje ni bilo videti. To prav gotovo ni bilo dobroznamenje. S Francijem sva hitela po poti obpotoku, da še do noči postaviva našo platnenostreho. V glavi pa sva premetavala temačne misliin žvečila gumi. Sproti sva izbirala okolje za našdom. Ne bi bilo prav in dobro, postaviti ga tikob snežišču, ponoči bi bilo preveč mraz, in tudine predaleč, ker bi bilo treba po nepotrebnempešačiti. Tam, kjer se pot cepi v stezo za naLuknjo in hiti druga čez potok, na Triglav, svazavila v pritlikavo grmičje. Našla sva lep, zavetrnprostor za velikansko skalo, ki se je kdo vekdaj odtrgala od stene.Ko je bil šotor postavljen, je bila že trda tema.Tudi »kuhinja« pod previsom je bila že pripravljena— za to je poskrbela narava. Ko sta »pritovorila«še Dušan in Tomislav, smo povečerjaliin se spravili v šotor.Jutro ni obetalo nič dobrega. Nad nami so sepodili oblaki in Luknje še vedno ni bilo videti.Eno uro smo bili na snegu, ko se je ulilo in jedeževalo vse popoldne. Naslednjega dne smovstali z novim upanjem. Moja kino-kamera je venomerbrnela in goltala posnetke, kajti ta izletje bilo treba ovekovečiti. Zopet smo smučali,vendar zopet samo kako uro. Narava je zopetpokazala, da je močnejša od nas. Ulilo se je,da se je severna stena kaj kmalu spremenilav množico slapov.Nismo imeli sreče. Dva sta izgubila potrpljenje,dva sva trdovratno ostala. Zvečer sva poslušalai/remensko napoved: »Deževalo bo.« Sprevidelasva, da nima pomena upirati se, kajti tudi všotoru je nastalo pravo jezerce. Zatorej sva zjutrajpodrla šotor. Imel sem tak tovor, da sem bilpodoben kameli. Ko sva prišla do Aljaževegadoma, sva bila premočena do kože. Počakala svana avtobus, za nameček pa sem v vlaku še pozabilpelerino, prijatelj pa pulover.Tako se je končalo. In še stara mama doma:»Ježeš Marija!« Apčih! Na zdravje!ALI VEŠ KAM?MaricaŠkurjanecPoletni dopoldan na visoki, skoraj docela ravniplanoti; kar čudno je pomisliti, da nekje globoko,skoraj na vznožju smrekovih gozdov, izvira gorskareka, ki so jo tolikokrat opevali pesniki in joimenovali »bistra hči planin«. Planinci, katerihavtomobili so zadovoljno dremali v senci, so poobilni malici obsedeli v koči, s čašami ledenomrzlega piva pred sabo, otroci so kupovali razglednicein značke ter sitnarili pri materah, kiso stopicale bose, s čevlji v rokah, proti potoku,da se pridružijo vrstnicam, ki so že razprostrleokrog sebe frotirke z »dobrim jutrom«, si nataknilevelika sončna očala, se na debelo mazale skremo in oljem ter začenjale tisti blaženi pogovor:Veste, jaz pa sem kupila .. . Pomislite,kaj je naredila moja punca ... Midva z možempa ...Glasni, živi klepet, ko nihče nikogar ne posluša,ker je pač tako prijetno govoriti, je dvignil Ano.Oblečena v oguljene hlače in svoje nezadovoljsvo,s peresom in beležko v žepu, se je oddaljilaod počivajočih. Skušala se je druščini prilagoditi,pa ni šlo. Saj je dovolj težko že v mestu vednoprijazno prikimavati. Ko je stopala po cesti, jije oči slepil prah, avtomobili so švigali mimo njein včasih je kdo pomahal. Na bližnjem štoru soimeli štirje možaki, oblečeni v gosposko gorjariskonošo, svoj piknik. Otepali so klobase, se debelopridušali in kilavo vriskali. Iz bleščečega tranzistorjapa se je zvijala poskočna viža: Kdor lemore, naj gre v gore .. .»Gospodična, pridite k nam, pijte, no, saj smov hribih!« No, spet eni, ki se gredo Slovencav irhastih hlačah in jim srca bijejo v ritmu polkein valčka, je pomislila Ana ter se ob macesnuz zgovorno markacijo odcepila od ceste ter zavilaproti srebrno sinjemu prisojnemu vrhu, ki se jeraztapljal v oblakih.Z novo močjo je zakljuvalo v njej razočaranje.Tudi drugi jih doživljajo, zakaj jaz ne bi moglavzdržati?Nenavadno dolgo lahko kljubuješ, ko se nenadomazaveš: Ne zmorem! Ljudje pa ti nalepijo

etiketo s psovko. Tokrat, ko je najhuje in potrebuješpomoč, ko ne moreš biti več nekakšenRdeči križ za vse tuje težave, ti pove kdo mrzlo,brezobzirno resnico, ki te pobije k tlom.Borovci so začeli izginjati. Stezica se je upornovzpenjala, pa izginila v odkrušeni skali. Trebaje bilo preplezati praznino in že je stala Anapred tablo z opozorilom: Plezalna pot — samoza izkušene planince. Tudi v življenju bi moralabiti kdaj pa kdaj taka svarila. Ali bi se prednjimi obrnili? Ona se ni.Že se je z desnico krčevito oprijela stene nadprepadom, se oklenila gobastega izrastka skaleter se zavihtela na drugo stran. Polna bolečinein krčevite upornosti se je prilepila na kamnitizid, z ustnicami se je dotaknila sivega, mrzlegatelesa gore, začutila lužnati okus, jo otipavalaz radovednimi prsti, se vlekla z naporom navzgor,kremplji gore pa so jo grabili, da se je zatikalaobleka in čutila je, kako se teža, ki jo je nosilav sebi, staplja s tem naporom in premagovanjemv eno samo trmo.Preplezala je del nevarne poti in čakalo jo jepresenečenje — širok, ploščat kamen, ki so gaizl izali hudourniki. Sedla je nanj in se previdnoozrla navzdol, na prelaz. Oznojeni lasje, ki sosilili v oči, so jo pekli kot drobci stekla. Sunkovitoje dihala in si na ledeni skali skušala ohladitirazparano dlan.Po svojih ožganih ramenih, ki so jo nekolikomanj skelela, je zaznala, da ni več sonca. Ovilajo je gosta megla, od severa so se valili debelioblaki. Počasi je otipavala kamen za kamnom,preden se je premaknila. Zamajal jo je prvi sunekvetra. Po trebuhu se je privlekla do ozkega strmegažleba, kjer klinov ni bilo videti, ko so joprebičale kaplje, tako nenadne in debele kotnekoč v otroških poletjih, ko jo je nevihta presenetilamed rogovilami višnje. Takrat se je bilavsa premočena zatekla v mračno, toplo kuhinjo,se stisnila k staremu lončenemu štedilniku, kjerje tiho prasketalo. Sedaj tistega štedilnika ni več,višnjo, ki jo je preklal pomladanski vihar, soposekali, in kje so ljudje, ki so se z mano sušiliv kuhinji? Stara mati, ki je zlagala premočenoperilo, invalid Žunko s pipo v ustih, oče, ki se jepomaknil bliže k oknu, da bi videl brati časnik. .. Nikogar več ni!Pravzaprav sem od vseh ostala samo še jaz!Zasmejala se je temu nesmislu. Koraki v žlebuso bili usekani za moškega. Moški stopajo vživljenju z daljšimi in odločnejšimi koraki. Sovražim!je na ves glas zavpila v vihar, aje bilo, kakor da bizašepetala.slišatiZamolklo grmenje se je naglo približevalo. Čutilaje, da so ji v zraku, ki je bil nabit z elektriko,vstajali dolgi lasje, ki pa so jih takoj spet potlačilideževni curki.»Sovražim,« je zavpila in takoj se je nekje v notranjostiposmehnila temu kriku. Dež ji je izpiralkri, ki je tekla od premraženih, ranjenih rok.Obleka jo je stiskala kot železo, posebno jopič,ki se ji je zagrizel v vrat. Med kapljami, ki socurkoma lile po obrazu, je čutila tudi nemočnepekoče solze.Poskusila se je ozreti: Prav takrat se je razgrnilazavesa sivine in odprl se je pogled na prelaz,na kristalno belo cesto, po kateri so enakomernodrseli zadovoljni avtomobili kot gosenice po listju.Vsa planota se je kopala v soncu.Naslednji korak je bil najnapornejši; dva izruvanaklina sta žvenketala ob steno. Stopila si je nanogo, znova in znova otipavala mokro kamenje,da se je neskončno počasi privlekla na gladkovzbočeno vzpetino. Zglajeni rdečkasti kamen jebil ves prevlečen s sluzasto mokroto. Premikalase je po kolenih in čutila, da je na obodu velikanskegavalja, ki se vztrajno vrti in jo počasispušča navzdol. Hotela je krikniti, pa ni bilokomu. Kakor tolikokrat v snu: Bojiš se, padaš,pa vendar veš, da se ti ne bo nič zgodilo...Ustaviti se bo treba! Kamen! Doseči tisti kamen!Ko se ga je oklenila, je začutila, da se tudi tapremika. Zdrsnila je komaj opazno, vendar jevedela, da se lahko že naslednji hip sproži plaz,ki bo zgrabil tudi njo.Zateči se mora na ozek pas proda! Skok v desnoje zadoščal, da je njen kamen začel padati, pridružiliso se mu še drugi, dolgo in grozeče grmenjeje naznanjalo, kaj se je zgodilo. Ranjenedlani, ki jih je zagrebla v pesek, so neznosnoskelele. Naprej, previdno, samo da pride doOkna, ki je prehod na drugo stran.Pustite nade vse, ki ste vstopili! Zavedala se je,da vpije na glas verze iz Božanske komedije.Dante, Vergil!V hipu je spoznala, da se sedaj bori za to, karse ji je prej zdelo nesmiselno in nepotrebno;za življenje.Oblake so razvejali bliski in rasli iz skal kot čudovitesrebrne rože. Sedaj bo prišlo! Ta upor jeneumen. Kaj ko bi se spustila? Mogoče pa sole samo sanje? Ko bo padla, se bo prebudilana postelji in se smejala svoji grozi ...Tam v gorah je tvoj grob... Nesmisel! Bolečinane laže; bledem. Ne smem se spustiti, pa najme zadene strela, naj... Za koga se mučiš? Kajkomu pomeniš? Izjava nekega profesorja: Zelo

povprečna, brez energije. Na zasliševanju pa gaje prav ona rešila. Potem je še vendar nekajv meni ...V službi resnično delaš. To pa ni zasluga, saj siplačana, tako pravijo. In če se trudiš do smrti,vse to ni nič. Biti moraš sposoben. Ves upor jezaman, če te v očeh ljudi, s katerimi delaš,umažejo. Vsi želijo tvojo smrt. .Zadnji mesec je samo zato hodila po trgovinah,ker prijazno pozdravljajo dober dan in rečejoželite prosim in hvala lepa . ..V predmestju je božala pse in mačke, da so seji dobrikali. Prijaznost, kupljena z drobižem.Prijatelji? Družinski prijatelj Kranjčič, ki je predvojno ob nedeljah prihajal na kosilo in potemso se slikali pred hišo in pili jabolčnik na vrtu.Dišalo je po osutih vrtnicah. Očetu je vednopisal, med vojno pa ga je izdal. Očeta so ubiliv taborišču, prijatelj pa ima dobro službo, hišo,jabolčnik in otroke, ki jih ob nedeljah slika navrtu, kjer diši po vrtnicah ...Ne morem več! Krčevito je drhtela in hlastno hlipala.Le malo se je še zavedala in vse življenjeso prepravljale krivice.Ko sem imela putko, ki je vedno hodila za mano,so mi jo ubili, ker sem jo imela rada ... Kakodobro bo, ko se ne bom mogla več držati. Ničveč ne bo bolelo!V mokrih cunjah se je vlekla navzgor, navzgor.Vijoličasti oblaki so se na silo trgali. Okno se jezameglilo, skozenj je silovito pihalo. Tipalkesončnih žarkov pa so že tajale sluzasto vlago.Obležala je na vrhu, se stisnila v mokro kotlinicoin božala skalo. Ko se je predramila, je še vednosijalo sonce. Vstala je in si s krvavimi rokamizastrla oči. Odprle so se tri doline, skoraj da jerazločila majhne hišice, mimo katerih se je pletlavijugasto cesta, obsijana s svetlobo.Nenadoma se je zasmejala na ves glas. Stala jena najvišjem vrhu in vse bolečine so postaleneznatne in smešne.Pred nami je leto 1968, v katerem sebomo spominjali 75-letnice ustanovitveSlovenskega planinskega društva. Proslavimoga s poživitvijo planinstva vvseh dejavnostih!PO KUGYJEVIH STOPINJAHV ZAHODNIH JULIJCIH(Kygyjeva smer v Poliškem Špiku 2753 m)Janez Brojan ml.Vso pomlad in polovico poletja sva se s FrenkomSalbergerjem pripravljala za odpravo v ZahodneJulijce. Vedela sva, da greva z odpravo okoliprvega avgusta na pot. Prebirala sva knjige, gledalazemljevide ter med drugimi prebrala tudiknjigo »Pet mož gradi pot«. V tej knjigi opisujepisec glavni vrh Zahodnih Julijcev, Montaž, Špiknad Policami.Tabor smo si uredili v prelepi dolini Zajzeri. Nadnami se je mogočno bohotila severna stena PoliškegaŠpika. V tej steni je svetovno znana Kugyjevasmer. Zvečer smo se domenili, da grestadve navezi v to smer. V prvi navezi smo biliFrenk, Viki Uhan in jaz, v drugi pa Jane Novakin Matjaž Žavcer iz Ljubljane»Vstanite, mrhe, saj je ura že štiri preč« zavpijenaš vodja Uroš Župančič. Steza je zavila desnov breg. Kmalu pridemo do bivaka Stuparich(1587 m). Od tu pa je še nekaj skokov do podplazišča.Tu je Kugyjev studenček. Kugy je turad počival. Že smo na centralnem snežišču. Tanas vodi v steno. Ker je bil sneg trd, mi pa brezderez, smo si s cepinom vsekavali stopinje. Strminaje bila vedno večja. Kmalu smo prišli doogromne razpoke in zagledali v steni kline. Smerje bila včasih nadelana, sedaj pa je v njej lemalo klinov in še te so pobili snežni plazovi.Spustili smo se v dno razpoke, se navezali invstopili v steno. Hitro smo premagali skoraj navpičnepolice in po dveh urah plezanja smo žena več kot pol poti. Vikijeva kamera in najinfotoaparat sta v pogonu. Kmalu pridemo pod zeloznačilno prečko, koder tudi Kugy ni mogel naprej.Tudi to smo premagali. Prišli smo na greben.Po grebenu smo se hitro kobacali in po pol ureprišli na vrh.Na vrhu je precej velik zvon. Vsak, ki doseže vrh,potegne zanj. Po nekaj minutah jo primaha navrh tudi Uroš. Povedal nam je, da so ostali maloniže pri bivaku Suringar (2400 m). Spustili smose k njim in se z njimi vrnili v dolino.

GIOVANNI SEGANTINI se je rodil 1858 v kraju Are, na severnem bregu Lago di Garda.S sedmimi leti je moral po smrti svoje matere v Milan k polsestri, ki ga je mnogopuščala samega. Slonel je pri oknu in gledal oblake, ki so mu pomenili prostor inprostost. Nekega dne je zbežal iz mesta in iskal pot proti Franciji. Izčrpanega sonašli kmetje in ga popeljali nazaj v Milan. Zelo zgodaj je pokazal slikarski talent inzlahka dovršil študij na akademiji v Breri. Začel je slikati neravo, portrete in prizore,v katerih je prišlo do izraza njegovo nagnjenje k razmišljanju in resnobi."Umetnost mora kazati pot k novim mislim,« to je bilo geslo mladega Segantinija, kiga je ponavljal v tej ali drugi obliki v svojih pismih in spisih, »čopič drsi po platnu inuboga notranje vzgibe. Odkriva, kako trepeta roka, v kateri se izražajo vse vibraciježivcev. Oživlja predmete, živali in ljudi. V najbolj intimnih podrobnostih se izražaoblika, življenje, svetloba. V umetniku plamti sveti-ogenj umetnosti in ga drži v ustvarjalninapetosti. Vročična strast, ki se ga polasti pri ustvarjanju, se odraža na gledalcu,v katerem vzbuja isto doživetje.« V tej izpovedi je ključ Segantinijeve umetnosti, ki joje skoraj v celoti posvetil goram. »Umetnost, ki gledalca ne pretrese, nima pravice doobstoja,« je kasneje dodal.Zelo mlad je šel iz Milana v Brianzo in tu slikal pastirje, kmete, ovce, krave, studencein vodnjake. Pošten in preprost je živel naravno, zdravo vaško življenje. Ne da bibil spoznal Milleta, precej starejšega normandijskega slikarja, se mu je približal s svojoprirodno preprostostjo, s katero je upodabljal kmeta pri delu ali pri molitvi. Millet je v»Ave Mariji« naslikal kmečki par pri molitvi na njivi, Segantini pa je v podobi z enakimnaslovom upodobil pastirja, ki ob Ave Mariji s čolnom vozi ovce v sončni zahod.Pastirjeva žena z otrokom sedi v čolnu. V njej je slikar izrazil materino ljubezen sposebnim čarom.Potem je šel v gore z ženo in otrokom, na sever, v Berghell, v Engadin, preko sedlaJulier v Oberhalbstein in nato osem let bival v Savogninu od I. 1886 do I. 1894. Da bigore čim bolj doživel, se je pogorjanil. Študiral je svetlobo v pokrajini, zelenino gorskihtrav, sinjino neba, sončni sij ob različnih dnevnih urah in letnih dobah. »Moja umetnostse je rodila v veličastni resnosti gora in se tu razvila k višjim oblikam. Moji prednikiso bili gorjanci, duh alpske pokrajine je ostal v meni, me vsega prevzel in se pokazalna mojih platnih«, je zapisal. Iz Savognina je na konjičku odhajal na bližnje in daljneplanšarije in na vrhove, da bi na višinah doživel čisto vedrino nad gorami. Bil je gotovoprvi slikar, ki je poleti in pozimi bival v višini 2500 m in tam ustvarjal. »Tu sem lahkodrzneje pogledal proti sončnim žarkom, ki jih imam rad in ki bi jih rad zajel v podobo.Tu sem se lahko poglabljal v naravo, v njene najbolj žive oblike, v njene najprvobitnejšebarve.« Prišel je do svoje lastne tehnike, sorodne impresionistični. Z njo je hotel naplatno prenašati čiste tone. Njegove barvne ploskve se ne prelivajo, marveč so ločenemed seboj, da so videti kot vezenina. Ohranile so ves svoj sijaj do današnjega dne.Ob novem letu 1890 je Segantini zapisal: »Najbolj imam rad sonce, za soncem pomlad,za njo pa studence, ki v Alpah vro iz skal, svetli kot kristal, in žubore po žilah zemljekakor kri po naših žilah.« V gorah je slikal kmete, kako vardevajo živino, obdelujejozemljo in pospravljajo pridelke, mlade kmetice pri studencih, ovce in krave v stajah inna paši. Izogibal pa se je epiki, ki ga je v Milanu in Brianzu še mikala. Ljudje nanjegovih slikah so kakor rastline in živali, samo zgolj bitja v naravi. Njegove slike sopresenečale z jasnino svojih barv in z resnim odnosom do narave. Kmalu so slavilezmago na razstavah. Slava gorskega slikarja Segantinija se je nenavadno naglo razširila.Njegove slike so v ljudeh obujale željo po doživljanju gora, željo, od blizu videtito sončno luč, ta čisti zrak.Iz Savognina se je Segantini preselil v Malojo, v deželo jezer in gora. Njegove gorskepokrajine vse bolj predstavljajo kvintesenco narave in življenja, svet, v katerem se razpletačlovekova usoda, kjer bije ura življenja in smrti. Presenetljivo oživlja majhnestvari: tkivo mahovja in lišajev, kozjo kožo, ovčjo volno, strukturo gorskega drevesa,trdoto pečine. Z mešanico barvnih tonov in svetlobe jemlje predmetom težo tvornostiin jih dviga v umetniško nadtvarnost. Da bi se oddolžil Engadinu, je želel ustvaritinjegovo panoramo od St. Moritza do Silsa in Maloje. Panorama naj bi bila razstavljena

na svetovni razstavi v Parizu I. 1900. Ni mu šlo od rok. Ustvaril je le triptih. »Življenje,Narava, Smrt.« Slike je odkupila ustanova Gottfrieda Kellerja, Nikolaus Hartmann paje v St. Moritzu zgradil Segantinijev muzej, v katerem je zbral te in mnoge drugeSegantinijeve slike.Prva podoba »Nastanek ali življenje« predstavlja jesensko atmosfero. Sonce zahaja. Ženaz otrokom sedi pod borovcem, vse naokoli zelenina pašnikov in modro jezerce. V ozadjurožnate gore v sveži svetlobi. Večerna elegija. Slika »Bivanje ali Narava« prikazujepolnost življenja v naravi. Moški in ženska gresta z živino po stezi. V daljavi se vlečeveriga gora na zlatem nebu, ki vse žari v barvah sončnega zahoda: v rožnati sinji,oranžni, žolti in modri svetlobi. Te barve so Segantinijeva moč. Toda narava umira,sneg leži več mesecev, po doleh in po bregeh in razpenja mrtvaški prt. To je že tretjapodoba »Smrt«. V mladem jutru visi nad gorami gost, težak oblak. Mlado dekle peljejos planine v krsti. Te slike ni dovršil. Jeseni I. 1899 je moral odložiti svoj čudežni čopič.Segantini je bil eden od prvih slikarjev, ki so odkrili zimsko gorsko pokrajino. Ni paslikal snega, ki bi se bleščal v soncu, raje je imel mračni sneg pod zamrenjenim nebom,nemi sneg, siv, rjavkast, v katerem zamirajo glasovi in nas opominja na smrt. V večerniuri se kmetica vrača v vas s sanmi, ki pod težo drv drse po sanincu. Luči se prižigajov oknih, v mraku lega na pokrajino mrzla sivina. Mrliče pokopavajo v zmrznjeno zemljoin jih objokujejo, dolina pa počiva nema in ledena pod snegom. Zimska pokrajinapostaja pustinja.Glede na miselnost dobe je bil Segantini blizu simbolizma, ki mu je narava le materializacijaideje v prostoru, času in usodi. Simbolistom ni bilo do posnemanja narave,hoteli so jo le razložiti z oblikami simbolične umetnosti. Barva in svetloba sta za teslikarje tudi duhovno sredstvo, ne samo tehnično. V miselnem svetu samotnega človeka,kakršen je bil Segantini, je smrt igrala veliko vlogo, čeprav je vse svoje antene razpenjalživljenju in luči nasproti. Narava je sreča materinstva, rodovitnosti. Segantinijevesimbolične osebe, ki to ponazarjajo, rastejo iz zemlje, so v svoji čutni navzočnostianonimne osebnosti, polne resnice o življenju. V gorah ne doživljamo globlje le svetlobein zraka, marveč z njima tudi življenje in njegovo skrivnost. To naziranje je vedlo Segantinijav alegorično upodabljanje gorske narave.Ustvaril je mit o Engadinu, mit o soncu, o sreči v višavah. Milijoni ljudi so prišli vEngadin zaradi njegovih slik. Vanje je položil tone, ki so odmevali v srcih ljudi od Parizado New Yorka. Bil je velik slikar, bil pa je tudi človek velikega duha, ki je odkrivalnajgloblje skrivnosti iz življenja narave. Za razširjanje ljubezni do gora v vseh letnihčasih ne pomeni dosti manj kot v svojem času Rousseau ali Goethe. Lahko rečemo, daje razumel potrebe svojega časa in zato pokazal pot k napredku v slikarstvu in vodnosu do narave.LETALSKA REŠEVALNA SLUŽBA pomeni v gorski reševalni službi pravo prelomnico. Letaloomogoča hitrost, ta pa največkrat odloča o življenju in smrti. Letalo je prevzelo naporniprenos na plečih, na ramenih ali saneh, je približalo zdravniško pomoč in operacijskomizo, večkrat pa poceni tudi stroške, čeprav so letalske ure drage. Seveda je trajalonekaj časa, preden je letalska reševalna služba dobila današnjo opremo in današnjoletalsko tehniko. L. 1921 je Durafour z aparatom gaudron pristal na 4000 m visokemDome du Gouter, I. 1928 se je Lusser spustil na Jungfraujochu (3475 m) s klemmom,Udet pa na Plateau du Trient (3200 m). Največ zaslug za napredek letalstva v gorahpa ima Hermann Geiger, ki je začel z odmetavanjem tovorov, predvsem drv in drugihmaterialov, ki prenesejo padec z višine 30 do 40 m. Podpirala ga je vvališka sekcija SAC.Geiger se je s temi poleti mnogo naučil, predvsem pa je videl, kaj z letalom v gorahlahko tvega. Imel je vedno več naročnikov, najemale so ga tudi največje gradbenefirme, ki so prevzemale gradnjo dolinskih zapor.Preden je Geiger začel s pristajanjem na snegu, je šel na visoka gorska smučiščain ledenike — peš, da bi tako od blizu spoznal, kam se bo spuščal. Zanimale so gatudi svetlobnerazmere.in

10. maja 1952 je spet štartal iz Sittena na piper super cubu, ki je imel namesto kolessmuči. V višini 4000 m nad Lotschentalom se je začel spuščati: »Odvzel sem plin, vključilzaviranje, se dotaknil snega na nagibu 5° in ustavil. Motor se je umiril, pa tudi jaz semse oddahnil.«Potem je šlo naglo od rok. Geiger je poskrbel za celo vrsto pristajališč. Izbiral je vsebolj majhna, ožja, krajša in bolj strma. Njegovo »letališče« na Dent Blanche ima 35°do 40° nagiba in je komaj 35 m široko. Tudi pri štartu je poskrbel za vedno novemožnosti. V gorah je štartal vedno navzdol, ne glede na smer vetra (ne po klasičnemnačelu, ki terja štart proti vetru). Z letalom je prenašal tovore, iskal divjačino, oskrbovaldelavce, zametene vasi, divjačino. Same od sebe so se vrinile reševalne naloge. Danesse ob vsaki nesreči reševalna služba vpraša, ali je možno reševanje iz zraka. Če želetalo ne more neposredno poseči v reševanje, pa lahko hitro prenese reševalno opremoin reševalce, nato pa iz stene rešenega plezalca odnese v bolnico. Posebno vlogo imapri reševanju helikopter, ki v marsičem dopolnjuje to, kar zmore avion. Nemški vojaškihelikopter sikorsky je rešil ponesrečence iz srede stene Wettersteina in ga bo nemškareševalna služba za reševanje v bodoče uporabljala. SRFW (Švicarska letalska reševalnaslužba) je od I. 1960 do I. 1966 naštela 6451 reševalnih poletov, pri čemer je rešilaiz stiske 1579 ponesrečencev in bolnikov. Alarmna koordinacijska postaja, ki jo vodi FritzBuhler, je posebno ob zimskih vikendih tako rekoč stalno v akciji, piloti pa so dan innoč v pripravnem stanju. Imajo jih 67.OKOLI ŠENTURŠKE GOREMarijaPustnaPonikvarnedelja.Dan, ki smo ga namenili za sankanje na šenturškigori. Res, le kdo bi presedel lep zimski dandoma, ko pa je v naravi tako lepo?Jutro je bilo jasno, precej hladno in v roke, nosin brado je ščipal mraz. A kdo bi se menil zato, saj ga bodo kmalu pregnali topli sončnižarki.S prvim avtobusom sem se odpeljala v Kranj.Pogovor o tem, kako bo in kam bomo šli, nas jetako zamotil, da bi kmalu pozabila izstopiti. Kranjje bil še ves tih in miren, le tu pa tam so mirmotile zapoznele maškare, ki so se vračale spustnih zabav. Minute na avtobusni postaji sotekle počasi, a še počasneje so se zbirali navdušenisankači. Polotil se me je strah, kaj če nasbo premalo in ali bomo sploh šli. Ze sem premišljevala,kam pojdem, če ta izlet odpade. No,tik pred odhodom avtobusa so prišli še štirjes smučmi in sankami na ramah. Naši obrazi sose raztegnili v zadovoljen nasmeh. Seveda vseh,ki so bili namenjeni na ta izlet, ni bilo. Gotovoso pozabili, da je ravno pustna nedelja in jihje ta stari slovenski običaj spravil s tira.Z manjšo zamudo je pripeljal avtobus, ki voziv Cerklje. Vstopili smo. Zabrnel je motor avtobusain nas popeljal po cesti Staneta Žagarjačez Kokro, ki je globoko pod nami mirno teklapo skalnati strugi. Že tu se nam je odprl leppogled na naše ljubljence — gore. Kar v vencuso stale pred nami: Križna gora, Tolsti vrh, Storžič,Mali Grintavec, Zaplata, Kočna, Grintavecin še vrsta drugih. Vsi pozlačeni od jutranjihsončnih žarkov so nas pozdravljali in vabili. Todani bilo veliko časa za občudovanje in premišljevanje.Ze se je pokazal vzravnan zvonik srediCerkelj. Zavore so pritisnile na kolesa in izstopilismo. Tu nas je pričakala naša smučarka Milica.Vsa nasmejana je stala ob cesti s smučmi v rokah.Pa tudi na svojo obljubo ni pozabila. Preskrbelaje kar dvoje sani za tiste, ki smo bilibrez njih. Lep pozdrav, nekaj šaljivih besed inže smo stopali po cesti proti žičnici pod Krvavcem.Kmalu smo zavili na desno po novi cestiproti šenturški gori. Pot nas je vodila skozi gozd,ki je bil že oropan snežne beline. Kar čudno nasje bilo videti, ko smo nosili s seboj sani in smuči.Pod nami pa je ostalo Cerkljansko polje, pokritos snežno odejo. Sem in tja je bilo prepreženoz ravnimi in vijugastimi črtami — cestami in potmi,ki povezujejo tihe in mirne vasi. Ob robu ravnineso se stiskale vasi Poženk, Pšata in še vrsta

drugih. Med pogovorom in ogledovanjem okoliceše sami nismo vedeli, kdaj so nas dosegli sončnižarki in kdaj je minila pol drugo uro dolga pot.Pred nami so se pokazala prva poslopja vasice,ki so jo obdajale raztrgane zaplate snega. Vodjanašega izleta Roman nas je popeljal v lepo urejenogostišče, kjer smo se oddahnili in si s čajempogasili žejo. Po krajšem počitku in izdatni malicismo zapustili ta kraj oddiha in odšli na takotežko pričakovano uživanje na snegu in saneh.Še nekaj časa po poti proti sosednji vasici inbili smo na kraju, ki nam je nudil primerenprostor za sankanje. Toda joj! Malo je manjkalopa bi bili prikrajšani za ta užitek. Miloš seje s preveliko korajžo spustil po strmem bregu vdolino. Hitra vožnja se je končala s strašnim padcem.Vsem je zastal dih. Miloš je obležal obsaneh z okrvavljeno glavo. Pri tem nesrečnemzačetku se je izkazal Roman, član GRS, ki se jes hitrimi koraki spustil do ponesrečenca, ki jemedtem že vstal. Na srečo le ni bilo tako hudo,kot je bilo videti le nekaj odrgnin po obrazu inrokah je bilo. To je bil dober opomin vsem ostalim,da se nihče več ni skušal spuščati v to dolinico.Poiskali smo si manj strm teren in tu resni manjkalo užitka za smučarje in sankače. Toplosonce je nudilo dovolj prijetnosti tudi ljubiteljemsončenja, ki so se kot martinčki spravili ob skladovnicodrv in se izročili sončnim žarkom. Takosva nam dve uri prehitro minili, kajti urni kazalecni poznal usmiljenja, hitel je in hitel kot za stavoin že se je pomikal čez poldne. To pa je bilčas, določen za kosilo. Težko smo se poslovilis snežne poljane in odšli proti gostišču, kjer nasje čakalo kosilo. Še malo smo posedeli in že jebil tu čas za povratek v dolino.KAJ NAJ PLANINEC VEO VREMENUDr. Oskar R e y aVreme ugotavljamo z merjenjem njegovih štirihprvin. To so: zračni pritisk, temperatura zraka,vodni hlapi v zraku in veter.Zračni pritisk. Tega merimo z barometrom. Barometerje v bistvu steklena cev, približno 1 meterdolga, zgoraj zavarjena, spodaj pa stoji v posodiciz živim srebrom. Ako cev napolnimo z živimsrebrom in vtaknemo njen odprti del v posodico,ne bo vse živo srebro izteklo iz cevi, ampak gabo ostalo približno še 76 cm. Zunanji zračni pritisk,ki pritiska na površino živega srebra v posodici.inteža živosrebrnega stebra v cevi si držitaravnotežje. S tem smo že izmerili zračni pritisk.Ako znaša prerez cevi 1 kvadratni centimeter,višina 76 cm, specifična teža živega srebra 13,6gramov, znaša teža živega srebra 76X13,6 == 1033 gramov na kvadratni cm. Tej teži pravimo1 atmosfera. Navadno pa izrazimo pritiskle z višino živega srebra v milimetrih. Normalnizračni pritisk nad morsko površino znaša 760 milimetrov.V vsakdanjem življenju so bolj v rabi kovinskibarometri ali aneroidi. V bistvu je to kovinskaškatlica, iz katere je izčrpan zrak. Da bi je zračnipritisk ne zmečkal, je na gornjem delu pritrjenaelastična vzmet, ki deluje proti zračnemu pritisku.Ta vzmet in zračni pritisk si držita ravnotežje.Nihanje pritiska in vzmeti se preko vzvoda prenesena kazalec, ki se vrti ob merilni skali. Tanam takoj pove pritisk v milimetrih. Pri vsakemčitanju moramo s prstom narahlo potrkati na aneroid,da skoči kazalec na pravo mesto. S temodpravimo trenje, ki vlada med kazalcem in elastičnovzmetjo.Zračni pritisk z višino pada in sicer tako, da vzačetku precej hitro, v višjih višinah pa počasneje.Tik nad morjem pada pritisk nekako za 1 mm na10 m vzpona, v višini 1000 m pa se moramo dvigtiniže za 12 m, pri 3000 m za 15 m, pri 5000 mza 20 m. Zrak je spodaj zaradi pritiska zgornjihplasti stisnjen in gost. Čim više se vzpnemo, tembolj je zrak razredčen. Nekako v višini 5500 mmimamo že polovico atmosfere pod seboj. V tejvišini znaša pritisk le še polovico od 760 mm,to je samo še 380 mm. Računi pokažejo, da padepritisk na eno stotinko milimetra, to je na komajše izmerljivo vrednost, v višini približno 100 km.Tu se začenja že brezzračni vesoljski prostor.Za planinca je važno, da ve, kako pade pritiskz višino. Imamo priprave, višinomere, ki jih nosimokakor ure s seboj. Povedo nam takoj, vkateri višini se nahajamo. Njihova točnost gresamo do razlike 10 m.Sedaj smo v dobi, ko so začeli tudi Slovencizahajati v gore, ki sežejo tudi nad 7000 m, to jev Himalajo in ameriške Ande. Pri vzponu v tevišine mora planinec nositi s seboj v posebnihsteklenicah na hrbtu plin kisik, da ga vdihuje,ker ga je v razredčenem zraku premalo. Že vvišinah nad 3000 m občutijo planinci zaradi pomanjkanjakisika gorsko bolezen, ki se pojavljapredvsem kot velika utrujenost, močan glavobol

in v želodčnih motnjah. Če dalj časa živimo vvisokih višinah, se razredčenemu zraku privadimo,se aklimatiziramo. Poveča se število rdečih krvnihtelesc, da telo preko njih sprejme več kisika.Temperatura zraka. Temperaturo zraka merimo stermometrom. To je ozka steklena cevčica, kivsebuje živo srebro. Stebriček srebra se pod vplivommenjavanja temperature širi in krči. Obsrebru je merila skala. Po Celziju pomeni 0° C(nič stopinj Celzija) ledišče, 100° C vrelišče vode.Temperature pod 0° C zaznamujemo z znakomminus (—), na primer —10° C pomeni 10 stopinjpod ničlo.Ko gredo sončni žarki skozi zrak, se zrak pri temne segreje. To se dogaja kakor pri šipi. Sončnižarki gredo skozi šipo in segrevajo predmete zašipo, šipa sama pa se ne segreje. Ko padejosončni žarki na zemeljsko površino, se ta pričnesegrevati. Od zemlje se nato segreva zrak, ki sez njo dotika. Zrak se razširi in postane lažji inse dvigne nad svojo okolico. Na njegovo mestopriteče zrak iz okolice in s tem se isto dogodi.Tako nastanejo vzponski in spustni toki, ki nosijotoplejši zrak navzgor in hladnejši navzdol. Takodobimo tudi v višinah višjo temperaturo zraka.Če postavimo termometer na sonce, se bo segrevalkakor zemeljsko površje. Zato ne pokažetemperature zraka, ki ga obdaja, ampak svojolastno temperaturo. Če hočemo pravilno izmerititemperaturo zraka, moramo termometer postavitiv senco, da se toplotno stanje med termometromin zrakom zenači. Dobro izmerimo temperaturozraka, če termometer vrtimo nekaj časa v zraku.Tako se njegova masa naglo prilagodi temperaturizraka in jo pravilno izmeri. Takozvane temperature»na soncu« ne pomenijo nič.Vendar ozračje le vpliva na moč sončnih žarkov.Znano je, da je sončna svetloba sestavljena izveč barv, ki postanejo vidne v spektru. Najboljnaravni spekter je lepa mavrica. Tu se vrstebarve od zunanjega roba proti notranjemu sledeče:rdeča, rumena, zelena, plava in vijoličasta.Vmes je med posameznimi barvami še mnogoprehodov. Poleg teh vidnih žarkov so onstranvijoličaste barve še nevidni ultravijoličasti aliultravioletni žarki in tostran rdeče barve še nevidniinfrardeči žarki.Pravijo, da je svetloba valovanje. Pri vsakem valovanjuimajo valovi neko dolžino, to je razdaljaod enega vrha vala do drugega. Dolžina svetlobnihvalov je silno majhna in ne doseže nititisočinko milimetra ali 1 mikron. Dolžina violetnihvalov znaša komaj 0,4, rdečih 0,8 mikrona.Kljub majhni razliki govorimo o kratkih in dolgihsvetlobnih valovih. Še krajši so ultravioletni valoviz 0,2 mikrona. Najdaljši so infrardeči žarkiz okroglo 1 mikronom.Za planinca je to zelo važno vedeti, ker si s temznanjem lahko razloži marsikateri pojav v višjihvišinah. Tako na primer je dobro vedeti, da sesončna svetloba na zračnih delcih odbija in razpršujein sicer se tem bolj razpršuje, čim krajšiso valovi. Iz tega sledi, da se najbolj odbijajoultravioličasti, vijoličasti in plavi žarki. En delteh žarkov se odbije nazaj v vesolje in je zazemljo izgubljen. Drugi del pa se po večkratnemodboju na zračnih delcih le prebije do zemeljskepovršine. Ti večkrat odbiti in razpršeni kratkovalovnižarki povzroče, da dobimo vtis, kot da jenebo plavo. Čim više se vzpenjamo v planinah,tem bolj temnoplavo postaja nebo. V še večjihvišinah, kamor planinec ne seže več, je nebovioletno, zunaj atmosfere, kamor dospejo samoše kozmonavti, je nebo popolnoma črno. Tu senimajo sončni žarki na ničemer odbijati.Svetloba, ki pride do nas kot sončni žarek, seimenuje razpršena ali difuzna svetloba. Difuznasvetloba je tista, ki pride do nas, ko sonca šeni na obzorju, dalje svetloba v senci in svetlobapri oblačnem nebu.Najbolj prodirno moč skozi atmosfero imajo dolgovalovnižarki, to je rumeni, rdeči in infrardečižarki. Sončna obla nizko nad obzorjem je rdeča,ker pridejo do našega očesa le še rdeči žarki.Še bolj se to vidi, ako morajo sončni žarki skozitenko plast megle. Ko je sonce še ali pod obzorjem,je nebo rdeče ožarjeno. Skozi debeloplast zraka pride samo še rdeča svetloba. Takonastaja lepa jutranja in večerna zarja in pravtako prekrasno žarenje vrhov (das Alpengliihen).Na snežičih se sončna svetloba zelo močno odbijain to predvsem njen kratkovalovni del, do 70%.Zato moramo nositi temne naočnike in imeti glavozaščiteno. Drugače bi ultravioletni in violetnižarki preveč obsevali glavo, prodrli do možgan,kar bi lahko imelo za posledico sončarico alimožgansko kap. Prav zaradi večjega izobiljaultravioletnih žarkov v višinah, tu gori naša kožahitreje počrni. Moramo pa biti previdni, da bi nedobili sončnih opeklin. Zato se mažemo z različnimimažami, ker svetla in bleščeča se površinaodbija ultravioletne žarke.Omenimo naj še samo prodirno moč infrardečihžarkov, ki ne prodirajo samo skozi goste plastiatmosfere ampak tudi skozi oblake. Posrečilo seje že fotografirati gorske vrhove zavite v oblakes filmi, ki so občutljivi za infrardeče žarke.Važen je naklonski kot, pod katerim padejosončni žarki na zemeljsko površje. Čim bolj strmo

padajo žarki, tem bolj segrevajo zemljo. Navečjomoč imajo žarki, ako padajo na zemljo pod pravimkotom (90°). To se dogaja v tropičnih krajih,ko stoji sonce navpično nad glavo, to je v zenitu.Pa tudi pri nas padajo sončni žarki pod pravimkotom, če je teren nagnjen proti jugu. Na južnihpobočjih izgine sneg prej kot v ravninah. Odnaklonskega kota sončnih žarkov je vsa zemeljskaobla razdeljena v tri klimatske pasove: v ekvatorialno-tropičnipas, kjer sonce sije ob določenihdneh iz zenita, v zmerni topli pas, to so našikraji, in v polarni pas, kjer žarki zelo poševnopadajo na zemeljsko površino.Omenili smo, da nastanejo zaradi segrevanjazemeljski tal vzponski toki. Ko se zrak vzpenja vvišine, pride pod manjši zračni pritisk in se zatorazširi. Ne da bi globlje razpravljali, si zapomnimo,da se zrak pri širjenju ohlaja, ne da bioddal toploto. Nasprotno se zrak pri spuščanjustisne in zato segreje, ne da bi prejel toploto.To mehanično segrevanje in ohlajanje imenujemoadiabatno, kar pomeni, da zrak spreminja svojotemperaturo, ne da bi toplota šla ven ali noter.Izraz adiabaten bomo še večkrat rabili. Ugotovljenoje, da se zrak za 100 m vzpona ohladi točnoza 1°C in se pri spustu prav za toliko segreje.Vodni hlapi v zraku. V zraku se stalno nahajajovodni hlapi v nevidnem stanju. Vodni hlapi sodelujejopri celokupnem zračnem pritisku in jih je1—3% od vsega zraka. S tem smo že povedali,da merimo tudi pritisk vodnih hlapov z milimetri.To je absolutna vlaga. Računi pokažejo, da ještevilo izraženo v milimetrih zelo blizu teži vodnihhlapov v 1 kub. metru zraka. Ako znaša na primerpritisk vodnih hlapov 10 mm, smemo reči, daje v 1 kub. metru 10 gramov vode v obliki hlapov.Zrak more pri določeni temperaturi vsebovatisamo neko največjo možno množino vodnih hlapov.Če iz kateregakoli vzroka pade temperaturazraka, se pričnejo vodni hlapi zgoščevati v vidnekopljice, ki sestavljajo meglo ali oblak. Pri tlehnastane rosa. Zato imenujemo tisto temperaturo,pri kateri je zrak z vodnimi hlapi nasičen, rosišče.Če pa zrak ni nasičen, povemo v procentih(%), koliko od maksimalne možne vlage vsebuje.To je relativna vlaga. 50 % relativne vlage pomeni,da vsebuje zrak samo polovico možnevlage.Važno je vedeti, da so vodni hlapi lažji od popolnomasuhega zraka. Ako se suhemu zrakuprimešajo vodni hlapi, izrinejo ti nekaj zračnihdelcev proč in vlažni zrak je lažji od suhega.Zapomnimo si: mrzel in suh zrak, ki prihaja iznadkontinentov je težak. Topel in vlažen zrak, ki prihajaiznad morij, pa je lahek. Iz tega vzrokase menja zračni pritisk. Ko preplavijo pokrajinojužni toplovlažni vetrovi, se zračni pritisk manjša,barometer pada. Če pridejo suhi in mrzli kontinentalnivetrovi, se pritisk veča, barometer raste.Kadar se vodni hlapi zaradi ohlajanja zraka pritleh zgoste, nastane rosa. Zgoščevanje pri temperaturipod 0° nam da slano. Tik nad zemljonastaja megla. Pri vzpenjanju se zrak adiabatno(!) ohlaja in nastanejo oblaki, iz katerih padadež, pri 0° C pa sneg in toča.Veter. Veter je gibanje zraka. Zrak se pretakavedno iz območja visokega zračnega pritiska vobmočje nizkega pritiska. Smer vetra je tista,iz katere piha veter. Severni veter piha iz severne,južni iz južne smeri, morski z morja, kopni skopnega, gorski z gora, dolinski iz doline. Močvetra izražamo s hitrostjo v metrih na sekundoali preračunano v km na uro. Tako piha severovzhodniveter, ki je znan kot burja in ki se sKrasa vrže z vso težo na morje, saj je mrzel insuh, s hitrostjo celo nad 100 km na uro.Ne da bi se bolj podrobno spuščali v splošnovetrovno kroženje atmosfere, ki se razteza prekovse zemeljske oble, si zapomnimo, da leži Evropamed dvema predeloma visokega zračnega pritiska.Eden je nad polarnimi kraji, drugi nad severnoAfriko, točneje nad Azorskimi otoki v Atlantiku.Prvega imenujemo polarni maksimum, drugegaazorski maksimum zračnega pritiska. Veterpiha od polarnega maksima proti jugu in odAzorov proti severu. Nekje v srednjih geografskihširinah se ta dva sistema vetrov srečata.Vsako gibanje je zaradi vrtenja zemlje okoli svojeosi podvrženo odklonu na desno na severni hemisferiin na levo na južni hemisferi. Nas zanimaseverna hemisfera, to je odklon na desno. Južnivetrovi se odklanjajo na desno, to je proti vzhodu,severni vetrovi pa se odklanjajo proti zahodu.Med njima nastaja nekaka praznina, ker se obezračni masi druga drugi izogibata. Ta prazninapa začne zapet privlačevati oba sistema vetrovin tako začnejo krožiti vetrovi okoli te praznine,v bistvu okoli centra nizkega pritiska, kot nekakvrtinec v nasprotnem smislu urnih kazalcev. Tokroženje je lepo razvidno na vremenskih kartah,ki jih od časa do časa objavlja tudi časopis»Delo«. To je področje visokega pritiska označenos črko V (Vis-ok), področje nizkega pritiska sčrko N (Niz-ek).Vrtincu, okoli katerega krožijo vetrovi, pravimotudi ciklon. Prednji del ciklona je sestavljen odjužnega toplovlažnega zraka, zadnji del pa odsevernega mrzlega in suhega zraka. V gornjem

delu atmosfere kroži nad srednjimi in polarnimiširinami stalno zahodni veter. Pod vplivom tegavišinskega vetra se ciklon giblje od zahoda protivzhodu, nekako tako, kakor se gibljejo vrtinci vvodi v smeri toka reke.Kadar se iznad Atlantskega oceana, kjer cikloninajraje nastajajo, bliža proti Evropi ciklon, naszajame najprej njegov topli sektor, to je topliin vlažni južni in jugozahodni veter. Ta situacijaje silno važna za prihod slabega vremena.Slabo vreme. Prihod slabega vremena naznanjatorej splošna otoplitev ozračja, zlasti v zimskipolovici leta. Pozimi in spomladi se sneg topi inpostane »južen«. Barometer prične padati, kerje zrak lažji. Visoko na nebu se pojavijo beliin tenki oblaki, imenovani, »ovčice«, ker so videtikakor čreda belih ovac. Tem oblakom pravimoznanstveno »cirrusi«. V višinah že piha jug,čeprav imamo morda pri tleh še lepo vreme.Ako je luna na nebu, se okrog nje napravi zaradilomljenja svetlobnih žarkov na oblačnih kristalihkrog. Čim večji je krog, tem prej prispe slabovreme.Na grebenih in vrhovih se pojavijo oblaki, »kape«.Pri tem pojavu se moramo dlje ustaviti. Ko pihazrak, recimo, iznad Jadranskega morja proti Alpam,se mora ob njih vznožju dvigati. Pri tem seadiabatno ohlaja. V neki višini, ki je še podvrhom, se zrak ohladi do rosišča in vodni hlapise prično zgoščevati. Na južnem pobočju jenastal oblak ali »kapa«. Iz tega oblaka lahkože dežuje. Tako nenavadna utajena ali latentnatoplota, ki je vzdrževala vodo v plinskem stanju,pride sedaj zraku v dobro. Ko nasičeni zrak doseževrh in se začne spuščati po severnem pobočjunavzdol, se začne stikati in adiabatno segrevati.Na dno severne doline dospe južni zrakbolj suh, saj je izločil na južni strani vodo kotdež, in še bolj topel, ker je dobil utajeno toplotozgoščenih vodnih hlapov. Takemu vetru, ki je zjuga prekoračil grebene in prispe kot suh intopel v severne doline, pravimo z nemškim izrazom»Fohn« (fen). Zelo dobro registrira fen meteorološkiaparat higrograf, ki beleži relativnovlago. V fenu relativna vlaga nenadno pade.Bistvo higrografa so ženski lasje, ki se v suhemzraku skrčijo, v vlažnem pa zdaljšajo. To gibanjelas se po vzvodih prenese na kazalec, ki pišena vrtečem se papirju. Enako je sestavljena tudiznana vremenska hišica z možem in ženo. Las alitudi struna iz organske snovi se pri vlažnemvremenu podaljša in preko vzvoda spusti ženoz dežnikom ven iz hišice. Pri lepem vremenu pase struna skrči, potegne ženo nazaj in v nasprotnismeri pride mož s palico ven, kar je znamenje,da gre v lepem vremenu na sprehod.Lepo vreme. Rekli smo, da ciklon potuje protivzhodu. Iz toplega območja ciklona pridemo nenadnov njegov mrzli del. Ta prehod je zelo značilen.Veter se naglo preobrne. Od jugozahodase preko zahoda, severozahoda in severa obrnena severozahod ali celo na vzhod. Barometernajprej naglo skoči in se potem polagoma dviga.Termograf pa kaže oster padec temperature. Dežponehuje, oblaki odhajajo proti vzhodu in kmaluse nebo zjasni.Od polarnega maksima visokega pritiska se jeen del mrzle in suhe zračne mase ločil in priplavalv naše kraje. Dobili smo sicer jasno, todamrzlo vreme. Ako ta severna zračna masa daljčasa ostane, se pri jasnih nočeh zrak zelo ohladiin dobimo temperature globoko pod 0° C, tudi-20° C ali -30° C.V poletnem času se more azorski visoki pritiskraztegniti nad vso Evropo. Tako dobimo jasno inzelo toplo puščavsko vreme, ki nam prinese visoketemperature, tudi nad -j- 30° C.Za planinca je važno vedeti, kaj se dogaja v planinahob lepem vremenu. Recimo, da imamo polarnizimske primer. Pri jasnih nočeh se zrak obpobočjih močno ohlaja in se spušča kot težji vdoline. V dolini se še bolj ohladi, lahko do rosišča,in vodni hlapi se zgostijo v dolinsko meglo,ki pa je debela le par 100 metrov. Planinec občudujeprekrasno megleno morje. Zlasti je leponad Bohinjem, kjer jezero s svojo vlago tudi prispevak tvorbi megle. V takih primerih se zgodi,da je temperatura zraka spodaj dokaj nižja kotzgoraj. Dobili smo takozvani temperaturni obratali inverzijo. Navadno temperatura zraka z višinopada, približno za 0,5° C na vsakih 100 metrovvzpona. Tu ne smemo zamenjavati ta padec temperaturez adiabatnim ohlajanjem, ko se zraksam vzpenja z višine.Recimo, da imamo drug primer: Lepo poletnovreme ob visokem pritisku, ki ga je prinesel azorskimaksimum. Ko prične sonce zgodaj zjutrajobsevati vzhodna pobočja, se začne zrak tik pobočjasegrevati, dobi vzgon in se dvigne ob pobočjunavzgor. Dobili smo dolinski veter, ki mupravimo tudi pobočni vzgornik. Ker se zrak zdviganjem ohlaja, lahko pride v neki višini dozgoščevanja vodnih hlapov. Vrhovi se zavijejo vtenke oblake, ki morejo trajati ves dan. Kdorhoče imeti ob lepem vremenu lep razgled, semora podati zgodaj zjutraj na vrh ali pa tik predvečerom, ko dolinski veter že ponehuje. Znan jepobočni vzgornik na južnem pobočju Karavank,

ki ga jadralci z aerodroma v Lescah zelo pridnoizkoriščajo. Zanimivo je pri tem, da se morejodvigniti le do one višine, do katere seže pobočnivzgornik.Proti večeru dolinski pobočni veter poneha in zrakse prične ohlajati. Zopet se kot gorski veter valiv dolino, kjer lahko pride do tvorbe meglenegamorja. Vendar ni ta pojav poleti tako izrazitkakor pozimi. Redno izmenjavanje dnevnega dolinskegavetra in nočnega gorskega vetra je vednoznamenje lepega vremena. Ker je ob lepem vremenuzjutraj zrak v planinah precej hladen, veljapravilo: Ako spiš v kakem stanu ali bivaku in tezjutraj ne zebe, ne bo tisti dan lepo.Nevihte v planinah. V poletnem času vsebujejužni toplovlažni zrak zelo mnogo vodnih hlapov.Merjenja so pokazala, da znaša absolutna vlagatudi do 20 g na kub. meter. To se ne zdi mnogo,vendar če pomislimo, da znaša absolutna vlagav ekvatorialnih krajih največ 25 g, je 20 g žeprecej. Ko se zrak segreva in se na južnih pobočjihvzpenja, pride do tvorbe ogromnih grmadnihoblakov, ki jim pravimo kumulo-nimbi. Spodajso temnosive barve, zgoraj pa beli, kar pomeni,da je gornji del oblakov sestavljen iz ledenihsnežnih kristalov.Ker se zgoščuje mnogo hlapov, dobi oblak mnogoutajene toplote, ki se je med zgoščevanjem sprostila.Ta toplota daje oblaku vzgon, da se njegoviposamezni deli z močnim mešanjem dvigajo navzgor.To mešanje se da prav lepo opazovati,ako dalj časa motrimo oblak. Iz takega kumulonimbanavadno prav močno dežuje. Pa ne samoto, tudi bliski švigajo in močno grmi. Zaradimočnega mešanja in trenja med oblačnimi kapljicamiodnosno snežnimi kristali in zrakom nastanetorna elektrika, ki naelektri oblak. Spodnjidel oblaka je pozitivno naelektren, ker so zemeljskatla negativna. Ako nastane velika napetostnad zemljo in oblakom, nekaj milijonov voltov,se oblak v obliki strele ali bliska razelektri.Strela najraje udari v špičaste predmete, v vrhovedreves, v zvonike, v vogale hišnih slemen, pa tudiv vrhove gora. V planinah segajo od vseh drevesnajvišje macesni. Premnoga debla so okleščenaod strel, tako da štrle le kot suhe veje v zrak.Strela vnetljive predmete, kot skednje, kozolce,senene kope lahko vžge. Pred strelo se zavarujemos kovinskim strelovodom, po katerem električnaiskra šine v vlažno zemljo.Mnogi planinci so že doživeli naelektrenje obnevihtah. Ako se podamo v oblaku, recimo naTriglav, bomo ves čas slišali šibko razelektrevanjemed oblačnimi kapljicami ali snežinkami in železnimiklini na grebenu. Slišimo nekako trrrrrr —trrrrrr — trrrrrr. Pa tudi mi sami smo naelektreni.Podobno trkanje se čuti tudi na naših laseh, akosmo gologlavi in na obrvih. Na obrvih čutimo,kakor da bi nas žgečkala kaka muha. Ako imamos seboj cepin in obrnemo spodnjo konico navzgor,slišimo iz konice enako trkanje.Dokler smo v oblaku, ni nevarnosti, da bi naszadela strela, ker se razelektrenje vrši nepretrgomain se ne nabere mnogo napetosti. Če paje oblak kakih 50—100 m nad nami, tedaj nepretrganegarazelektrenja ni, vzpostavi se med vrhomin spodnjim delom oblaka močna napetost, takoda lahko udari strela. Zato ne imejmo nikolicepina s konico navzgor ali derez navezanih zadajna nahrbtniku. Najbolje je, če vse železnepredmete odložimo. Še bolj pametno je, da nehodimo v takem vremenu na vrhove.Dognano je, da strela raje udari v smreko kotv bukev. Bukev ima pokončno stoječe veje incurlja po njih v dežju voda do debla in podebiu navzdol v zemljo. Ta potoček je nekakstrelovod, ker je voda dober prevodnik elektrike.Smreka pa ima poševno navzdol moleče veje. Vdežju ostane deblo suho. Ako udari strela v vrhsmreke, nima prevodnika, po katerem bi šinilav zemljo, ampak deblo razkolje, da pride donotranje vlage, po kateri šine v zemljo.Ko šine blisk ali strela skozi zrak, se ta tako segrejena stičnem mestu, da zažari. Pri tem semočno razširi. Ker pa to ne traja dolgo, se zopetnaglo ohladi in stisne. To povzroči valovanjezraka, kar slišimo kot grom.Sneg, plazovi in ledeniki. Visoko v planinah skorajvse leto sneži. Na Mont Blancu v višini nad4000 m vedno samo sneži. Ako sneži pri nizkihtemperaturah pod —10° C, je sneg droben, lahekin pravimo, da je suh. Takemu snegu pravimopršič. Ako se na kakem pobočju nabere dostipršiča, lahko zdrkne navzdol kot pršni plaz(Staublavvine). Takemu nakopičenemu snegu pravijoFrancozi »serac«. Ko drči serak navzdol, sesneg stiska in iztiska iz sebe zrak, kar more povzročititako močan puh, da lahko človeka odpihne.Sneg, ki pade pri temperaturi tam blizu 0° C,je moker in težak. Zaradi svoje teže je mokersneg bolj nevaren za plazove kot pršič. Zato sizapomnimo: Kadar močno sneži, ne hodimo postrmih pobočjih.Ob vsakem sneženju se nabere na starem snegunova plast snega. Tako se snežna odeja večain lahko doseže kot na primer na Triglavskemledeniku nad 5 metrov. Spomladi, ko zapiha fen,

sneg kopni. Skozi prvo plast snega curlja vodado spodnje zmrznjene plasti in teče počasi namejni ploskvi obeli plasti navzdol. Gornja plastse zato ne drži več dobro spodnje in zdrkne kotkložasti plaz navzdol. Ako taka kloža (Schneebrett)ni velika, ni nevarna. Če pa se raztegnena večje pobočje, lahko postane kložasti plaztudi usoden.Zelo nevarni so talni plazovi, ki nastanejo poznospomladi, ko začne v planinah zopet deževati.Voda, ki pade na sneg, prodre skozi njega dotal in curlja pod vso debelino snega navzdol.Zato se zruši ves sneg in ruši vse pred seboj, karzajame. Tako se je zgodilo, da je sneg z vsegapobočja Jalovca zdrknil navzdol proti Tamarju.K sreči ni dosegel koče. Drugod v Alpah, kjerso višji vrhovi, so talni plazovi zasuli že cele vasi.Trdemu snegu, po katerem lahko hodimo, ne dabi se nam vdrlo, pravimo sren. Ako otopi soncesren, postane površina zrnata ali kašasta. Takemuspomladanskemu snegu pravimo z nemškimizrazom firn. Ako se v meglenem vremenu izločajopodhlajene vodne kapljice v obliki ledenihkristalov na površino snega, tako nekako kakorivje na drevesih, nastane na snegu srež, ki je zasmuko zelo ugoden. Pogoj za nastanek ivja insreža so meglene kapljice, ki imajo temperaturopod 0° C, pa so še vendar v tekočem stanju.Pravimo, da so podhlajene.Večkrat opazimo v planinah, da je površina snegardeča. To pride od tega, ker so južni vetrovi prinesliiz Sahare v Afriki rdeč pesek, ki je natoskupno s snegom padel v naših krajih.Kjer se po zimi nagrmadijo visoke plasti snega,pritiskajo gornje plasti s tako silo na spodnje,da se prične spodnji sneg topiti tudi pri temperaturipod 0° C. Znano je, da se more sneg inled raztopiti samo s pritiskom. Vse snežišče sezačne zaradi tako raztopljenega snega pomikatinavzdol. Ko nižje spodaj pritisk popusti, spodnjavoda zopet zmrzne in to v čist, kompakten led.Tako nastajajo ledeniki, ki se vsak dan za nekajcentimetrov pomaknejo navzdol. V poletnem časuso vidne ledeniške razpoke, ki so tudi do 100 mgloboke. Naš Triglavski ledenik je majhen inima majhne razpoke. V Himalaji pa so ledenikidolgi do 100 km in debeli do 200 m.Na ledenik pade ob straneh kamenje, ki gavleče s seboj. Tako nastanejo na obeh stranehledenika kupi kamenja, ki jim pravimo morene.Tudi na Triglavskem ledeniku imamo majhne morene.Na koncu ledenika se nabira visok kupkamenja kot čelna morena. V ledeniški ali glacialnidobi, pred tolikimi milijoni let, so po otopitviledu nastale take čelne morene, da so zanjimi nastala cela jezera. Vsa alpska jezera soledeniškega porekla.Ledeniki imajo svojo posebno klimo. Zrak je nadnjimi vlažen in pride zelo rado do tvorbe meglenegamorja. V poletnem času je nad ledenikomzrak toplo-vlažen, nekako soparen, ki jeza hojo zelo neprijeten. Močno se potimo, karpovzroča tudi nekako mrzlico (Gletscherfiber). Ktemu pripomorejo tudi na ledu odbiti sončnižarki, ki povzročajo opekline na ustnicah (Gletscherbrand).Hoja po snežiščih in ledenikih jeprav zaradi obilice ultravioletnih žarkov zelo neprijetna.Sklep. Poznavanje vremenskih razmer v planinahni samo zanimivo, ampak tudi zelo koristno, kersi s takim znanjem omogočimo ne samo lepihizletov, ampak tudi preprečimo nesreče, ki prežev planinah na vsakem koraku na nič hudega slutečegaplaninca.V Pla ninskem Vestniku 1968 bomo objavljali dokumente naših planinskih društev iz prvegadesetletja SPD (faksimile najstarejših aktov, dopisov, zapisnikov, vpisnih knjig, fotografij ipd.)in fotografije naših najstarejših planinskih postojank (od I. 1894 do I. 1914). Uredništvo naprošadruštvene propagandiste, da nam to gradivo oskrbe.

JcJOuut7. ^-dt^fct- >•/, k l± z *j IK t r ,P"' > >1 > . >' i > I s/ l, t j * f jf • T'.S - j & -3. A l i'"''" /c af/tgtff.J&r tA/:lC f ft^kfm .ni.:r'MjTf: 5W4 5vV T- ?•ef'!ce 4 . / (/ ..ttf*-. Cve^J* -ft/e* v*. ,-C '/I* - ,iirt i? 1 -"? w i FP V- 4žw ^ -vAst* wr iu/'•/t,«." - «^ n - A«It(Pve fi[^517 risv v ^Z. !ic tcZlf it**' J = • J .v X ik >f >v„ £ ^ ^ . „w

DR. MILKO HRASOVEC - 80-LETNIK no osebje, s pospeševanjem tujskega v Celovec k očetovemu stricu, ki jeprometa, postala je eno najuglednejšihdruštev v savinjski deželi. Znana uspel in se od kleparja povzpel dokot odseljenec iz Tolmina v CelovcuMed tistimi, ki jih je PZS v zadnjihdveh desetletjih odlikovala z zlato je bila tudi po dobro oskrbovanih največjega trgovca z železnino. Tu jeznačko, je gotovo eden najvidnejših kočah in popularnih oskrbnikih.poleg dela v trgovini obiskoval Jankoplaninskih aktivistov dr. Milko Hrašovec,dolgoletni odbornik in načelnik skrben vodja odbora delavne podruž-znanje in se izpopolnil v nemškemDr. Milko Hrašovec je bil iniciativen, trgovsko šolo, si pridobil potrebnonekdanje Savinjske podružnice SPD. nice SPD. Vztrajen, požrtvovalen, poln jeziku. Lahko bi ostal v Avstriji, todaLetos je dopolnil 80 let in živi pri energije, je vsako leto prehodil po z domom je bil v stalni zvezi, zatodobrem zdravju v Celju. Odvetniški večkrat ves gorski svet svoje podružnicein skrbel, da je delo potekalo v rok v Rimu in se izpopolnil tudi vje kot vojaški obveznik odslužil rednipoklic, ki se mu je posvetil pred polstoletjem in več, še danes opravlja. redu. PZS je v njem odlikovala odličnegaodbornika, ki je bil dalj časa žitvi vojaškega roka je dobil dovolje-znanju italijanskega jezika. Po odslu-Zaslužni planinski organizator se jerodil I. 1887 v Slovenj Gradcu, odkoderse je kmalu po rojstvu preselil cijskem vodstvu slovenskega planinstva toda odločil je njegov nacionalni čut.podpredsednik SPD, torej v organizanje,da se vrne na delo v Avstrijo,v savinjsko metropolo, v Celje. Študiralje v Celju, Gradcu in v Pragi, po postavitev trdnih temeljev planinsketer s tem priznala njegove zasluge zaV Italiji se je pojavljal fašizem, obvolitvah 1923. leta je prišlo celo vopravljeni odvetniški praksi pri svojem organizacije v Savinjski dolini.Tolminu do nasilja in streljanja slovenskihvolilcev, v Celovcu pa so vnetoočetu dr. Juriju Hrašovcu pa je postal Dr. Milko Hrašovec se je uvrstil tudiodvetnik. Med drugo svetovno vojno med sotrudnike Planinskega Vestnika.vabili v prikrite nemške vojaške organizacije.Zaradi vsega tega je odšelga je zadela usoda večine slovenskih Popisal je v prvih letih po prvi svetovnivojni svoje izlete na Kepo, nainteligentov na Štajerskem. Bil jev Jugoslavijo v Celje, kjer je najprejzaprt, izgnan in konfiniran.Peco in v jugovzhodne Albanske Alpe,delal kot trgovski pomočnik v trgoviniOd mladih nog je imel rad gorski ko pa je prijel za odborniške dolžnosti,je še vedno našel čas za spisJosipa Jagodiča 6 let, nato pa odprlsvet. Za SPD je delal že kot dijak.samostojno trgovinico na DečkovemMarkiral je pota po prelepem zasavskemsvetu, po Mrzlici, Kumu, Lisci, rošici«, za zapis o planinskem kon-»Na gore, na gore«, za »Dom na Ko-trgu in tu delal vse do aprila 1941.Gozdniku, po Velikem Kozjaku, po gresu v Skopju in za uvodno besedo V Celju se je zlasti uveljavil kotŠmohorju, po Gori Oljki in Kozjaku. v celjsko številko PV 1940. Na planinstvoje mislil tudi v grenkobah konzacijiSoči in pri Sokolu. Tam je medaktivni odbornik v emigrantski organi-Bil je od mladih nog aktiven članceljskega odseka Savinjske podružnice finacije in napisal »potopis slovenskegapregnanca« (Na Jastrebac, PV življenjsko družico Vero, doma iz Bar-primorskimi rojaki spoznal tudi svojoSPD, ki je tedaj svoj sedež imela šev Mozirju. Ko se je savinjska podružnicaI. 1926 preselila v Celje, je bilga je zajel v primorskem bataljonu1944).kovelj pri Trstu. Razpad Jugoslavijeza pokojnim sodnikom Tillerjem izvoljenza njenega načelnika in ostal vgnali, vendar mu je uspelo z družinov Karlovcu. Nemci so ga iz Celja iz-K 80-letnici je dr. Hrašovcu čestitalatudi PZS in mu po uredniku PV poslalav spomin bronasto plaketo.tem svojstvu vse do I. 1945. Bil jepriti v Ljubljano, kjer je preživel okupacijo.Kot zaveden Slovenec se jetorej tretji vodnik celjske planinskeorganizacije.takoj spočetka vključil v OF. Ni čudno,T. O.da je bil takoj po končani vojni poklicanv Koper, kjer je prevzel organizacijotrgovine in preskrbe v coniPod njegovim vodstvom se je savinjskapodružnica gospodarsko utrdila. JANKO FILI 60-LETNIKB v okraju Koper, kasneje pa zaNakupila je zemljišča na Golteh, vLogarski dolini, pod Grmado in na 26. 10. 1907 je bil v številni družiniOkrešlju, kjer je organizirala prvi narodnipark v naših gorah. Zemljišče in malem kmetu, rojen Janko Fili.pri Ahametu v Tolminu, pri knjigovezuje merilo blizu 500 ha in ga je podružnicakupila od ljubljanske škofije.Oglejmo si njegovo življenjsko pot innjegove zasluge za planinstvo.Mnogo je bilo storjenega na Golteh.1. svetovno vojno je kot otrok preživelPovečana je bila Mozirska koča, narejenadovozno pot preko Kope, po-v begunstvu na Koroškem v Vrbi obVrbskem jezeru, kjer je imel očetovgozdena je bila Kopa, narejeni pa sostric Franc Fili posestvo in vilo, ki jože bili načrti za vodovod s Planice inje pozneje dobil predsednik plebiscitnekomisije od koroške vlade za na-za elektrifikacijo. Frischaufov dom jedobil vodovod in depandanso, Kocbekovdom na Korošici pa je bil povegrado,ker je delal v korist Nemcev.Po zlomu soške fronte pri Kobaridučan in oskrbljen z vodovodom. Lastnoelektrarno je dobil planinski dom vse je družina vrnila domov v Tolmin,Logarski dolini, 179 m nad domom. kjer je naš Janko obiskoval slovenskoSavinjska podružnica se je v desetletjupred drugo svetovno vojno utrdegafanta so vplivale politične spre-osnovno in meščansko šolo. Na mladilaz živahnim delovanjem, med drugimtudi s prirejanjem planinskih tamorskepo Italijanih. Že v teh letihmembe tistega časa, zlasti zasedba Priborov,z oskrbovanjem planinskih poti, se je zavedel svoje slovenske narodnostiin ostal trden Slovenec v vsehz novo Kopinškovo potjo po severovzhodnemgrebenu na Ojstrico, propagando,s tečaji za oskrbnike in strež-družina številna, se je moral ozretipoznejših preizkušnjah. Ker je bilapo delu, po poklicu. Na delo je odšel

istrsko okrožje pod jugoslovansko vojaškoupravo. V Kopru je ostal doleta 1953, ko so ga spet zvabile gorein domačija v Tolmin. Zaposlil se jenajprej pri Grosistu na Mostu naSoči, nato pa je prevzel 1957. letaprodajni oddelek v tovarni cementa vAnhovem in postal nazadnje komercialnidirektor do leta 1966, ko je stopilv pokoj.Tak je zunanji okvir njegovega življenja.Že v mladosti se je navadilvestno in vztrajno delati in skrbnoizkoristiti čas in denarna sredstva. Odmladih nog je filatelist, že 40 let panačrtno zbira znamke in ima nekaterelepe zbirke. V Kopru je bil med ustanoviteljikluba filatelistov in član komisijeza izdajanje znamk pri vojniupravi STT. Predvsem pa je Janko Filiplaninec. Planinsko izkaznico ima odleta 1923, od posoškega planinskegadruštva. V Celovcu ni bilo časa zaplaninstvo, spet pa ga je našel vCelju, ko ni minila nedelja brez planinskegaizleta. Iz Celja je oblezelvse gore takratne Slovenije. Po vojniga najdemo v Kopru med ustanoviteljiPD Koper, po vrnitvi v Tolmin pa seje vključil v PD Tolmin in že leta 1955postal njegov predsednik in tudi ostaldo leta 1965. V tem času je bila zgrajenakoča na planini Razor, urejeniodnosi s sosednjimi društvi in z zvezo.Nato je bil izbran za predsednikameddruštvenega odbora primorskihplaninskih društev, kjer je še danes.Za svoje delo pri planinstvu je prejelzlato jugoslovansko značko in srebrnislovenski planinski znak. Naj omenimše eno njegovo delovno področje.Aktiven je tudi na političnem polju.Za ljudskega odbornika je bil izvoljenže v Kopru in postal član izvršnegaodbora istrskega okrožnega ljudskegaodbora, kjer je prevzel resor poverjenikaza trgovino in preskrbo. Za vestnodelo je bil odlikovan z redomzaslug za narod III. stopnje. Tudi vTolminu je bil sedaj že drugič izvoljenza občinskega odbornika in jepodpredsednik občinske skupščine.Povsod, kjer je deloval in deluje, gapoznajo kot vestnega in temeljitegadelavca. Njegova posebna ljubezen doplaninstva se vidi tudi v tem, da muje uspelo zbrati vse Planinske Vestnike,ki se lepo vezani blestijo vnjegovi knjižnici v lepem domu srediskrbno negovanega vrta. Za 60-letnicomu želimo, da bi slovensko transverzalnopot, na kateri mu manjka lenekaj žigov, prehodil v celoti in ostalplaninski organizaciji zvest še dolgaleta.Hinko UršičSTO ŽENSK NA TRIGLAVUPrvo nedeljo v septembru je Triglavdrugič doživel pohod »Sto žensk naTriglavu«, ki ga je pripravil TT, popularnaTedenska tribuna, katereglavni urednik je tov. Zoran Jerin,znan slovenski javnosti tudi po svojihhimalajskih potih in kot avtor knjigeo nepalskih himalajskih vrhovih. Vuredništvu TT dela že več let tudiAnte Mahkota, ki si je v zadnjih desetihletih s svojimi vzponi doma inpo svetu pridobil sloves najuspešnejšeganašega alpinista, s svojo planinskopublicistiko pa skušal dati planinstvuin plezalstvu vidnejše mesto vnaši kulturni javnosti. Redakcija, ki seponaša s takima osebnostlma, je zlahkaprišla na misel, da bi na Triglavvodila našo domačo »masovko«, množičnipohod, kakršne so uvedli v sovjetskemalpinizmu, pa vendar ne povsemtake. TT je izbrala za ciljTriglav, gotovo najbolj zaželeni planinskicilj naših ljudi, naših najširšihslojev.2e prvi razpis v I. 1966 je pokazal,kako prav je zadela, letos pa so prijavenarasle daleč nad vsako pričakovanje,saj je moralo vodstvo izbiratimed 800 prijavljenimi. Ta številka jepomembna, značilna in poučna tudiza našo planinsko organizacijo, sajnam pove, kako globoko je vkoreninjenav naših ljudeh želja po vzponihna vrhe, a posebej na Triglav, povepa tudi, da je planinska organizacijadolžna prirejati zahtevnejše izlete podvodstvom izkušenih planincev, sevedav manjši meri in skromnejših oblikah,kakor pa je to storila redakcija TT!»Sto žensk na Triglavu« je bila v resnicisijajno izvedena prireditev. Prišleso iz vseh krajev Slovenije inzdružile v »Triglavskem kraljestvu« vsonašo ožjo domovino, ki ji je Triglavmitični in sodobni simbol. V Bohinjujih je v petek zvečer pozdravil glavniurednik TT, vodja pohoda, in jih seznanils svojimi sodelavci v redakcijiRakovčevo, Žerdinom, Juričem, Fornezzijem,Znidaršičem, ter z gručo našihplezalcev, ki so prevzeli vodstvo invarstvo na tistih delih prelepe poti zRudnega polja preko Velega polja inPlanike, na katerih pride prav moralnaopora, ni pa odveč materialnav obliki vrvi, če vzameš - s seboj celovrsto častilk očaka Triglava, ki sonašle v TT pohodu v svojem življenjuprvo priložnost, da se mu poklonijo.V soboto so udeleženke brez omembevrednih težav prispele na Planiko, kije to pot pod svojo prijazno strehosprejela vseh 146 gostov, kolikor ježenska ekspedicija z vsemi spremljevalcivred štela. Vreme se je dobrodržalo, dežja je bilo komaj za dobrosrajco, a to šele takrat, ko so zadnjedesetine že zmagovale meli pod kočo.V nedeljo je bilo vreme naročeno. Obdesetih dopoldne je bilo okoli Aljaževegastolpa čez 200 ljudi, torej nedosti manj, kolikor se jih sploh lahkorazpostavi na temenu in po plečetihvseh treh grebenov, ki visoki prestolboga Triglava podpirajo s severne,vzhodne in južne strani. Pisana družba— vsa Slovenija po svojih zastopnicahje tu! Korošci, Nemci, Italijani!Lepo je, in daleč se vidi, ne sicer dokraja sveta, a vendar dovolj, da senaužijeta oko in srce. Gora je poštenoprigarana, trud je za nami, vžile pa se toči veselje nad uspehom,zadovoljstvo, olajšanje, sreča, da smo,da živimo. Dva kratka nagovora -dolgih Triglav ne bi prenesel — stapospremila drugi TT pohod »Sto ženskna Triglav«: V imenu PZS je udeleženkamčestital urednik PV T. Orel,v imenu redakcije TT pa Zoran Jerin.Nato žigosanje, vpisna knjiga, ki joje na vrh Triglava »postavil« TT, razglednice,podpisovanje, razgledovanje,in minili sta dve uri, kot bi jih potegnilk sebi nagli krivec, ki se jeto pot skrival za steno.Nastopiti je bilo treba pot navzdol,se posloviti od predsednika PD Gorje,Klinarja, ki je vsa leta po vojni zvestskrbnik te lepe postojanke, in se poisti poti vrniti na Rudno polje. Nič nibilo čudno, če je pot stopila v noge.Prav je tako, da nas vsaj dva, tri dniopominja na vse lepote, ki smo si jihraz nje ogledali in jih na njej doživeli.Stemnilo se je nad jezerom, ko je tov.Jerin razdeljeval diplome, fotografijein ponatise Hacquetove podobe »Terglova«,ki je nastala pred 190 leti inse z urednico Olgo Ratej ob straniv imenu TT poslovil od vseh udeleženkpohoda in njegovih »asistentov«.Bil je ganljiv razhod. Triglav nos jeza hip združil in vtisnil ta hip v našesrce za vselej. In že nas je dolžnostrazgnala na vse strani. _ _ČEHI SE ZANIMAJOZA ČEŠKO KOČOKonec avgusta t. I. je PZS prejelapošto iz Moravske Ostrave. Tamkajšnjiželezničarski planinski klub je spraševal.ali Češka koča še eksistira, ališe stoji, kako dela in ali so še ohranjenespominske in vpisne knjige in

fotografije od I. 1900 do I. 1918.Ostravskim železničarjem smo postregliz odgovorom, kolikor smo mogli.Češka koča pravzaprav letos že praznujevisok jubilej, saj so jo začeligraditi I. 1897.Slovensko planinsko društvo, ustanovljenoI. 1893, je I. 1897 dobilo tudisvojo češko podružnico. Ustanovili sojo v Pragi 24. junija 1897. Prvi odbornikiso bili prof. dr. K. Chodounsky,dr. Bohuslav Frantd, dr. Stanislav Prachensky,dr. J. Čermak, dr. O. Laxo,dr. Viktor Dvorsky. Imela je v kratkem500 članov. L. 1912 je svoje delovanjes slovenskih gora razširila na »slovanske«pokrajine ob Jadranskem morju.Češka podružnica SPD je I. 1903 zgradilaše kočo v Koritnici pod Mangrtomin je mnogo storila za propagandonaših planin in tudi za narodnoprebujo na Jezerskem in v Trenti,izdala I. 1898 knjigo »Slovenske Alpy«,I. 1900 »Savinjske Alpy«, I. 1902 »JulijskeAlpy«, ob svoji desetletnici I. 1907knjigo »Ze slovonskych hor«, I. 1910»Slovinske Alpy a Primori«, I. 1911»More Adriaticke« in vrsto člankov vraznih revijah, predvsem v reviji »AlpskyVestnik«. Češki planinci so o našihgorah napisali tudi več znanstvenihrazprav in knjig ter nekaj leposlovnihdel o naših gorah (GabrielaPreissova, Marija Gebauerova, JaroslavNauman).Po prvi svetovni vojni je češka podružnicaSPD nehala obstajati. Številočeških obiskovalcev v slovenskih planinskihkočah je doseglo vsako letood I. 1924 do I. 1939 več sto do tisoč.Pofeg dr. Kugyja in dr. Henrika Tumeso tudi vodilni češki alpinisti zaslužniza napredek slovenskega planinstva.O tem so pisali po vojni Evgen Lovšinv knjigi »Triglav in njegova soseščina«,Ljubljana 1944, dr. VladimirMurko »Čehi in noše planine« PV1953, Tine Orel »Se ena solčavskavpisna knjiga«, PV 1963, Tine Orel,»Zapisek o Gorogranskem«, PV 1963.Zal, Češka koča ni ohranila spominkov,mikavnih za bratske planinskestike med Čehi in Slovenci. Današnjioskrbnik Andrej Karničar, ki vestnoupravlja to kočo že lepo vrsto let, mije 15. X. t. I. zatrdil, da niso ohranjeneniti vpisne niti spominske knjigein nobena od fotografij, ki so prikazovalečeško-slovenske planinske družbena Češki koči. Sicer pa je vsakoča en sam spomenik po zunanjipodobi in notranji opremi ter ureditvi.Častitljivi kmečki stoli in mize pomnijoše čase, ko se je dr. Chodounsky,ljubitelj tega prelepega kotička slovenskezemlje, napajal in prhal zvodo iz studenca, ki priteka iz ZgornjihRavni. 2iva priča tistih časov,Košarjeva Barba z Jezerskega, stara80 let, je bila nedovno na koči in jetu obujala spomine, ko je kot desetletendeklic tovorila na Ravni to, karše danes zdravo zaškriplje, če seutrujeni »turist« pretrdo sesede. TrdnaBarba je po pravici ugotovila, da jeznašala sem gor trdno, trpežno blago.T. O.DOM NA HOMU (608 m)17. sept. t. I. je PD Zabukovica odprlaDom na Homu, ki ga je imenovalapo svojem najstarejšem in najboljpožrtvovalnem članu Dragu Ocvirku.Dom ni dograjen, doslej razpolagaz vežo in dvema gostinskimasobama, imel pa bo še štiri sobe z9 posteljami in skupno ležišče za 12oseb. Za zdaj obratuje samo ob sobotahin nedeljah. Kot oskrbniki dežurajoodborniki.Dom je lahko dostopen. Z avtom siizletnik pomaga do Griž, tu zavijepod klancem na levo (asfalt) in parkirapri Zahomšku, odkoder je dodoma dvajset minut hoje v hrib.Največ zaslug za Dom na Homu imajoodborniki Ladislav Miklavc, PoldkaMiklavc, Edvard Oblak in MaraOcvirk. SPD jim je za delo izročiladiplome, prav tako pa se je tudi društvozahvalilo nekaterim sodelavcem.PD Zabukovica je bilo ustanovljenopred 17 leti. Pridno je prirejalo izlete,med drugim tudi na Triglav, na kateregase je povzpel tudi 75-letni DragoOcvirk. Zdaj ima društvo skromen planinskidomek na lepem razglednemHomu. S tem je uresničilo željo, kiso jo gojili zabukovški planinci odustanovitve društva. Gradnjo je podprlaobčina in nekatera podjetja,mnogo pa je v domu prostovoljnegadela društvenih članov. Če dom imenujejopo Dragu Ocvirku, hočejo stem imenom pokazati mlajšim planincem,kako globoko je ukoreninjenaplaninska misel v prebivalstvu Zabukovicein njene okolice. Član nadzornegaodbora tov. Fran Kovač je vsvojem čustvenem govoru ob otvoritvidoma dejal:»Pomlajeni in sveži smo se vračali vdolino, na delovno mesto in v nassamih se je znova porodilo prepričanje,da ni boljšega zdravila nasvetu, kot so vrhovi hribov in gora,od planinskih vonjav prepojeni zrakin to zlato planinsko sonce. Da, vseto je resnično zdravje za naše delovneljudi in prav tega bi se moralimnogi v večji meri zavedati. Če bibilo temu tako in prav bi bilo, dabi se, potem planinske postojanke nebi postajale hoteli, nočni bari in podobno,kar se žal vse pogostejepojavlja. Upam in prepričan sem, dabo ta naš skromni domek zares služilsvojemu namenu, tistemu planinskemuvzdušju, ki si ga planinci iz vsegasrca želimo.«Želimo, da bi se te besede uresničevalein da bi dom zares služil napredkuplaninstva in s tem tudi kulturnemuin športnemu napredku Zabukovicein njenih delovnih ljudi.T. O.

V 0P0M30 JANEZU HODNIKUVsi, ki srro ga poznali, vemo, da gane bomo vač srečali, ne na bohinjskihpotih po do'ini ne FO on'h, ki tekopo bohin'sk : h gorah. Ni-govo zlatosrce je za ta'o nekje pod Komarčo,k sebi so ga vzele gorske moči dne9. okt. 1966, starega komaj 64 let.Pokopali smo ga v Bohinjski Srednjivasi na staroslavno pokopališče sv.Martina. Tu se je okrog njegove gomilezbrala množica njegovih prijateljevin znancev. Od njega se je poslovilpredsednik PZS dr. Miha Potočnikin slavil njegovo delo, ki je včast bohinjski deželici. Bil je vodnik,oskrbnik, čuvaj v TRINAP, popravljalin vzdrževal je pota in bil do zadnjegatajnik postaje GRS v StariFužini. (Ni čuda, da so njegov odhodzabeležili skoro vsi domači in nekaterizagrebški listi). Na grobu so od njegav imenu baze GRS Jesenice jemalislovo tov. Uroš Zupančič, Mirko Ceklinv imenu GRS, tov. Tine Arh pav imenu rodne Stare Fužine, sosednjihSrenjanov in obeh bohinjskih dolin.Ko je grobarjeva lopata opravilasvoje delo, smo začeli še bolj misliti,kdo je sklenil v nedrih bohinjske zemljesnovati svoj večni sen. Janez je bilmožok, kakršen ostane v spominu. Čega ne srečaš, kjer je bil ponavadi,manjka nekaj bistvenega. Živel je ssvojimi gorami, s planinstvom in zljudmi, ki ne morejo živeti ne brezprvega ne brez drugega. Bil je velikoskrbnik tistega kova, kakršnega smosi zadnja desetletja večkrat zamanželeli. Bil je natančen, vesten in skrbentajnik srenjanskega društva, pomembneplaninske celice, saj se vnjej prepletajo vsi vsebinski elementiplaninstva in njegovega gospodarskegapomena. Delo za društvo ga je šetesneje združevalo s krajem, kjer muje tekla zibelka imenitnega rodu. Njegovbrat Tine je kot slikar edinstvenlikovni bard bohinjskega gorskegasveta, ki je razumel in dojel prabitnostnjegovih oblik, življenja, ljudi,živali, svetlobe in sence. Janez ni bilumetnik, bil pa je živa podoba naravnegaživljenja, preprost, resen invesel, barvit v svojem zasebnem izrazu,slikovit v svojem človeškem bistvu,mikaven in nepogrešljiv del resniceo gorjanskem življenju, zato pa tudiza planinca-turista vreden srečanja,vreden prisrčne misli.Bil je gorski reševalec sam po sebiin je to dolžnost pojmoval kot nekajneizogibnega. Ni znal biti drugačenkot pogumen, umen in požrtvovalen,močan duh, ki ni imel priložnosti, dase do kraja razvije in preizkusi horizontesvojih sil.Ni čudo, če so za obletnico smrti 8.okt. 1967 bohinjski planinci odkriliJanezu Hodniku ploščo tam, kjer jesklenil svojo življenjsko pot In potegnilčrto pod vsoto vseh skrivnosti,doseženih in nedoseženih ciljev. Tadan se je zbralo na Komarči čez 100planincev, domačinov in gostov. Občutenonaricalko je pokojnemu Janezugovoril tov. Lovro Strgar, reševalecpostaje GRS v Stari Fužini, počastilapa sta ga tudi tov. Ivo Marsel vimenu PD Ljubljana-matica (saj je bilJanez oskrbnik koče pri Sedmerih jezerih),v imenu PZS pa tov. Zalokoriz Jesenic. Veliko jih miluje — da povemopa bohinjsko — za Janezom.Bila je letos lepa jesen, bogata kakorzlepa ne. Izza njenih čarov nam jelebdel Janezov obraz in se stapljal sKomarčo in njenimi mogočnimi sosediv en sam obraz skrivnostnega gorskegaduha, ki nam neprenehomažene korak na strme vrhe. Kot tak boživel z nami do konca dni in obujalv nas moči, da bomo njegove dobrelastnosti skušali posnemati in jih prenašatiiz roda v rod.FERDINAND SEIDL - Decembra bominilo 25 let, odkar je umrl FerdinandSeidl, ki ga štejemo za zadnjega slovenskegapolihistorja. F. Seidl se jerodil 10. 3. 1856 v Novem mestu. Kljubdiplomi na univerzi je bil sprva učitelj,ki pa je kmalu nastopil v javnostis poljudnimi članki, kasneje pa tudi zrazpravami z različnih področij naravoslovja.Njegova dela, predvsem s področjameteorologije in klimatologije, »KlirraKranjske« iz leta 1902 itd., so ševedno temeljna dela vsemu nadaljnemuštudiju vremena na Slovenskem.To je bila prva obdelava meteorološkihpodatkov. Naslednja temeljnaštudija pa je bila razprava o dinarskogorskemfenu.Po smrti Fr. Erjavca je zasedel mestona goriški realki in se pričel ukvarjatitudi z zgradbo naše zemlje, sproučevanjem kamenin in njihovihmedsebojnih odnosov. Posebej so gak študiju geologije vzpodbudili predvsempotresi, temeljit učitelj pa mu jebil znani dunajski geolog Fr. Kossmat.Kaj kmalu je samostojno obdelal ledenodobo na Tolminskem, prispevalje geološki opis Goriške itd. Kronanjegove geološke dejavnosti je razpravao Slatenski plošči iz leta 1929.Po znanem potresu leta 1895 je obogatilnašo strokovno literaturo z večtehtnimi razpravami, v katerih je zbralštevilne podatke o potresih na Kranjskemin Goriškem.Po upokojitvi prav tako ni miroval. Popovratku v Novo mesto je pisal ogeologiji okolice Novega mesta, o potresihv Krški kotlini in v Beli krajini.

Ponujenega mesta na ljubljanski univerzisicer ni sprejel, nadvse rad pa namreč ni povedal, koliko snega je ni Pohorski memorial po poteh I. po-bilo vedno več. Tov. Marjan nam borca organiziral uspel II. tradicional-je sodeloval pri raziskavah na Dolenjskem.Tudi kot botanika ga poznamo hrbte in je žičnica potegnila naš Dne 2. 7. je PD Trbovlje organiziralopo poti na Peco. Ko smo si olajšali horskega bataljona.prirodoslovci in po prispevkih iz skorajvseh vej naravoslovja.strmi poti navzgor.Mrzlico, hkrati pa je proslavilo tuditovor, smo pa začeli riniti po zelo Dan Mrzlice z množičnim izletom naPovsod išče vzroke dogajanj. Na naravogleda dinamično. To je očitno udoben, z 2 sobama, lastno električno tov. Bučer in Lavrič, ki sta društvuNaj povem, da je planinski dom zelo svoj 55-letni jubilej. PZS sta zastopalapredvsem v razpravi o Kamniških ali napeljavo, ki jo daje tudi bližnji graničarskikaravli. Bili smo dobro postre-zaslužnim članom pa častne znake, sizročila diplomo s pohvalo, nekaterimSavinjskih Alpah, »katerih gorskagmota takorekoč pred našimi očmi žem. Za tem so nekateri odšli do katerimi jih je odlikovala naša letošnjaskupščina.raste iz zemeljskega naročja«, kot je Matjaževe dupline, nekako 15 min.zapisal njegov prijatelj P. Grošelj. hoda. Eden izmed naših pa se je skušalpovzpeti proti Mali Peci, pa je Potočnik v družbi še nekaterih društ-Dne 3. 7. je predsednik PZS tov. dr.Prav isto opazujemo tudi v njegovihpotresnih študijah, ki v njih išče povezavemed potresi in zgradbo pokra-in napisal po snegu »Nazaj v kočo«. nika Mestnega sveta in ga seznanil spadel v žamete ter se je kmalu vrnil venih funkcionarjev obiskal predsedjine.Naslednji dan smo se po kosilu odpravilipo isti poti v dolino. V Mežici prej je v isti zadevi obiskal tudi pred-planinsko problematiko. Nekaj dniVsa njegova dela se odlikujejo poživahnem in razumljivem stilu z ostrim nas je obsijalo toplo sonce, da smo sednike občinskih skupščin Šiška,čutom za lepoto domačega jezika, v lepo videli zasneženi vrh Male in oba Moste, Vič in Bežigrad. Predsednikčeiner bi nam bil lahko še dandanes vrha Velike Pece. Med potjo smo se Mestnega sveta kot predsedniki navedenihobčinskih skupščin so pokazalisvetal vzor. Kamniške Alpe se čitajo v Ravnah zapeljali še v Kotlje, rojstnikot geološka čitanka, Rastlinstvo naših kraj Prežihovega Voranca. Pri Preva- za naše probleme veliko razumevanjeAlp pa je pisana slika »življenja gorskihtrat, gozdov in pečin«.Malgajev spomenik izza bojev I. Dne 7. 7. sta se tov. Bučer in OrelIjah nam je tov. Steblovnik pokazal in obljubili pomoč.Za svoje delo je bil večkrat odlikovan. 1918-19 na Koroškem. Nemci se ga udeležila posveta o turizmu in gradnjahna Veliki planini, ki ga je vZa častnega člana ga je sprejelo tudi niso upali v 2. svet. vojni poškodovati,Slovensko prirodoslovno društvo.ker so Malgaja spoštovali kot junakaheroja.sklical Svet komunalnega zavoda Ve-gostišču Zeleni rob na Veliki planiniVeliko in obširno je bilo njegovodelo, ki ga je opravljal poleg poklicneslužbe. Odkod je črpal to neiz-Dne 7. 7. se je v Jalovčevem Ozeblikaplanina v Kamniku.Sklep izleta je bil, da se jeseni zopetvrnemo in res zlezemo na lepo Peco,merno energijo? Poleg vsega dela jeniku smrtno ponesrečil 25-letni Jakovki nudi vsakemu ljubitelju narave krasenrazgled po koroških gorah odbil na vseh službenih mestih tudiLasič iz Splita.eden najbolj vestnih meteorološkihUrš I je pa do Vel. Obira, do Dobračaopazovalcev,Dan kasneje je na snežnem plazu nain še v visoke vrhove avstrijskih Alp.poti Kočna-Grintavec zdrsnila 30-letnaSkromno, a stvarno je sam označilsvoje življenjsko geslo k RastlinstvuSkočirMarija Škrabec iz Ribnice in podleglapoškodbam.naših Alp:Spoznavaj svojo domovino,Dne 9. 7. je predsednik PZS tov. dr.IZ KRONIKE PZS IN PDda jo prisrčneje vzljubiš!Potočnik odkril obnovljeno Pernhortovopanoramo z vrha Triglava, ki joNaj bi njegov vzgled znova dvigalmladi rod k idealom resnice in lepote!Komisija za alpinizem je v času od je ob stoletnici nastanka te panorame23. 6. do 9. 7. 1967 organizirala Za PZS ponovno namestila v Aljaževemdn Akom alpinistični tabor. Vodil ga je stolpu na vrhu Triglava.tov. Niko Tancar, udeležilo pa se ga Ta dan je PD Postojna na Nanosuje 60 alpinistov. Zal sta se v tem proslavilo 20-letnico svojega obstojaOBISK PD RADEČE POD PECOtaboru pripetili dve nesreči, ena od in izvedlo otvoritev ceste na Nanos,teh s smrtnim izidom. Dne 24. 6. t. I. prevozno za vsa motorna vozila.Naš odbornik tov. Marjan Lipovšek je sta pri plezanju v sv. stebru Široke Na povabilo Federacije alpinizmaorganiziral izlet na Peco. On se namrečtam dobro spozna, ker si je Iztok Polanc ter pri tem dobilo težje slavila tudi z vzponom na 7134 m vi-peči padla alpinista Endrej Fenc in ZSSR, ki je 50-letnico obstoja SZ pro-izbral v Črni svojo družico Mico, zvesto poškodbe, dne 2. 7. t. i. po sta se pri soki Pik Lenina v Pamiru, je dne 16.planinko.plezanju v direktni smeri Široke peči 7. odpotovala iz Ljubljane v to enosmrtno ponesrečila alpinista PD Kranj največjih velegorij na svetu 7-članskaMed udeleženci je bil tudi znani planinecin planinski humorist tov. Ciriltov. Uroš Škerlj in Tomo Križnar.alpinistična odprava. Odpravo je vodilnaš predsednik tov. dr. Potočnik,Dne 24. in 25. 6. t. I. se je vršil naAdama, bivši šef postaje iz ZidanegaVojskem tabor mladih planincev in tabornikovs področja Primorske. Udele-Blažina, Ante Mahkota, Pavle Dimi-člani odprave pa so bili tov. Sandimosta. Družba je bila zelo pisana.V Črno smo se pripeljali okrog 8 urežilo se ga je okrog 50 mladih planincev.Barbka Lipovšek-ščetinin. Razdeljeni vtrov, Franc Ekar, Peter Sčetinin inin se »srečali« z medvedom, ki jenekoč gospodaril po teh gozdovih, atri naveze so prodirali proti vrhu odje sedaj nagačen v duplini sredi trga. Dne 25. 6. se je v planinski koči navzhoda do zahoda. Po severovzhodnemgrebenu sta prišla na vrh PikPo okrepčilu nas je šofer potegnil še Rašici sestal ljubljanski MDO PD. Od1 km po cesti, nakar smo se natovorili 18 v ta MDO PD vključenih društevLenina tov. Blažina in Dimitrov ter poin šli po zasneženi poti proti Mihovemudomu (900 m).niki 7 društev.so se udeležili sestanka le predstav-isti smeri tudi sestopila v tabor. Ostalidve navezi sta se odločili za dolgiMalo pred 11. uro smo nadaljevaliMladinski odsek PD Ruše je dne 1. zahodni greben, ki se kilometre dalečpot proti tovorni žičnici. Snega je pain 2. 7. v okviru praznovanja Dneva

vzpenja prek šesttisočaka Razdelnaja(6184 m) vse do vrha. Naveza Ščetininje sestopila v tabor po severovzhodnemgrebenu, Mahkota in Ekar pa staprečilo vzhodni greben do sedla Krylenko(5800 m), odkoder sta sestopilapo severni steni v tabor. Uspehi našihalpinistov sodijo med najboljše letošnjedosežke v Pamiru ter nam zagotavljajouspešno delo tudi v bodočihodpravah. Ta odprava je tudi ena najcenejših,kar jih je doslej organiziralakomisija za odprave v tuja gorstva,saj pride na posameznika po nepopolnihpodatkih komaj 400 000 S din.PD Črna na Koroškem je dne 16. 7.otvorilo novo cesto na Smrekovec.Dne 20. 7. je tov. ing. Banovec v odsotnostitov. predsednika dr. Potočnikaobiskal pionirski tabor Sutjeska vPodstenicoh v Kočevskem Rogu, kjerso letovali pionirji iz vseh republik.Tabor je v okviru drugih proslav organiziralaZveza prijateljev mladine Slovenijeob 25-letnici Zveze pionirjev in25-letnice borbe na Sutjeski.Dne 22. 7. je PD Črna oficielno odprlosvojo planinsko kočo na Pudgarskem.Dne 23. 7. je PD Ravne na Koroškemob 15-letnem društvenem jubileju razvilodruštveni prapor. Prireditev je izvedlov postojanki na Naravskih ledinah.S strani PZS se je proslave udeležiltov. Svetlič, ki je v Imenu PZSpoklonil društvu spominski trak in diplomos pohvalo.Z odločbo predsednika Izvršnega svetaSRS z dne 13. 7. t. I. je bil predsednikPZS tov. dr. Potočnik imenovanza člana komisije IS za turizem.Mladinska komisija je tudi letos izvedlav Vratih zelo uspel letni deltečaja za mladinske vodnike in taborza mlade planince. V prvi izmeni jebilo 70 mladincev, med njimi 2 avstrijskagosta, v drugi izmeni pa 106mladincev, med njimi 3 Angleži in 6Avstrijcev, ki so se tečaja udeležili napovabilo mladinske komisije na bazizamenjave. Angleži so se te dni šeposebej pismeno zahvalili za prijetnovzdušje in izrazili željo po nadaljnjemsodelovanju. Prva izmena tečaja intabora se je vršila od 25. 7. do 3. 8.,druga izmena pa od 15. 8. do 24. 8.Komisija za GRS je v času od 27. 7.do 30. 7. organizirala na Erjavčevikoči tridnevni zvezni letni tečaj za inštruktorjeGRS. Udeležencev je bilookrog 20.Komisija za alpinizem je v času od29. 7. do 9. 8. organizirala ledeniškitabor pod Grossglocknerjem. Taborase je udeležilo 20 udeležencev, vodilga je tov. Niko Tancar.Dne 30. 7. je PZS v sodelovanju s PDTržič in še nekaterimi drugimi društviter graničarji organizirala delovnoakcijo za obnovo poti Zelenica—Stol.Naloga je bila zadovoljivo opravljena.Dne 13. in 14. 8. je SPD Gorica izvedloizlet na Pohorje. Udeležilo sega je 50 slovenskih planincev.PD Obrtnik Ljubljana je v nedeljo 10.9. neuradno odprlo avtomobilsko cestodo svoje postojanke na Govejku.Isti dan je sekcija avstrijskega Alpenvereinav Celovcu odprla zavarovanopot po severni steni Stola do Celovškekoče. Na otvoritev je bil povabljentudi predsednik dr. M. Potočnik. Zaradinjegove odsotnosti pa se je udeležilotvoritve tov. ing. Šegula.Dne 16. 9. je prispelo v Logarskodolino 15 članov fotoodseka avstrijskegaAlpenvereina na Dunaju, kiso nato obiskali še Korošico inOkrešelj.Istega dne oz. 17. 9. je PD Kamnikproslavilo na Kokrskem sedlu 70-letnicoobstoja Cojzove koče.Mladinski odsek PD Postojna je organiziral24. 9. na Nanosu orientacijskotekmovanje za Vojkov pokal.V času od 24. do 30. 9. se je vršilv Trentu (Italija) XVI. mednarodni festivalplaninskih filmov. Udeležil sega je tov. ing. Banovec.Dne 24. 9. so italijanski gorski reševalciproslavili 15-letni jubilej italijanskegorske reševalne službe. Povabljenaje bila tudi naša GRS in se jeproslave v njenem imenu udeležil tov.ing. Šegula.Dne 30. 9. in 1. 10. je bila vPontresini v Švici konferenca mednarodnekomisije za GRS. Konferenca jev komisijah za plazove, za medicinskavprašanja, za opremo in letalsko reševalnoslužbo obdelala problematikoter na našo pobudo tudi vprašanjebrezplačnega reševanja naših ponesrečencevv tujih gorah. Konference sose udeležili člani te mednarodne komisijein podkomisij tov. Bine Vengust,ing. Pavle Šegula, dr. AndrejRobič in Marjan Salberger.Dne 6. 7. in 8. 10. je Delavska zbornicaiz Salzburga organizirala v Kaprunuv Avstriji za avstrijsko gorskoreševalno službo konferenco o varnostiv gorah. Obravnavali so socialno problematikonesreč v gorah (preventivo,sredstva za preprečevanje, vloga oblastiin zakonodaje), smučanje v gorahkot poseben izvir nesreč (plazovi,trčenja na smučarskih stezah), in podobno.Na povabilo organizatorja seje konference udeležil tov. ing. Šegula,ki je nastopil z referatom ozakonu o žičnicah.FSJ je priredil planinsko orientacijskotekmovanje za prvenstvo Jugoslavije,7. in 8. 10. na področju planine Osogovav Makedoniji. Tekmovanje oz.organizacija tega tekmovanja je bilapoverjena PZ Makedonije.Dne 7. 10. je v Španiji zasedal Izvršniodbor UIAA, ki se ga je po sklepuPSJ udeležil tov. dr. Potočnik.Dne 21. 10. se je vršil v Innsbruckuv Avstriji sestanek komisije za varnostmateriala, ki deluje v okviru UIAA.Sestanka se je udeležil član te komisijetov. dr. ing. Avčin.PD Platak na Rijeki je povabilo 5naših ekip na planinsko orientacijskotekmovanje za Trofej Platak, ki je bilo8. 10. na Platku.Avstrijska planinska organizacija »DieNaturfreunde« ne more razumeti, daPZS ne pristane na reciprociteto s toorganizacijo glede članskih ugodnosti.Pri tem se sklicuje na dogovor o reciprociteti,ki ga je že sklenila s PSH,in je njegovo fotokopijo priložila svojemupismu. Zeli, da PZS ponovno otem razpravlja, hkrati pa izraža tudiželjo, da bi omogočili njenim predstavnikom,ki se bodo udeležili srečanjatreh dežel, razgovor s predsednikomPSJ.Upravni odbor PD Lisca Videm-Krško,je mimo PZS samovoljno odstopil kapeloz zemljiščem na Lisci v stalnouporabo župnijskemu uradu v Razboru.Zvezo je o tem obvestila skupščinaobčine Laško, ki se ni strinjala s temsklepom društva, in predlagala, daPZS kot lastnica teh nepremičnin nedovoli prenosa uprave in uporabe kapelein zemljišča na ta župnijski urad.Na zahtevo PZS je nato PD Liscasvoj sklep preklicalo in ga dne 13.t. m. pismeno sporočilo župnijskemuuradu. Hkrati mu je svetovalo, da najse v bodoče v tej zadevi obrača noPZS, kot lastnico teh nepremičnin.V času počitnic je izšel vodnik Triglavv nemškem in angleškem jeziku, kije zlasti v tujini žel veliko priznanja.Zal pa naša društva nimajo dovoljposluha za prodajo te brošure ins tem za propagando. V marsikaterinaših koč te brošure ni mogoče dobiti(Vodnikov dom, Planika itd.).Nekaj izvodov je bilo prodanih tudiza devize. Tudi v tekočem letu jekomisija za inozemske stike posredovalavelikemu številu posameznih planincevin skupin v tujini (Angliji, Holandiji,Avstriji, Nemčiji, Italiji, Šviciin ČSSR) informocije o naših gorah,rezervacije, itinererje itd. S čehoslovaškimiplaninci je komisija v avgustuizmenjala skupino 35 naših planincev,ki so si ogledali lepote Češkega raja,

Krkonoš in Visokih Tater. Zal se je nik. Da se je število tako dvignilo, je ORIENTACIJSKO TEKMOVANJEtega izleta udeležilo premajhno številopravih planincev.jo oskrbuje PD Radeče, in želja, dapripomogla koča na Prehodavcih, ki V MAKEDONIJIV delu je nova pot Prehodavci—Lepo bi se planinci iz Loke skupno povzpeli Pod pokroviteljstvom predsednika Izvršnegaodbora SR Makedonije tov.špičje-Sedmera jezera, ki bo predvidomav tem mesecu gotova. Delali soNikole Minčeva, je bilo dne 7. in 8.tudi na poti Kanja sedlo—Bovški Grintovec,vendar ne dovršili.entacijsko tekmovanje za prvenstvo Ju-oktobra t. I. V. planinsko orientacijskoIZREDNI PRISPEVKINa pobudo člana UO tov. ing. Marussigaje Skupnost cestnih podjetijgoslavije na planini Osogova (Ponikva—Kočansko).ZA PLANINSKI VESTNIKod V. 1967. do 1. XI. 1967brezplačno izdelala lično orientacijskotablo z vizirjem, ki bo te dni nameščenana Šupci na Vršiču. Tabla jeIzvršni odbor PSJ je poveril organizacijotega tekmovanja Planinski zveziPrispevali so:Po N din 5.-odlično izdelana iz nerjavečega jekla.Makedonije, ki ga je ob vnetem sodelovanjuin pomoči vseh organov Skup-Dr. Špicar Bojan, Ljubljana, JavornikPZS je prejela tudi v dar material,Rafel, Vrhnika, Veber Olga, Boh. Bistrica,Strmole Tone, Mirna na Dol.iz katerega bo možno izdelati še enoščine občine Kočane opravila "v splošnozadovoljstvo.tako tablo. Vrednost tega darila Črnigoj Marjan, Ajdovščina, Rejec Slavko,Branik, Klinar Avgust, Jesenice,znaša okrog 300 000 S din.Tekmovalna steza je bila dolga 38 doVrhovec Jurij, Zagreb.Gospodarska komisija je oskrbela planinskepostojanke s predpisanimi hiš-je popolnoma ustrezala pravilniku oSkupaj N din 40.—4'0 km, imela je 10 kontrolnih točk innimi redi in ceniki, člani komisije in Po N din 6.-pogojih za to tekmovanje.nadzornega odbora pa so izvršili Ing. Jan. Bleiv/eis, Sršen Slavko, Škraba Tekmovanja so se udeležile vse republikein to: SR Bosna in Hercego-okrog 12 pregledov planinskih postojank.Gospodarski referent sam je šeKravos Vlado, Bizjak Kristina, vsi Ljubljana,Vršnik Jože, Solčava, DoblšekFranc, Logar Tone, Vrhovnik Jožica, vina 3 ekipe, SR Črna gora 1 ekipa,posebej pregledal 24 planinskih postojank.Drame Viktor, Poljčane, Vesel Franc,Jože, Braslovče, Vrtovec Filip, Celje, SR Hrvatska 3 ekipe, SR Makedonija3 ekipe, SR Slovenija 3 ekipe. SRVir, Škomik Miha, Rimske Topi., ZajeLjudmila, Kranj, Mlinar Jurij, Zreče, Srbija 3 ekipe, skupaj 16 ekip. EkipeKomisija za upravljanje triglavskegaValant Milan, Radaovljica, Čefarin Dolores,Ajdovščina, Telcer Franc, Pre-so se razvrstile takole: 1. PD »Zlatovrv«Iz Prilepa, 2. PSD »Geolog« iznarodnega parka je v sodelovanju sPZS založila zelo kvalitetne barvne val je.Beograda, 3. PSD »Čelik« iz Smedereva,4. PSD »Javorak« iz Nikšiča, 5.razglednice z 12 motivi tega parka.Skupaj N din 108.—Naklada je znašala 60 000 komadov,od katerih je bilo okrog 45 000 komadovizročenih društvom v komisijsko Vondra Dragao, Zemljič Joško, Mihel-»Jahorina« iz Sarajeva, 7. I PD »Po-Po N din 10.-I PD »Jahorina« iz Sarajeva, 6. II PDčič Ivan, dr. Tepina Edi, dr. Tone Ravnikar,prof. Drago Ulaga, Leveč Tone,prodajo.nikva« iz Kočana, 8. PD »Zagreb« izZemljevidov Bohinjske in Fužinske planine,ki jih je pripravila propagandnaVsi Ljubljana, Čebela Darinka, Vrhpolje,Žolnir Miro, Velenje, Kampuš 10. PD »Sljeme« iz Zagreba, 11. PDZagreba, 9. PD »Velebit« iz Zagreba.Marija, Podplat, ign. Mastnak Jože, »Ruše« iz Ruš, 12. PSD »Pobeda« Izkomisija in znaša njihova naklada Ljubljana.10 000 izvodov, je bilo doslej prodanih Skupaj N din 110.-Beograda, 13. PD »Ljubljana-matica«okrog 2400 kom.iz Ljubljane, 14. II PD »Ponikva« iz Kočana,15. »Kranj« iz Kranja, 16. PDPo N din 16.-Viba film namerava za turistične nameneposneti serijo kratkih barvnih her Božo, Maribor, Balint Lajoš, BačkaDr. Maček Štefan, Ljubljana, Grebla-»Klekovoča« iz Prijedora.filmov za RTV, med njimi tudi plezanjev triglavski severni steni. Pod-Topola, Kuruzovič Ratko, Beograd, DeželakJože, Koper.prvak za I. 1967, najboljša republiškaEkipa PD »Zlatovrv« iz Prilepa je torejSkupaj N din 80.-zveza na tem tekmovanju pa PSS Srbijajetjeprosi za noše sodelovanje.Situacija se je bistveno izboljšala pri Po N din 26.-PD Impol Slovenska Bistrica, ki mu Lasič Dušan, Ljubljana, Planinsko društvoRadlje, Baligač Mirko, Beltinci, Bajram Golja, predsednik Komisije zaZastopnik pokrovitelja prvenstva tov.je uspelo, da je poravnalo vse svojeKlojčnik Franc, Kranj, ing. Drofenik,dolgove v znesku 2 400 000 S din. Prikopalose je tudi že do lastnih obrat-N din 30.—. Gradišar Marija, Ljubljana Makedonije, je izročil zmagoviti ekipitelesno kulturo Izvršnega odbora SRMaribor, Zupančič Mitja, Radomljenih sredstev. Društvo izjavlja, da bo N din 20.-.pozlačeni pokal kot darilo pokrovitelja,takoj pričelo z rednim planinskim de-Skupaj N din 180.—podpredsednika PSJ generalmajor Glu-lom, čim bo zbranih še nekaj sredstevtudi za poravnavo zaostalih obveznostido PZS. Občnega zbora doslejniso hoteli sklicati, ker so hoteli prejsanirati društvo. Društvo je res žedvignilo število članstva.NOVICA IZ PD RADEČELetos smo v Loki povečali število planincevna dostojno višino. Od prejšnjih32 članov, mladincev in pionirjevse je število povzpelo na 53. En planinecpa se je naročil na Plan. vest-Dr. Miha Potočnik N din 51,80, prof.Kambič Mirko N din 50.—, dr. VadnalAlojz N din 36,— vsi Ljubljana.Skupaj N din 137,80N din 250.-Sušteršič Franc, Ljubljana, Pražakovaulica.Honorarje soodstopili:Valent Vider, Solčava N din 40.—,dr. Franc Srakar, Ljubljana N din 60.—.Skupaj N din 100.-Prispevki od 1. V. 1967 do 1. XII. 1967znašajo skupaj N din 1005,80.hak Milivoje, predsednik PS Makedonijetov. Strašo Hristov in predsednikOS Kočane tov. Stojan Trendov pa sozmagoviti ekipi in drugim ekipam izročilinagrade PSJ, SOFK, Makedonije,PS Makedonije in OS Kočana.Gostitelji PS Makedonije, SO Kočanein prebivalstvo Kočan in okolice soposkrbeli za lep sprejem v Skopju inKočanah in prijetno bivanje na lepiplaniniOsogovo.Od 16 ekip, ki so startale, jih je nacilj prišlo 15. To dokazuje, da so planinci-tekmovalcidosegli velik napredekv branju kart, orientaciji in giba-

nju na terenu in v nudenju prve pomoči.Vsi tekmovalci so se na tekmovanjuvedli požrtvovalno in tovariško.Poročilo tajništva PSJOp. ur.: Naš zastopnk v tekmovanjutov. Soklič bo napisal o svojih vtisihv Makedoniji posebno poročilo inopredelil svoje stališče do orientacijskihtekem.ALPINISTIČNIV ZAPADNIHTABORJULIJCIHSeptembra t. I. je alpinistična komisijapriredila tečaj blizu Pellarinijevega zavetiščanad Zajzero v Zapadnih Julijcihv višini 1004 m. Tečaj je trajal6 dni. Tečajniki so v tem času preplezalinaslednje plezalne smeri:14. 9. Božič-Zakrajšek Fulle-Srečnik Zmajevgreben v Montažu, III +, IV.15. 9. Kovačič-Gros-Božič Srečko prvenstvenosmer v Nabojsu, IV +, IV—.Zakrajšek-Fulle-Povše kamine v Devicah.II +.III.16. 9. Rupnik-Trnkoczy, Klemenčlč-Legišaprvenstveno smer v sev. zap. steni Nabojsa,V, II +, III.Ažman-Kofler Zmajev greben v MontažuII' +, IV.17. 9. Gros-Kovačič, Strašek-Rupnik prvenstvenosmer. V sev. zap. steni Vel.Nabojsa, III, mestoma — V.Kaver-Trnkoczy y kamine v Devicah,II +. III.18. 9. Ažman-Kofler, Srečnik-Povše smerv sev. steni Montaža, IV +, V.Fulle-Božič poizkus prvenstvene v Montožu(Zage). a ker je tehnično zadevanepomembna, je bila zamisel opuščena.Rupnik-Kaver Zmajev greben v Montažu,III +, IV.Trnkoczy-Kovačič-Strašek raz v severnisteni Viša, III +, IV (bivak).19. 9. Ažman-Kofler, Fulle-Božič v smerv Devicah.Smrečnik- Skerbinek raz v sev. steniViša, lil +, IV.Poleg tega so bile opravljene naslednjeture:11. 9. Rupnik-Trnkoczy: Attilio Gregokoča.Legiša-Kovačič-Rupnik-Trnkoczy: LuigiPellarini.12. 9. Klemenčič-Kodre: Višarje.Rupnik-Legiša-Kovačič: koča Mazzeni,bivak Stuparič, koča Attilio Grego.13. 9. Rupnik-Trnkoczy-Kovačič-Klemenčič-Legiša-Skerbinek:po via normalena vrh Montaža, v višini 2500 m umikzaradi 30 cm snega, požledi in megle.14. 9. Rupnik: Miezegnot in grebenDue Pizzi.Legiša: Višarje.15. 9. vrhovi Lovcev do Višarij: Trnkoczy,Rupnik.Legiša, Kodre, Klemenčič: Due Pizzi,Piper, bivak Bernedi.16. 9. Dr. Valič: tabor-Pellarini-Miezegnot-tabor.19. 9. Kaver, Rupnik: vrh Montaža.Skupno je bilo opravljeno v zelo slabihvremenskih pogojih 45 vzponov in 10pohodov. Tri smeri so prvenstvene.Tečajniki, po številu 19, niso imeli srečez vremenom. V višini 1700 m je obležalprvi sneg, nagajale so poletne zmrzali.MLADI PLANINCI SO TABORILITežak zrak, nasičen s plini iz topilnicesvinca, je ležal po dolini Meže julijskegadne. Na grudi je legalo dušečeozračje.Pred spomenikom na trgu se je zbralaskupina mladincev in mladink oprtanihz nahrbtniki, odejami in drugimi predmeti.K spomeniku zmage so položilivenec v znamenje hvaležnosti vsem, kiso v borbi za svobodo dali življenje.Mladi planinci iz Črne

Pot je vodila ob potoku in gozd je je končno v neposredni bližini. Zgornja lativno kratkem času in sorazmernomlade planince vzel v svoje okrilje. Krma pa je oddaljena, in planina dobro.Prostrana jasa in na njej postavljene Polje še bolj. Treba je precej volje inAlpinisti ne bi bili alpinisti in planinci,če ne bi po krajšem počitku za-platnene hišice so sprejele svoje nove napora, da se prenese vsa potrebnastanovalce. V sončnem dnevu je zaplapolalazastava in 73 članov jo je pripomočki, — pa še vsa hrana zaoprema — šotori, vrvi in ostali plezalnikurili ognja, za katerega so pripravilikurjavo neplezalski udeleženci tabora.pozdravilo, saj jim predstavlja simbol udeležence tabora na višino prekoZelo gosta megla in ničkaj dobregagora in mladostne sreče.1600 m po dokaj strmi, docela planinskipoti. Planinci so tu odvisni iz-obetajoče vreme je 29. 8. preprečiloRazmestitev, urejanje šotorov, razdelitevkarkoli resnega in je bil ta dan uporabljenza preskrbo s hrano, saj jena »vode«, imenovane po naših gorah ključno le od samih sebe. Namen taboraje bil tudi, da se čim več ljudiin planinskem cvetju, vse je dalo čutiti,da je tu družina, ki zna ceniti seznani s tem prelepim gorskim ob-začelo primanjkovati celo kruho.Popoldne je odšla skupina udeležencevtabora do Vodnikove koče in vživljenje v naravi.močjem, da se mladi planinci navadijona skupno streho pod šotori, da skupnoTek skozi gozd, skoki čez ovire, vse toplanšarijo na Velem polju po mlekoprenašajo nevšečnosti vremena, se radujejoob tabornem ognju, da dobein skuto.je pognalo kri skozi žile. V urah učenjaje tekla beseda o narodno osvobodilniborbi naših ljudi, o zgodovinnizmu,prav tako pa tudi zdravo pred-ob prihodu v tabor, ker so med njenopravilen pojem in predstavo o alpi-Veliko presenečenje je skupina doživelaskem razvoju Mežiške doline, o gorskemcvetju in njegovem pomenu, o Z eno besedo: takšni tabori — odda-tem, da so skromno planinsko cvetkostavo o »navadnih« planincih.odsotnostjo uredili ljubek alpinetum sprvi pomoči ob nezgodah in še polno ljeni od koč in težje dosegljivi — so in ob njej postavljeno koničasto skalo,drugih zanimivih opisov. Res, dnevi so namenjeni privajanju ljudi na življenje na kateri je gorela sveča, ogradili sbili po svoje naporni.v naravi.kamenjem. Zelo preprosto in skromno,Pota k Črnemu jezeru, na Belo peč,toda polno prisrčnosti in topline, polnoOgled in izbor terena je izvršil znanina Smrekovec in še druga so dalasrčne kulture mladih planincev in alpinistov.mariborski alpinist Danilo Škerbinek,120 km prehojenih gorskih poti. Urjenjev streljanju, odkrivanje sovražnihMedtem je prispel v tabor tudi Meden,ki je bil tudi vodja tabora.Formalni pričetek tabora je bil 26. avgusta.Pripravljenih je bilo 9 šotorov.taborišč, vaje v raznih spretnostih soki je seznanil navzoče z nesrečo Gselmana,ki se je dan poprej ponesrečilpotekale po programu in v zadovoljstvovseh, ki so taborili. V večerih,v skalaški smeri severne TriglavskeKljub močnemu nalivu so tega dneproti večeru prišli v tabor še začetniki:ko je zagorel taborni ogenj, je v tišinostene in bil nato prepeljan v jeseniškoBajde, Koren in Kranjčičeva.zazvenela pesem o partizanski borbi.bolnišnico. To je bil povod za predavanjeo nevarnostih v gorah, ki je obNaslednjega dne, tj. 27. 8. so v nezanesljivemvmerenu prispeli v tabor: na-Mladina je zapela koroške narodnepesmi in v vseh je bila živa zavestobvestilu o nesreči in ob tabornemčelnik AO Kozjak tov. Kojc, pripravnikiReis, Dvoršak, Wagner, ter za-ognju izzvenelo in učinkovalo drugačesvobodnih ljudi, ki jim je življenje vkot v predavalnici in se verjetno navzočimtudi bolj vtisnilo v spomin.planinah veselje in sreča.četnika Kiasinc in Germ, ki so bilizaradi prenosa osebne in še bolj tehničneopreme in hrane precej utrujeni.Ivan Herzog30. 8. so plezali:Dasi je bilo najavljenih več avstrijskih Meden-Koren-Bajde: Herlec-Kodra novaalpinistov, je prispel v tabor en sam smer v Velikem Draškem vrhu, III, IV.ALPINISTIČNI TABOR PD KOZJAKin sicer Ferdo Kovačič, član OTK iz Dvoršak-Germ: isto. Razen tega sta naštudiraniin realizirani 2 prvenstveniV KRMIŽelezne Kaple.smeri, in sicer: VVagner-Reis: tako imenovana»pripravniška smer« v VelikemPo dobri proučitvi terena so se odločilialpinisti Kozjaka za tabor v Zgorjenostiin slabih vremenskih razmer je Draškem vrhu, IV, V, V +. Skerbinek-Kljub objektivnim težavam zaradi utrunjiKrmi, oziroma na 1605 m visoki planoti,imenovani Polje, do katere drži gledna tura preko Bohinjskih vratc k škem vrhu, III, IV, - V.bila še to dan izvršena krajša raz-Kojc: Smer za Stolpom v Velikem Dra-triurna pot po divji naravi od Kovinarskegadoma v Krmi.lemu polju. Na večernem sestanku so tabor še Dolinšek in Rojs, ki sta šlaVodnikovi koči proti Rudnemu in Ve-V poznem dopoldnevu sta prišla vČudovito gorsko planoto obkrožajo razpravljali o režimu v taboru in po kratkem predahu v steno. Za plezanjesta izbrala levi steber med Ma-Tošc, Veliki in Mali Draški vrh ter Viševnikz južne in Vernar z zapadne čičeva je odšla domov.lim in Velikim Draškim vrhom; težav-o turah za naslednji dan. Tov. Kranj-strani, proti severu pa se razteguje 28. 8. je bilo 5 navez že na poti v nostna stopnja IV je po njunem mnenjuprenizko ocenjena. Naveze so iz-Rjavina In Triglavsko pogorje, ki skriva stene.v svojih nedrih Staničevo kočo in Kredarico.Med Tošcem in Vernarjem le-Plezali so:sestopale, le naveza Dolinšek-Rojs jestopale v primernem času in skupnožeča Bohinjska vratca tvorijo naravnibila zaradi pomanjkanja časa in bližajočese nevihte prisiljena bivakiratiKojc-Germ: smer Juvan-Sazonov v MalemDraškem vrhu, II, III. Dvoršak-Kla-prehod do Vodnikove koče.Na vprašanje, zakaj so si alpinistica. 100 m pod izstopom. Dolinšek starejšije opravil lepo turo iz Krme nasinc isto. Skerbinek-Bajde: LasičevoKozjaka izbrali ravno ta skriti planinskismer v Velikem Draškem vrhu, III. Kovačič-Reis:isto. VVagner-Koren: smerkotiček za svoj tabor in se tako oddaljiliod tradicionalnih Vrat kot najkain Draških vrhov do Vodnikove koče,Lipanco ter mimo Okrogleži, Viševnimočnejšebaze za plezalne vzpone, niHerlec-Kodran III, IV.kjer je prenočeval.težko odgovoriti. Vrata so sorazmerno Med posameznimi člani navez je biloudoben kraj za taborjenje. Dostop ni mnogo popolnih začetnikov, ki so pristopalik stenam s preveliko ihto in Wagner-Reis prvo ponovitev smeri za31. avgusta sta plezali navezi:težak, pa tudi koča za razvedrilo, kije dobro oskrbovana z vsem potrebnim, s premalo previdnosti, kljub temu pa stolpom v Velikem Draškem vrhu, Skerbinek-Medensmer v trapezu. so vse naveze preplezale smeri v re-Medtem

se je vreme zelo poslabšalo in je pričelodeževati. Zato sta bili obe naveziprisiljeni k vrnitvi po nekaj raztežajih.Da ne bi čas neizkoriščenopropadel, so se udeleženci tabora udeležilipredavanja o vozlih, uporabnihv alpinizmu. Vremenska napoved za1. september ni obetala izboljšanja,kljub temu pa se je naveza Meden-Reis odpravila na prvo ponovitev smeriza stolpom, ki jo je po dveh nalivihin močni sodri tudi uspešno opravila.Tabor je bil končan.Z a k l j u č e k :Vseh udeležencev v taboru je bilo 18,od teh 5 planincev, od preostalih alpinistovpa 4 takšni, ki so uspešno absolviralialpinistično šolo in so prvičstopili v steno, 2 pripravnika, ki imataza seboj že nekaj vzponov, 4 starejšipripravniki, ki so tik pred registracijoza člane in 3 člani.Slabe vremenske razmere so onemogočileveč plezalnih vzponov, ki jih jebilo kljub vsemu skupno 23, od tega4 prvenstveni in 2 prvi ponovitvi.Brez dvoma je tabor uspel in se gabodo udeleženci radi spominjali, sajjim je nudil sicer kratko pa vendarprijetno in svobodno življenje v prostiZainteresiranost vodstva Naturfreundeje razvidna tudi iz tega, da so zaprosiliza čimprejšnji sestanek, do kateregaje prišlo dne 25. 7. 1967 v planinskemdomu »Kozjak« na Tujzlovemvrhu nad Mariborom.Na tem sestanku so bili sprejeti tudisklepi o nadaljnjem sodelovanju, insicer:— o zamenjavi učnih programov, gradivain izkušenj za vodniške tečaje inalpinistične šole ter o izmenjavi inštruktorjevin slušateljev za iste;— o povabilu in udeležbi Avstrijcev naKobanski noči na Tujzlovem vrhu 12.8. 1967;— o udeležbi članov Naturfreunda naplezalnem taboru AO PD Kozjak Mariborv Krmi;— o njihovi udeležbi ob zaključku alpinističnesezone na Peci v oktobru mesecu;— o udeležbi članov PD Kozjak Mariborna slovesnosti Naturfreunde 24.9. 1967;— o čimprejšnjem sestanku alpinistovPD Kozjak z referenti za alpinizem organizacijeNaturfreunde;— o organiziranju predavanj o avstrijskihgorstvih, spremljanih z diapozitivi;— o sodelovanju Avstrijcev na spomladanskemorientacijskem tekmovanju, kiga prireja vsako leto mladinski odsekPD Kozjak Maribor;— o zboru planinskih društev Mariborazaradi dogovora o sodelovanju z avstrijskimiplaninci; to prevzame PDKozjak Maribor, da se sodelovanjerazširi tudi na druga planinska društva.PD Kozjak Maribor in Naturfreunde stasklenila okvirni sporazum o popustu vdomu »Kozjak« na Tujzlovem vrhu začlane Naturfreunda, za katere veljajoiste cene kot za člane PD, kar veljatudi za člane PD Kozjak v kočah, kiso last Naturfreunda. Avstrijci so izraziliželjo, da sklenejo tak sporazumtudi ostala planinska društva na Štajerskem.Razen tega se tudi naši planinci zaletno članarino 70 avstr. šilingov lahkovčlanijo v to društvo.Morda bo tudi to sodelovanje na področjuplaninstva doprineslo vsaj delčekk tesnejšemu sodelovanju med narodiin s tem tudi svoj dcprinos k miruMEDNARODNI STIKI ALPINISTIČNEGAODSEKA PD KOZJAK MARIBORČlani alpinističnega odseka PD KozjakMaribor so no enem izmed svojih rednihtedenskih sestankov v letošnji pomladisprožili zamisel o sodelovanjumed svojim matičnim društvom in planinskimidruštvi v sosednji Avstriji, medplaninci Maribora in Gradca.Prvi korak je predstavljal pismeni kontaktmed AO PD Kozjak Maribor inavstrijskim Alpenvereinom - deželnosekcijo za Štajersko s sedežem vGradcu. V načrtu je bilo srečanjemladih planincev Štajerske z obeh stranimeja v maju t. I., do katerega pazaradi objektivnih vzrokov ni prišlo.Nato je prišlo do obiska zastopnikovAO PD Kozjak Maribor groški sekcijiAlpenvereina dne 10. 7. 1967. Namenobiska je bila vzpostavitev tesnejšihstikov na področju vodniških in alpinističnihšol in tečajev.Razgovori so potekali v prijateljskemvzdušju.Obenem so zastopniki našega odsekaobiskali tudi planinsko-turistično društvoNaturfreunde, deželno vodstvo zaŠtajersko v Gradcu, kjer so bili sprejetiz velikim zanimanjem in veseljem,dasi so bili nenapovedani.V R E M E NA K R E D A R I C IV LETOŠNJEM SEPTEMBRU (1967)Letošnji september je bil moker intopel.Srednja mesečna temperatura letošnjegaseptembra je znašala na Kredarici4,3°. Bila je za 0,3° nad povprečkomobdobja 1954-64.Najbolj toplo je bilo na Kredarici dne26. sept. 67, ko je znašala maksimalnatemperatura 16°. Letošnji septemberskitemperaturni maksimum je bil za1,5° nad absolutnim temperaturnimmaksimom obdobja 1954—64.Najbolj mrzel dan je bil 12. sept. 1967.Ta dan se živo srebro v termometruni dvignilo nad ledišče. To so v meteorologijitk. im. »ledeni dnevi«. Najnižjatemperatura meseca pa je bilazabeležena 13. sept. 1967. Znašala je— 5°. Absolutnega septembrskega minimazadnjih desetih let, ki znaša- 10°, ni dosegla.V splošnem je bila najhladnejša srednja(druga) dekada v letošnjem septembru.Vse negativne temperaturezraka so bile zabeležene med 11. in17. septembrom.Primerjava podatkov o letošnjih temperaturnihrazmerah na Kredarici, s podatkioz. povprečki obdobja 1954-64nam pokaže, da je bilo letos septembrana Kredarici nekoliko topleje,kot je navadno za ta mesec.V septembru je na Kredarici večkrattudi snežilo, vendar je snežna odejaležala le dvakrat po dva dneva. Njenanajvečja debelina je merila komaj 6 cm(12. in 13. sept.). Sicer pa je bilo zabeleženihkar 16 dni s padavinami,kar je znatno nad povprečkom (9,5).Skupno je padlo 252 mm moče, kar jeza 47 mm ali 23 °/o 10-letnim povprečkom.Največja dnevna višina padavinje bila izmerjena 5. septembra.Znašala je 60,7 mm.Iz podatkov o padavinah povzemamo,da je bilo septembra na Kredarici močena pretek.Srednja mesečna oblačnost je znašala6,5 Bila je za 1.1 nad desetletnimpovprečkom. Jasnih dni je bilo samo 5,medtem ko jih po statističnih pregledihpričakujemo 6. Oblačnih pa je bilo13 dni. medtem ko je v septembru naKredarici povprečno 8 takih dni.Heliograf je registriral 122 ur sončnegasija ali 32 % možnega trajanja.V septembru je bilo zabeleženih tudi6 neviht.

Temperaturne razmere, kakršne so vladalev mesecu septembru na Kredarici, Heliograf je registriral 190 ur svu, višje kot v minulem septembru.imamo v Ljubljani, Mariboru, Celju m sončnim sijem ali 65 % možnega trajanjasončnega obsevanja.Postojni v novembru, v Ajdovščini vdecembru, v Kopru pa šele v januarju.štiri nevihte.V oktobru so zabeležili na KredariciTemperaturne razmere, kakršne so vladaleletos oktobra na Kredarici, imamoV LETOŠNJEM OKTOBRU (1967)v Ljubljani, Mariboru, Celju in Postojnišele v drugi polovici novembra, v Ajdovščinipa v januarju. V Kopru pa jeLetošnji oktober je bil topel in suh.Srednja mesečna temperatura je znašalana Kredarici 3,8°. Bila je za ček celo najhladnejšega meseca višjidolgoletni mesečni temperaturni povpre-3,6° nad povprečkom obdobja 1954 do od letošnjega temperaturnega oktobrskegapovprečka Kredarice.1964. Sicer so bile v oktobru temperaturepo vsej Sloveniji zelo visoke intemu ustrezno so bili veliki tudi odkloniod normalnih vrednosti, vendarF. Bernotje bil odklon na Kredarici največji.Najvišji temperaturni povpreček oktobra PLANINSTVO IN VARSTVO PLANINSKEje znašal v navedenem obdobju komaj1,6°. Torej je bil letošnji oktober druga drugi vedno bolj potrebni. Se-NARAVE sta dve nerazdružljivi stvari,najtoplejši v letih, odkar imamo na veda pride večkrat v planinskih vrstahKredarici meteorološka opazovanja. do »heretičnih« nazorov. Dolžnost planinskihorganizatorjev in aktivistovKljub tako visokemu mesečnemu povprečkutemperature ni bil presežen varstva narave je, da jih, če že netemperaturni maksimum oktobra, ki je pobijajo, pa vsaj opozarjajo na pravav obdobju 1954-64 znašal 11,9°. Letošnjise mu je zelo približal. Znašalživljenjska stališča.Najprej je treba vedeti, da gore nisoje 11,8° dne 22. oktobra.ekskluzivna lastnina planincev ali alpinistov,naj si že bodo veliki, majhniCelotni odstop temperature na pozitivnostran se pozna tudi pri mesečnemtemperaturnem minimu. Ta je biloli povprečni. Gore so last skupnosti,v katero spadajo tudi alpinisti, ki vzabeležen dne 19. oktobra, znašal jetej skupnosti niso prav nič važnejšiali boljši ali bolj »pravi«, kakor se- 9,2°. Najnižji doslej znani oktobrskipri nas rado komu reče in zareče. Tominimum temperature pa je znašalje tako splošna resnica, da je to skoro- 12,8°.odveč zatrjevati, pa o njej vendarleKakor iz opisane primerjave oktobrskihtemperatur s povprečki obdobjapremalo razmišljamo, zato pod vplivomnaftalinsko romantičnih minulih1954—1964 razberemo, je bilo letos načasov s prezirom govorimo o modernihKredarici — tako kot tudi v septembrutehničnih pojavih v gorah. Če se skupnost— v katero spadamo, tudi pla-— znatno topleje, kot je za ta mesecnavadno.ninci — odloči za kak turističen objektv gorah zaradi gospodarskega inV oktobru prevladujejo na Kredariciže snežne padavine. V sedmih padavinskihdneh je petkrat snežilo. Snežna za objekt s stališča varstva naravedružbenega napredka in če so načrtiodeja je ležala 6 dni (povprečno leži sprejemljivi, se moramo planinci s tem11 dni, njena debelina je narasla pobotati. Nikjer ni rečeno, da ?mo pametni,če vsej tehniki v gorah »nasta-na dvajset centimetrov.Skupno je padlo na Kredarici v oktobru144 mm padavin ali 72 % od nor-ali če ne ustreza vsem našim idealnimvimo roge«, če ni vse po našem okusumalne vrednosti. Največja dnevna višinapadavin je bila izmerjena dne tehnike v gorah poseben glas, ker goretezam. Pač pa imamo pri uveljavljanju5. oktobra. Znašala je 73 mm, kar je in njihove probleme poznamo. V turističnivalorizaciji gora moramo zveč kot polovica celotne mesečne množinepadavin.vso odgovornostjo sodelovati planinciIz navedenih podatkov o padavinskihrazmerah sklepamo, da je v letošnjemoktobru padlo na Kredarici mnogo premalopadavin. Če se množina padavin,zlasti snežnih ne bo znatno povečala,potem bo ledeniku slaba predla.Srednja mesečna oblačnost je znašala4,4. Bila je za 0,7 pod desetletnimpovprečkom. Zato je bilo tudi številour sončnega sija, kljub krajšemu dne-in poskrbeti, da ne pride do tehničnih»pomot«, da ne bo narava v svoji celotnostina ljubo gospodarskemu izkoriščanjupreveč trpela, kajti tudi»naravni patrimonij je patrimonij skupnosti«.Dalje: uveljaviti moramo zahtevopo zaščitenih conah, ki jih bourbanizirana družba vedno bolj potrebovala.Naša slovenska urbanizacijase sicer ne širi tako kot drugod, vendarpa imamo zato svoje posebne varstveneprobleme v naravi ali pa jih bomoimeli, ko bomo — upajmo, da vendarlekmalu - zbrali sredstva za modernizacijocest v Kamniško Bistrico,v Gornjo Savinjsko in Logarsko dolinopa še kam, kamor se današnjepločevinaste kočije komaj še upajo.Upoštevati moramo tudi to. da je našalpski prostor majhen itd., skratkaupoštevati specifičnost slovenskega prostora,ki strokovno zares še ni »turističnovaloriziran«.Skratka: Tudi tisti, ki si skrajšajo potv gore z žičnico, so ljudje, in če smopravični, jih tudi mi planinci s svojopropagando o lepotah in posebnih doživetjihv gorah priganjamo, naj pot vvišave nastopijo in to čim večkrat(včasih imamo za bregom celo bilancokoče, ki je v bližini žičnice ali ceste.)Priznajmo, da se včasih celo lepšeobnašajo kot tisti, ki si na tihem alijavno laste, da so »pravi planinci«.Dalje: Turistična valorizacija sama nasebi ni ne dobra ne slaba, gre pazato, kako se turističini objekti oblikujejo,kako in kam se v prirodnookolje posade. Poskrbeti je treba zaprostor, kamor množica ne bo udrla,a tudi ta prostor je treba urediti - ponačrtu. (Življenjski prostor v stenah paše dolgo ne bo ogrožen.) Naš alpskiprostor, to si moramo biti na jasnem,ni zato, da bo čakal prazen in neurejenza turiste, »ki da bodo prišli,če bo ostal tak, kakršen je (kakšnanaivnost, da ne rečemo še kaj drugega),marveč je tu za to, da z njimpametno gospodarimo, da z njim (da,tudi z njim!) ohranimo naše gorjancev redkih alpskih dolinah, ki jih imamo,da urbanistično okrepimo večje krajev vznožju naših Alp, da ustavimo izseljevanjeiz naših alpskih dolin, kjervsaka samina ali citrija ali tudi bajtapomeni korenino slovenskega življa namejah domovine.T. O.AVSTRIJA je med turističnimi državamigotovo ena najbolj razvitih. Nimamorja, pa vseeno zbere s turizmomvelika sredstva in pravzaprav predvsemod njega živi. V I. 1966 je v bilanci65 % pasiv pokrila z aktivnimsaldom iz turizma. V zadnjih desetihletih je močno napredoval turizem tudiv Romuniji, in to v Karpatih in obČrnem morju. L. 1956 je v Romunijoprišlo 5000 gostov, I. 1966 pa jih jesprejela 800 000. Med turističino razvitedežele pa hočejo priti t. i. nerazviteafriške države. Zambija npr. jenaredila plan, po katerem bo žeI. 1970 lahko sprejela 170 000 gostov.

VYSOKČ TATRY 2'67 so posvečene je bilo v I. 1966 - 6300. I. 1966 jeropamiso«, ki jo je prav tako izdala22-letnici osvobojenja Košic in Visokih redakcijo svetovnoznane švicarske revijezapustil dr. Max Oechslin, nje-založba Leonardo da Vinci v BarijuTater. Uvodnik o takratnih dogodkihin popisuje italijansko ekspedicijo vje napisal Ivan Bohuš. Češki general govo mesto pa je prevzel dr. HermannSaraghrar I. 1959. Avtor Tosco MarainiSvoboda je s svojimi vojaki pri tem Vogeli. Kakor znano, izhajajo -Lesje iz ekspedicijskega poročila naredilsodeloval z 18. sovjetsko armado generalaGastiloviča. Laco Harvan poroča janskem in retoromanskem jeziku. ZaAlpes« v francoskem, nemškem, itali-knjigo, ki jo s pridom bere kulturnizgodovinar in ljubitelj filozofije. (Zdajo proglasitvi Pieninov za nacionalni naš okus so »Les Alpes- najtehtnejša,je izšla tudi v angleščini.)park. Pieniny so bili že I. 1932 slovaški najskrbneje urejevana planinska revija.Kar je Maraini za Čitral, je Varvelliprirodni rezervat, njegovih 362 ha so Organizacijski pele-mele s stalnimiza Afganistan. Ing. Varvelli se je namenilv Vakhan, moral pa je v Ban-po vojni pripojili k TANAPU. V I. 1963 rubrikami o novih vzponih, kočah, varstvunarave, GRS, mladini, knjigah inso ta del TANAP povečali na 2150 ha.daka in je tu iskal poti na še neobiskanevrhove. Tudi Varvelli dobroEmilia Garajova podaja opis arhitekturein notranjosti cerkva v Batizovcih sečni bilten.sekcijah SAC pa prinaša poseben me-pozna pokrajino, kamor ga je gnalo,tQin prinaša mnogo zgodovinskega inin Mlinici, ki segata v 13. stoletje. Redakcijaporoča o znanstvenem delu vkulturno zgodovinskega gradiva, dobroTONI HIEBELER, ABENTEUER BERG je informacijo o Afganistanu, opremljenoVisokih Tatrah, ki ga koordinira komisijapri Slovaški akademiji v Brati-naslov prvi knjigi, ki jo je pred desetimileti izdal Toni Hiebeler, danes nistanske zgodovine vzporedno z veli-s tabelo, ki pomeni repetitorij afgaslaviin raziskovalna postaja TANAP.eden najpopularnejših ljudi, ki so v kimi dogajanji v svetovni zgodovini. Posebejse avtor posveča etnografiji,Komisiji predseduje dr. K. Šiška. Konectesni zvezi z gorami. Knjiga je lani priI. 1966 je komisija priredila mednarodnisimpozij o znanstveni dejavnostiW. Limpertu v Frankfurtu a. M. izšla umetnosti in folklori. Oprema knjigedrugič, kar je za Hiebelerja veliko potrdilo.Hiebeler je samosvoja osebnost.je prvovrstna. tQv TANAP. Pri tem je bilo posebej poudarjenovzorno sodelovanje s poljskoUveljavil se je kljub številnim nasprotnikoms svojimi vzponi, s svojimi knji-akademijo znanosti. Gozdarski inženirIgor Chudik s stališča varstva naraveG. B. SPEZZOTTI, SPORTIVITA DELL 1gami, članki in z »Alpinismusom«.obravnava nekatere tipične tatranskeALPINISMO. Udine, samozaložba. Videmskidelavni planinski avtor je izdalUvod v drugo izdajo njegove prveživali, njihovo propadanje med vojnoknjige mu je napisal sam Walter Flaig,in popravljanje po vojni. Jelenov npr.svoje predavanje v videmskem PanathlonClubu. V uvodu se ukvarja z defi-veliko ime nemške planinske publicistike.Ena od skrivnosti Tonija Hiebe-je bilo I. 1914 v Tatrah blizu 2000,po I. 1918 so jih našteli 550, po druginicijo pojma šport, kakor jo najdemolerja je presenečenje planinske javnostisvetovni vojni komaj še 340. TANAPpo različnih slovarjih in pri različnihs polnostjo idej, prestrostjo oblik,jih je sistematično gojil od I. 1949.avtorjih (besedo pozna že Shakespeareiznajdljivostjo in samostojno sodbo oL. 1962 so jih že našteli 1200. Ugotovilipa so, da delajo preveč škode.nizmu kot športu, o problemu, ali jev pomenu »šala«). Nato govori o alpi-dogajanju v svetovnem alpinizmu. Respa je tudi. da je njegova redakcijaDanes vzdržujejo stalež 700. Gamsovveč ali je manj kot šport, in odgovarjaz Whymperjem, Lammerjem Indanes najbolj informirana alpinističnaimajo 915 do 950, svizcev 750 parov,agencija na svetu. Ko je šlo npr. za128 kozorogov iz I. 1924 je izumrlo.Mummeryjem, da je alpinizem najplemenitejšišport, nekako tako, kakorKitajski Sišapangma, se je telefonskoZasadili so sibirsko vrsto, vendar vsepovezal s Pekingom in imel v dvehkaže, da bo izumrla, da za kozorogasmo navajeni brati že nekaj desetletijurah obvestilo iz prve roke.Tatre niso. Medvedov je bilo I. 1910najpomembnejše alpinistične avtorje. V33, z največjo težavo danes vzdržujejo22-23 primerkov. Ris je bil predposebej ob Comiciju in Buhlu poudarjadrugem delu ob Preussu, Dulferju invojno skoraj iztrebljen. danes ga cenijona 27-28 primerkov.Avtor je bil v tej rubriki že omenjen. nost alpinizma zaradi duha, ki aaSILVIO SAGLIO, I RIFUGI DEL CAI. viteštvo tega športa, absolutno šport-Smetana opisuje delo madžarskega Je znan italijanski alpinist, pisec mnogihknjig. Umrl je I. 1964, njegove jih terja in goji: voljo, pogum, nese-preveva, zaradi moralnih lastnosti, kipesnika in časnikarja Ady Endrejaki je močno vezano na njegovo bivanje knjige pa žive dalje. Tudi pričujoča bičnost, tovarištvo,v Tatrah. Ostale članke so prispevali izdaja za obiskovalca italijanskegaSpezzottijevo predavanje je vrednoAlfred Grosz, dr. Arnošt Černik, Karol dela Alp oživlja avtorjevo skrbnost inbranja zaradi vprašanj, na katera odgovarja.pa tudi zaradi sloga in jezika.Bocek, Pavel Vavro in Aladar Marček. vestnost. V knjigi so slike vseh kočSledi kaleidoskop novic iz Visokih CAI, nadmorska višina, lega, gorskaTater in pregled planinske literature, skupina, lastnik, dostop, prehodi, vzooni,literatura, zemljevidi, kje se dobitoki jo na Slovaškem in na Češkemmočno goje in pospešujejo. Zadnje ključ, kdaj je koča odprta. Knjiga vsebujetudi vse koče CAI v Apeninih inGUIDE VALLOT 3., LA CHAINE DUstrani so posvečene imenovanju VisokihTater, ki ga piše Ivan Bohuš in na Siciliji.tQMONT BLANC III, Arthaud Pariš 1967.To je zadnje čase gotovo vodnik, kiraznim informacijam. Med drugim jebo imel najširši trg. Obravnava grebenAiguille Verte—Triolet—Dolent—Ar-tu izčrpna recenzija Planinskega Vestnika(1966), ki jo je napisal Jožef RICCARDO VARVELLI, AFGANISTAN,ULTIMO SILENZIO, BARI 1966. Knjigagentiere-Trient. Avtorja pa sta Lucienje odmev ekspedicije »Afgan 1965«, kiDevies in Pierre Henry, oba znanajo je avtor vodil. Priznati je treba, daalpinista in planinska organizatorja.je v Italiji zadnja leta izšla vrsta odličnihdel alpinistične in himalaističneMednarodni pomen vodnika dokazujeLES ALPES, glasilo SAC (Schweizertudi to, da je knjiga izšla pod patronatomFFM (Federation Fran?aise deAlpen-Club), izhaja 43. leto, v štirihvsebine. Vodje italijanskih ekspedicijzvezkih na leto. Vsak mesec izhajaso, tako kaže, skrbno izbrani in znajola Montagne, CAF (Club Alpin Francais),CAI (Club Alpino Italiano) inbilten z enakim naslovom. Naročnikovpisati knjige. Pomislimo samo na »Pa-CAS

(Club Alpin Suisse). Avtorja se sklicujetatudi na GHM (Groupe de Haute bila kos motivom in ni uspela prika-fotografij marsikje ne pokriva s tekstomdobrodošle. Žal tiskarska tehnika ni Pozornega bralca moti, da se izborMontagne), torej knjiga, ki jo z vseh zati vseh detajlov, ki bi jih morala. (npr. Sar planina) ali da so nekaterestrani opirajo vse možne avtoritete. Tako pri nekaterih motivih preveč izstopačrnobeli kontrast, ki jemlje fotodanek predelom, ki vanj ne spadajonaravne zanimivosti v zaporedju pri-Guide Vallot je splošno znana knjigain je tako rekoč na tekočem traku. grafiji zaželeno globino in učinkuje (Škocjanske jame med Kamniške Alpe,Tudi ta izdaja je že tretja. Opremljenaje z 81 skicami smeri, ki so Komovi, Sar planina, Prokletije, Bo-Alpe). Dasl je naslavljanje fotografijpretemno ali prebledo (Gorski Kotar, grad Kamen z Begunjščico v Julijskenazornejše kot fotografije, saj je risar hinjsko jezero). Pri postavljeni prodajni ustrezno, pa je pri metiranju ponekodpoudaril tiste posebnosti, ki so za ceni in nakladi v slovenščini in hrvaščinibi tako papir kot tiskarska tehslovovpri podobi Trente s pogledom snastopila pomota (npr. zamenjava na-potek smeri važne.nika morale opravičiti ceno in obratno. Komne, naslova prvih dveh slik z Velebitasta zamenjana).Vendar ima album nekaj uspelih dokumentarnihposnetkov (bogumilski spomeniki,vaška arhitektura bosanskih za bodoče izdaje pa velja, da deloNe glede na te dobronamerne opombeZAPIS OB FOTOMONOGRAFIJI»NASE GORE«hiš pod Vlasičem, narodne noše, portret zasluži, da se uvrsti na knjižno policoguslarja itd.) in posnetkov enkratne vsakega ljubitelja gora, ker predstavijole prvi omnibusni foto album z ne-Že dolgo časa smo v planinski zbirki vrednosti (Škocjanske jame, Nevihtapogrešali fotografsko monumentalno nad Senjskim gradom).katerih predelov jugoslovanskih gora.delo z jugoslovanskih gora. Zdaj je Pri načinu opisa je vsekakor vprašanje,ali izbrani način ustreza te-30 X 24.5 cm s 130 fotografijami v ba-'«lo je v knjigi velikega formatapred nami delo Naše gore (v slovenščini)ali Planine Jugoslavije (v meljni predstavi gorstev Jugoslavije. krotisku in sedmimi shematičnimi kartamiizbranih področij. Delo je uredilhrvaščini), v skupni izdaji zagrebške Bralec v uvodnem delu pogreša nekajzaložbe Mladost in Državne založbe osnovnih podatkov o vseh gorstvih Jugoslavije(nastanek imenoslovja, pod-iz srbohrvaščine prevedel Jože Stabej!Petar Lukič-Roki, opremil Milan Vulpe,Slovenije so »Naše gore« hrvaških avtorjevnedvomno prizadeven napredek nebje, flora, favna, geologija, naravni natisnil pa Grafični zavod Hrvatskein prvi poskus, da jugoslovanske gore parki, etnografija, odkrivanje jugoslovanskihgora, gore v jugoslovanskemv Zagrebu 1967.z najosnovnejšimi podatki in fotografijamipribližamo tako domačemu kot turizmu, planinska organizacija v Jugoslaviji,gospodarstvo in gore, jugoslo-T. S.tujemu obiskovalcu. Pri tem je fotomonografijaočividno hotela podati turistično-planinskiopis posameznih gor-velja opozoriti na delo »Vode in ribevanske gore v umetnosti itd.). Pri temskih predelov Jugoslavije, biti propagatornaravnih lepot naše pokrajine in Zagreb 1932), ki podobno obdeluje vo-nasprotju z ostalimi PD v preteklemJugoslavije« (uredil Zdravko Thaler, PD RADLJE OB DRAVI. Društvo je vzaživeti hkrati tudi kot umetniški almanah.Obenem si je za svojo prostor-Jugoslaviji. Zato je vprašanje, ali nadovje,ribe in ribolovno dejavnost v letu zvišalo število članstva od 101 na125 članov. Osnovna naloga PD jesko temo izbrala opis sedmih predelov slovi (Uvod. Jugoslovanske Alpe, JadranskiDinaridi, Srečanje z oblaki,vzgoja članstva, predvsem mladine.jugoslovanskega gorskega sveta.Imajo pionirski odsek, ki šteje 19 pionirjev.Upravni odbor je pridobil nekajRazumljivo je, da so avtorji stali pred Črnogorski vrhovi, Umirjene gore) zobširno in zahtevno nalogo in so imeli vsebino člankov in stilom ustrezajo vsesplošnipredstavi gorskega sveta Ju-novih naročnikov za Planinski Vestnikveliko težav pri izbiri ustreznega fotogradivaiz posameznih predelov, izbiri goslavije, ki jo bralec pričakuje.skupinski izleti pa se jim z o r a d i fj_nančnih stroškov pri vodstvu majhnihsodelavcev, zbiranju informacij, predvsempa v izbiri predelov. Nedvomno izbranih predelov, ki je podan le po-Isto bi lahko trdili glede opisa sedmihskupin niso posrečili. Upravni odbor seje sestal na 5 sejah In rešil 55 dopisov,je delo jugoslovanskega pomena, je pa krajinsko in turistično. Kot slovenskegavprašanje, ali so na strani 17 izbrani planinca in poznavalca Julijskih ink" so vpisani v delavniku. Vso administracijovzorno vodijo in hranijo pripredeli res tipični predeli jugoslovanskihgora. Ob sodelovanju sode-opis teh gora. Za najbolj obiskani tajniku tov. Roziki Hojnik in blagaj-Kamniških Alp me moti zlasti turističnilavcev iz vseh republik in eklektičnem gorski predel Jugoslavije je opis šestih niku tov. Liziki Hefler.opisu bi se v istem obsegu dal prikazatiše marsikateri predel naše domo-Isto velja za Kamniške Alpe. Bralec mala za upravljanje kake planinskeplaninskih tur v Julijcih le preozek. Debata na občnem zboru se je zavzevine,ki je vreden opisa in podobe lahko to sam presodi. Zato bi se v postojanke, katere doslej društvo nima,(Kopaonik, Fruška gora ali Rugovska večji meri moralo uporabiti že obstoječegradivo o slovenskih gorah in dinskega odseka. Novi predsednik jeza izletništvo in za poživitev dela mla-klisura, Kačaniška soteska, Kozara, Rodopiitd.).kočah. S sodelovanjem ostalih republiškihplaninskih zvez bi se ostaliT. S.tov. Ivo Grogl.integralni deli izbranih gorskih krajevTa opomba pa delu ne jemlje tisteprikazali še tekstovno popolnejše in PD ZAGORJE. Društvo je imelo svojvrednote, ki obstoječemu delu gre. Prislikovno bolj izbrano. Skoraj se ne 22. občni zbor na Zasavsk'i gori. Vtem velja opozoriti na nekatere karakterističnemotive z Velebita, ki gle-govori o pomembnejših plezalnih smereh,čeprav je vsaj v Sloveniji gorski smučarskega bivaka na Čemšeniški pla-tem letu je slavilo 35-letnico izgradnjedalcu pričarajo pravljično oblikovanisvet že precej alpinistično obdelan.svet Dinaridov (Bijele stene, Samarskenini. Ohranila se je prva spominskaTudi delu planinske organizacije vstene.knjiga, ki jo bodo izročili Slovenskemugorah je posvečeno premalo pažnjepionirskemu muzeju. Osrednja delovnaPosebne omembe vredne so slike z (transverzale, naravni parki in rezervatiitd.).tema društvenega dela je bila oskrbadoline Neretve, Jahorine, Durmitorjakoč na Zasavski gori in Čemšeniški planini,vzgoja članstva in pridobivanjein Sar planine, ki so večini slovenskihplanincev malo znane, zato toliko boljfinančnih sredstev. PD še zdaj nima

lastnih društvenih prostorov. Trenutno tečaje na Uršlji gori in Raduhi. Alpinističnegatabora na Okrešlju so se Predsednik PD ostane tov. Metodnirski odsek osn. šole na Črnučah.šteje 637 članov, to pomeni, da ječlanstvo upadlo za 468 članov. Storjeniso vsi ukrepi, da se z dobro proglockner3 člani. Skupno so opraviliudeležili 4 alpinisti, odprave na Gross-Lampič. ^ gpagando in pobiranjem članarine zopet 65 vzponov od 2.-5. tež. stopnje, od PD Gornji Grad. Na lanskem občnemdvigne članstvo nad 1000 članov. Posamezniki(tov. Poznič) so si pridobiTi Mladinski odsek je priredil 9 izletov, deval dvigniti število članstva PD inteh v Avstriji 4 ter 15 zimskih vzponov. zboru izvoljeni UO si je največ priza-zasluge, da so včlanili večje število predvsem v bližnjo okolico, sodeloval izboljšati oskrbo planinskega doma napionirjev in z njimi prehodili Zasavsko pri štafeti in kurirčkovi pošti.Menini planini. Medtem ko je številotransverzalo.Dom je sprejel 4227 gostov, promet članstva upadlo za 57 članov, je planinskidom izkazal velik promet, kiPropagandni odsek je napravil osnutkepa znaša 54 410,00 din. Z lastnimi sredstviso za postojanko nabavili nekaj stalno narašča.značk z motivi Zasavske gore in Čemšeniškeplanine. Od podjetja Avtomatikaso nabavili 1000 barvnih raz-inventarja in posode. Ob nedeljah so V I. 1965 so bile markirane poti Bočnauvedli dežurstvo. Sami so prenesli —Savnica—planinski dom in Bočna-Sv.glednic. Obe postojanki sta dobro z859 kg materiala, poleg tega pa opravili1747 prostovoljnih ur. Markacisti —planinski dom, v I. 1966 pa Černivec—Primož—pl. dom ter Černivec—Travniknjimi založeni.so pregledali, očistili in uredili pota Travnik—planinski dom, Gornji Grad—Sv.Gospodarski odsek je v koči na Zasavskiobnovil tla v gostinski sobi, pre-v svojem okolišču, med drugim tudi na Primož—planinski dom, planinski dom—transverzalnem odseku Uršlja gora— Vivodnik—cesta proti Tuhinju in pl.belil prostore v kuhinji, gostinskih sobah,shrambi, sanitarijah ter nabavilbile postavljene orientacijske table.Križan.dom-IJiha—cesta. Na vseh poteh sovrtne mize. Personal postojank imaV diskusiji na občnem zboru so obravnavalimed drugim varstvo narave, mladine v PD in o bodočem delu PD.Občni zbor je razpravljal o pritegnitvitežave z nekaterimi gosti, ki uničujejoinventar. Ker komunalno podjetje nidružbena sredstva za PD ter gradnjoT. S.plužilo ceste do koče, je bil pozimižičnice na Uršljo goro. -p sobisk manjši kot navadno. Zato apelirajona občino Zagorje, da za zimoPD Sežana. PD šteje 170 članov, odI. 1967 68 najde sredstva za pluženjeteh 31 pionirjev in 84 mladincev. TriPD Črnuče. Upravni odbor društva jemladinke so se v avgustu udeležileceste in s tem pokaže razumevanje za v poslovni dobi imel 14 sej, na katerihtabora v Trenti, v zimskih počitnicahpospeševanje zimskega turizma v teh je pretežno razpravljal o gradnji planinskegadoma na Mali planini. Popa tečaja MV na Vršiču. MO imakrajih. Dom je potreben modernizacije,ki jih zahteva konstrukcija stavbe in4 mladinske vodnike in 5 pripravnikov.dveletni skoraj omrtveli gradnji so nasanitarna inšpekcija, denarja pa ni.5 tremi ekipami so je udeležil republiškegaorientacijskega tekmovanja nagradbišču napravili zidake-kvadrovce,Koča na Čemšeniški planini je v podobnemstanju. Za predsednika je bil drobilcem nasejali precej peska, izde-pripravili les za ostrešje, z motornimKumu in zasedel VIII. mesto in IX.mesto. Pogrešajo primernega mladinskegaorganizatorja.izvoljen dr. Franci Golob. ^ ^ lali cirkularno žago za obdelavo lesa,potegnili električni zemeljski kabel inuredili električni priključek.Odsek za GS šteje 22 članov, ki soPD PREVALJE. Občni zbor društva se Je eno redkih PD, kjer število članstvaimeli svoj občni zbor. Člani GS so naje vršil dne 18. 3. 1967. Padec članstva ni upadlo, temveč z dobro propagandoizletih stalno opozarjali na zaščitenoje znašal 53 članov, 100 mladincev in še naraslo. Kljub dobri volji pa se številonaročnikov PV ni zvišalo.floro. Na vidna mesta so bili razobešenilepaki GS.101 pionirjev, skupaj 254 članov. Glavnaskrb je veljala domu na Uršlji Propagandni odsek je preko oglasne 14 izletov se je udeležilo 99 članov,gori, ob katerem se dograjuje depandonsa.Planinskemu domu so olepšali nji v PD - PZS.Breithorn, 2 člana pa izleta v Visokedeske redno seznanjal člane z dogaja-5 članov se je udeležilo izleta naTatre.zunanje lice, in ga zaščitili pred vremenskimineprilikami ter izkopali jarek čajev za gorske stražarje, vendar jeOdsek za GS ni organiziral novih te-Na republiškem orientacijskem tekmovanjuna Kumu je članska ekipa zasedlaVII. mesto.za električno napeljavo do Nove koče. aktivno deloval po gorah, se udeležilLetos pridejo na vrsto notranja dela. akcij na Golici, Veliki planini, Grintovcu,Kamniškem sedlu in na Mali29. V. 1966 je bilo PD Sežana organizatorposveta 'primorskih PD. PolegPohvalno je, da je bilo opravljenih120 udarniških ur. V čast Gregorčičevemuspominu so organizirali izlet na Povezava s sosednjimi društvi je bila Nova Gorica, proslave 20-letnice ob-planini.tega so se udeležili še obč. zbora PDPrimorsko ob udeležbi 45 članov, drugi zaradi omrtvelosti meddruštvenega odboraljublj. PD zelo slaba. Isto stanje Triglav in organizirali predavanje dr.novitve SPD Trst, pohoda sto žensk naizlet pa preko Avstrije na Jezersko inKrvavec.je v povezavi s sorodnimi športnimi Habeta »Od Triglava do Durmitorja«.V propagandne namene so rabili radio organizacijami. Nove sekcije so ustanovilina centru strokovnih šol in na zalcev, od teh 2 s prehojeno transver-PD ima v svojih vrstah 61 transver-Slovenj Gradec, potopise z izletov naosnovnih šolah po občini. ObstoječePrimorsko pa so objavili v »Koroškemzalo. Naročnikov na PV je 20. Društvosekcije v Energoinvestu, Elmi, Belinki,fužinarju- in Planinskem Vestniku. Društvenaoglasna deska je bila ažurnotrasi od Košane preko Vremščice inoskrbuje slovensko transverzalo naTopsu in TKG živahno delajo.MO je pomagal pri gradnji doma naopremljena s fotografijami z izletov.Škocjanskih jam do Markovščine. VMali planini, priredil izlete na Triglav,AO šteje trenutno 14 članov in pripadnikov,nanovo pa so vključili 6 pri-tem letu so obnovili markacije odGrintovec, Ojstrico, Storžič in Lisco, Košane do vrha Vremščice ter planinskood Gornjih Ležeč in Vrem dose udeležil vodniškega seminarja vpadnikov. Odsek je povezan z alpinistiTrenti in zimskega tečaja na Vršiču. vrha. Hvalevredna bilanca!iz bližnjih krajev. V času 1. maja inUrejali so tudi vitrino in vodili pio-T. S.v avgustu so imeli samostojne plezalne

PD Jezersko. Občni zbor je ugotovilnjegovih naredil svoje. Danes so v muzejuv Goisereru. Za delavca Rastla sopredvsem problem članstvo, saj društvotrenutno šteje le 47 članov. Vetorjevin posebej težavnost prehodov.skem prelazu navaja vrsto rimskih av-bile smuči prometno sredstvo, z njimiliko več pozornosti bo treba posvetitiTako pri njem kakor pri drugih avtorjihje seveda mnogo izmišljotin. Takoje pozimi odhajal na delo in se vračalmladini. UO je imel le 6 sej, kar jez njega. Vendar je pri 40 letih šeodločno premalo. Vedno večji problemnpr., da so Galci že v 7. st. st. e.našel čas za trening in tako I. 1910postaja oskrba Češke koče, rešitevzgradili preko St. Gottharda cesto, dadosegel prvo mesto pri smuku na Salzkammergutu.L. 1920 je stopil v pokoj,tega vprašanja bo možna le s postavitvijotovorne žičnice izpod RavenskePrelaz tudi v časih Karla Velikega šeso Goti v 6. st. tu čez bežali iz Italije.se vpisal v »Naturfreunde« in delal kotKočne. Nujno je, da bi se PD oprostiloni bil prehoden. Zato spada v kraljestvofantazije tudi trditev srednje-zidar pri koči VViesbergshaus v Dachsteinu.L. 1946 se je po obnovi NFplačila občinskega prometnega davka,davka na prenose in na druge uslugeveških piscev, da so kosti svetih trehvpisal v skupino Goiserer. V tem krajuv koči, za kar vse so plačali 2462.15kraljev prepeljali iz Milana v Koln -še zdaj uživa svoj pokoj.N din. Češka koča je stara 60 let,natanko čez St. Gotthard. Res pa je,sredstev za nujno adaptacijo pa ni.da. so v 13. st. romarji St. GotthardKoča je v I. 1966 zabeležila za 10 % ST. GOTTHARD je alpski prelaz, na prekoračili po tovorni trgovski poti, kiveč obiska in za 21 % več prometa v katerem je prometna tehnika dosegla je nastala potem, ko je mesto Luzernprimerjavi z I. 1965. Cenilna vrednost svoj vrh in to s cesto po površini prodalo več posestev kraju Rudolfukoče ne ustreza več realnemu stanju. kakor z železniškim predorom, medtem v. Habsburg. Od I. 1291 do I. 1359 s oOskrbnik je kljub temu, da je koča ko s cestnim predorom še čakajo. Zgodovinskipodatki o tem prelazu pa ne je habsburški avstrijski urbar že do-se posestne razmere tako uredile, dasezonskega znača, vse leto v delovnemrazmerju s PD. Preko sezone prejema segajo tako daleč kot pri drugih alpskihprelazih (Veliki Sv. Bernard, preko St. Gottharda in pravico do poločalAvstriji pravico do transportovle akontacijo na pripadajočo plačo,tako da razliko do cele plače prihrani Simplon, Splugen, Julier, Brenner idr.), biranja cestnine in carine. Bilo je sevedamnogo sporov in poravnav zaradiza mrtvo sezono. Postavka plače oskrbnikase ne povečuje z osnovo, temveč veške kulture še izpred rimskih časov. vzdrževanja ceste, zaradi roparskih na-na katerih so zasledili sledove člo-se s porastom prometa avtomatično To velja celo za 2570 m visoki Hochtor padov, zaradi teže transportov, višinedviga.v skupini Glockner, preko katerega taks, voznikov, vodnikov in raznih prometno-tehničnihpredpisov, ki so bilidanes teče glocknerska cesta. Tu soGlede koče same je nujno potrebna bili pred Rimljani Tauriski (odtod na ozki cesti potrebni. Cesta sevedaizboljšava toplotne izolacije. V sedanjidrvarnici oz. kletnih prostorih naj kopali zlato. Na St. Gotthardu je bil O cesti lahko govorimo šele v 18. sto-Tauren, Ture), ki so v višinah 3000 m ni bila cesta, ampak le boljši kolovoz.bi uredili skupna ležišča. Glede na svet pretežak: Schollenenschlucht med letju. Leta 1775 je prišel čez St. Gotthardangleški mineralog Greville prvisprostitev gibanja v obmejnem pasu dolino Urseren in Ooschenen je bilbo treba stezo z Okrešlja preko Križa. velika ovira in šele ko so tu speljali s kočijo in ga je to od Altdorfa doŽrela do Češke koče obnoviti in postavitikažipote.jugom vzpostavljena. Od juga pa so do 1830 pa so zgradili cesto največpat. je bila zveza med severom in Cornica stalo 24 karolinov. V I. 1820ljudje že prej prihajali na vrh prelaza. zato, ker bi sicer izgubili dohodke izMO je izvedel 2 tečaja in nekaj krajšihizletov v Kamniške Alpe. Ekipa MOBrez težav so lahko prišli do Urserental.v katerem žde prastara selišča cez Splugen in Bernhardin.transporta, ki se je vse bolj usmerjalje na republiškem tekmovanju naAndermatt, Hospental in Rehalp. ToKumu zasedla III. mesto. V sankaškemdolino so lahko dosegli tudi iz Graubundenapreko prelaza Oberalp ali iztekmovanju na MO Kranj in MO Jezerskoso domači mladinci osvojiliurbarju I. 1303-1309 in poteka od sv.Ime St. Gotthard je prvič omenjeno vzapada preko prelaza Furka. Gotthardskimasiv so poznali že rimski geo-ekipni pokal.Gottharda, Bavarca, škofa v Hildesheimu.Po njem so imenovali kapelo,Markacisti so očistili in premarkirali grafi. V Avgustovi dobi je Tessin (Ticino)imel rimsko upravno oblast, kik' so jo zgradili ob otvoritvi tovornepota na Kočno in Grintovec. Večja delapoti, in hospic. L. 1775 je kapelo inso bila izvršena v Žrelu, ki je bilo so ji bila podrejena tudi vzhodna področja.Geograf Strabo omenja na trehhospic porušil plaz, na kar so vmočno prizadeto od plazov. V prihodnjemletu bo treba glede na je-mestih masiv Adulas, kot področje iz-kratkem zgradili novo večjo kapelo in»motel« (skladišča, hleve, gostišče).zersko transverzalo obnoviti stare markacijena Goli vrh, Babe in Virnikov z Adulas označen St. Gothard. Povorovza Ren in Addo. Sodijo, da jeGradbena mojstrovina je bil posebejosmerokoten hlev. L. 1799 so ga porušiliFrancozi. Sele I. 1834 je bila po-Grintovec kakor tudi na stezi skozi datek za Ren drži, za Addo pa ne,Podlog na Kranjski Storžič. Novi predsednikje tov. Franc Borštnar.skih. Adulas omenja tudi Ptolomejsaj so izviri vsaj 100 km stran od renstojankaobnovljena.kotT. S.CHRISTIAN RASTL je eden od manjznanih smuških pionirjev v Avstriji. Odkriliso ga »Prijatelji narave« (NF) insam A. Proksch, njihov načelnik, muje ob 95. rojstnem dnevu izročil zlatomedaljo. Po poklicu je bil Rasti mesarin zidar, delal pa je v solnem rudnikuv Salzburgu. Smuči je videl pri rudarskeminženirju Reindlu I. 1906 in je pomejo med Narbonensis, Retijo in Italijo.Ohranjeni so spomeniki, ki prigaliz leseno galerijo, ki jo je stalnoScholleneuschlucht so najprej premačujejo,da so Rimljani prišli na vrh močila pena divjega potoka Reussa.Adulas. V bližini hotela Monte Prosa L. 1558 kronist prvič imenuje ta prehodna vrhu preiaza so našli dobro ohranjennovec iz časov cesarja Hadrijana, Urseren postavili tu kamniti most, le-»pekel«. L. 1595 so prebivalci dolinev Tirolu, najvišjem kraju v Tessinu. pa genda pa je nato ta most pripisalarimske grobove.- hudiču. Most je vzdržal vse do leta1830. ko so poleg njega naredili novširši most. Stari se je podrl šele I. 1888.Zgodovinarji in geografi kasnejših L. 1830 zgrajeni »hudičev most« je bilčasov se zelo radi ukvarjajo z alpskimi dober tudi za vozove vse do I. 1955,prelazi. Tako Simler v svoji knjigi »De ko so zgradili nov objekt in se z njimAlpibus Commentarius« pri šentgothar-izognili nekaterim ovinkom.

Velik pomen za promet čez St. Gotthardje bil na severni strani »Urner Loch«,prvi cestni predor na šentgotardski cesti.V dobi tovorne poti je tu galerija viselana verigah, za pot samo pa jebilo treba veliko lesa, ki ga v doliniUrsaren ni lahko dobiti. -Urner Loch«so vdolbli v skalo I. 1807/08. predorje bil širok 2,20 m in 2,50 m visok, danespa seveda ustreza modernemuprometu.Spričo vedno večjega prometa so vŠvici že precej zgodaj mislili na modernizacijoSt. Gottharda in to vse odbregov Viervvaldstatter See do dolineUrseren in od Urseren do vrha prelaza,neodvisno od dosedanje trase. Za današnjotehniko svet ni ni nadpovprečnotežak. Drugače je na ticinskistrani. Tu se vije cesta v 25 okljukahskozi ozko deber Tremola in dosežešele pri Airolu lažji svet. Marsikaksenavtobus je te ostre serpentine moral-jemati na obroke«. V zadnjem času sote -šivankine ovinke« premagali s tem.da so pri Motta Bartolo nad Airolomzačeli graditi novo cesto in prišli znjo na vrh mimo debri Tremola, o kateripiše že Simler, po orografsko levempobočju doline Bedretto. prekoFontane ter planine Fieud in nazadnjeskozi 800 m dolg predor na vrh medLago dei Biachi in Lago San Carlo.Okljuke imajo radius 25 m, predor jev višini 1500 in 2000 m, Širina ceste je9 m, naklon komaj 7 «/„. Za geologa jemikavna točka na planini Fieud, kjer jevidna geološka ločnica med gotardskimgranitom in tremolsko sljudo. V načrtuso od tu nove cestne zveze, k.bodo planincem približale celo vrstolepih vzponov.Urnske in Tessinske Alpe nudijo planincemlepe razglede in obiska vrednevrhove. Blizu St. Gottharda ,eW.nterhorn(2661 m), P- Orsirora (2603 m)in pizzo del Uomo (2686 m), greben,ki ga s St. Gottharda premagaš brez,ežav v enem dnevu. Druga omembevredna tura je Gemsstock (2933 m)Gurschstock (2866 m) in Rotthorn (2933metrov), P. 2820 in Castelhorn (2973 m).Tretji bližnji cilj je Monte Prosa(2741 m) in la Fibbia (2742 m). Smučarskagora St. Gottharda je P. Lucendro(2967 m) s katerega se v poznijeseni lahko uzre mesto Milan.Ture okoli St. Gottharda imajo svojposeben čar. Ozaljšane so s pisanimznačajem severnih strani, z južnih paje stalno navzoč očarljivi dih juga.MODERNE GORSKE CESTE ne iščejoveč prelazov, ampak se umikajo v notranjostgora. Dosedanje alpske ceste,ki prekobalijo Alpe čez znane alpskeprelaze, potekajo večji del še iz predzgodovinskihčasov. Ugotovljeno je, daniso Rimljani prvi gradili teh cest,ampak da so jih mnoge imeli že Kelti,in prav ona v Ziljski dolini nam rabikot dokaz, da je cesta z utrtimi tirnicamiza vozove keltskega izvora. Ceste,ki teko po teh starih trasah, nisoveč kos današnjemu prometu, še posebejpa ne zimskemu. Prelazi postajajozdaj že odveč, in morda bo prišelčas, ko jih bodo obiskovali le še »pravi«planinci ali tisti smučarji, ki bodo šerinili v breg mimo žičnic in vzpenjač.ING. FERDINAND HORN je marcaI. 1967 umrl v Gradcu kot višji gradbenisvetnik v pokoju. Bil je častničlan OAC, ekskluzivnega avstrijskegaplezalskega kluba, in častni član komisijeOAV. Kateri naš plezalec nepozna Hornove smeri v Jalovcu? Gotovoje ena med našimi najmikavnejšimiplezalskimi poti. Zdaj se je v89. letu starosti za vselej od gora insveta poslovil njen avtor. Hornovivzponi v Julicih so bili »pojem« dobrospeljanih smeri (zapadna stena PollškegaŠpika, Jalovec s severa in zapada).Plezal je kot prvi brez vodnikažlebove Gussenbauer na Hochalmspitzein bil eden od prvih na grebenuMarlt v Ortlerju. Z ing. Langlom jeprvi preplezal vzhodno steno MaleCine, v kateri so morali slavnemuSeppu Innerkoflerju z vrha pomagati zvrvjo. V prvi svetovni vojni je dobilmedaljo za hrabrost za plezalsko storitevv Dolomitih. Pri 75 letih je z dr.Godlom še preplezal Studiov greben(Grossglockner). V tej starosti je šedobro smučal, sicer pa je v boljšihletih slovel kot izvrsten tekač. Bil jeimeniten športnik in dober družabnik.PES po mnenju lavinologov prej začutiplaz kot strokovno usposobljen čuvar.Človek da alarm, ko se plaz že sproži,premika, pes pa s svojimi čuti najbrž»sliši« napetost v snegu, tisto tiho škripanjesnega, do katerega pride, šepreden se sneg premakne. Pri zadnjihvelikih lavinskih tečajih v Avstriji soto s poizkusi ugotovili. Pokazalo seje tudi, da se pes zelo hitro navadihelikopterja in njegovih elis.HANUMAN TIBBA (5929 m), je indijskoime vrhu, ki ga je I. 1912 C. G.Bruce,pozneje general, imenoval po Weisshornu.Hanuman je indijski bog. ki gaupodabljajo v opičji podobi in se ponjem imenuje več himalajskih vrhov.L. 1966 je indijski Climbers Club Bombayorganiziral na ta vrh ponovenozpon preko grebena Kulu Bara Banghal.Ekspedicijo je vodil Pettigrew. Koso prišli na južno stran gore, je njegovetri šerpe vzel kložast plaz, a jihk sreči ni podsul, čeprav so drseli150 m nizdol. Potem so prišli na lepivrh preko rumenkastih pečin. Osem dnije nato lepotec Hanuman Tibba doživelženski obisk. Študentke NationalCa det Corps, vse mlajše od 21 let, soz inštruktorjem in tremi šerpami prišlena vrh z zapada preko prelaza Beas(4996 m).NEFA (North Eastern Agency) je zeloslabo raziskano področje. Lani je bilatam indijska vojaška in civilna ekspedicijapod vodstvom T. Haralu, komisarjemokraja Kamerg. Prišli so na6856 m visoki Gori Cen (Chen). V vodstvuekspedicije je bil tudi major J.C. Joši.Agra College je pod vodstvom dr. K.C. Basu Covdhurija organiziral botaničnoekspedicijo na ledenik Pindariv Kumaonu.Poročali smo že, da so I. 1965 v Indijiustanovili Nehru Institute of MountaineeringUtar Vaši. V kratkem času jeta vzgojil 146 alpinistov-aspirantov innovih 32 v nadaljevalnih tečajih. HimalayanMountaineering Institute Darjeelingpa je doslej od svoje ustanovitvevzgojil 1550 gojencev. Vsega skupajje absolviralo plezalno šolo - tečaje3250 indijskih študentov. Poročajotudi o tem, da se plezalnih tečajev inekspedicij udeležujejo tudi indijskadekleta.Himalaja bo imela iz leta v leto večdomačega obiska. Prav je tako.BELLUNSKA POKRAJINA, ki večji delsega v Dolomite, je jeseni I. 1966 doživelahude naravne katastrofe, predvsempodročja Agordino, Zoldano inAlto Cadore, ki so znana tudi mnogimnašim alpinistom. Prišlo je do velikihpodorov, usadov in velikih povodnji, vkaterih je izgubilo življenje 24 oseb.V Somoru je voda odnesla tudi restavracijoBepi Pellegrinona, ki smo ga vtej rubriki že večkrat omenili mednajboljšimi italijanskimi plezalci inekspedicionisti. Voda je odplavila kilometrecest in poplavila vasi. Novoškodo je utrpel Longarone. kjer je vodaodplavila nove regulacijske naprave inmostove (stare so ostale, kolikor jih jepustila katastrofa I. 1963). Škodo cenijona 50 milijard lir. kar je za provincoz 230 000 prebivalci, revno z industrijoin poljedelstvom, res velikanski udarec.Samo na turističnih napravah je škodeza 1 milijardo lir, kar je seveda dvakratnaškoda, saj dežela živi od turizma.Cortina d'Ampezzo in mnogi

drugi zimski športni centri so k sreči ledenika z istim imenom. Francozi so je uporabil 300 klinov in 150 svedrov.ostali celi. Močno pa je trpela pokrajinaokoli Trenta in Bolzano. Mesto leta 1954 odnesel plaz. Iz desk, ki so zacionalnih prvenstvenih smeri. Vzhodnotu že I. 1929 zgradili kočo, pa jo je Star je 23 let in ima za seboj 12 sen-Trento je bilo pod vodo. Reševalnih jih rešili iz plazu ali kolikor jih je steno Grand Capucin je zmogel v petihdel so se udeležili tudi gorski reševalci.varnem mestu v vznožju Aiguille deostalo, so stesali zasilno zavetišče na urah.Talefre. Nova koča ima tloris 5,80 X PRIVATNE NOVICE O ALPINISTIH prinašaHiebelerjev »Alpinismus« zadnjiŠILA (Shilla) je vrh, ki mu že 100 let X 4,60, ima 12 ležišč, mizo in peč.prisojajo v Kerala Mountaineering Associationnekaj nad 7000 m, v resnici hoda. Sestavni deli za to kočo so prišli zanimiv in pomeni svojevrstno psiho-Od nje do Montenversa je štiri ure dve leti na uvodnih straneh. Drobiž jepa jih ima za dobro Šmarno goro iz Zermatta. Leta 1964 jih je namreč loško utemeljeno vez med ljudmi, kimanj. Nanj je lani zlahka prišla tkim. belgijska famillja Solvay poslala mestu žive za isto stvar. V julijski številkiekspedicija Spiti, kakor se gorska skupinaŠile imenuje. Poleg Šile so In-koče na grebenu Hornli. Gradivo je venci: O Anteju Mahkoti je zapisal, daZermattu za obnovo znane Solvayeve 1967 so prišli na vrsto tudi štirje Slodijciprišli brez posebnih težav še na obležalo v skladišču. To so zamerili je postal urednik »Avta«, o ing. Nadjivrhove: Guan Nelda (6303 m), Kanikma vodniki, pa tudi družina Solvay. In Fajdigovi, da je rodila hčerko, o Alešu(5964 m) in na koto 6096 m. Moštvo je tako je CAB, belgijski planinski klub, Kunaverju, da je v marcu 1967 v trehštelo sedem Indijcev in devet šerp. v imenu družine Solvay ponudil Francozom,naj z elementi postavijo novo Francetu Avčinu pa, da je postal člandneh preplezal Čopov steber, o dr.kočo Leschaux. Občina Zermatt je bila dunajskega ekskluzivnega plezalskegaURAL se niti v evropskem niti v sovjetskemalpinizmu nikoli ne omenja.ob blago, povrh pa si je morala pisati kluba HG Bergland.v izgubo 10 000 franklijev za transportPozimi pa nudi idealen prostor zain uvozno carino.dolge smuške ture, ki imajo na sebiROBERT BAILLIE je eden angleškihnekaj pionirsko-ekspedicijskega. V polarnemdelu pa je možno smučanjeplezalcev, ki so konec prejšnjega desetletjauveljavili po vojni zamirajočiFEDERATION ESPANOLA DE MONTAtudipoleti. L. 1966 je dvanajst Litavcevv polarnem Uralu presmučaloNISMO (FEM), ki ji predseduje Felix angleški alpinizem. Po poklicu je plezalskiinštruktor. Za seboj ima večMendes-Torrez je v I. 1967 priredila350 km dolgo pot in se povzpelo tudiekspedicijo v Afriko, na Kenijo in vzponov v Rodeziji, kjer se je I. 1940na 1885 m visoki vrh Narodnaja. VRuvenzori, se udeležila smučarskega rodil, in v Keniji. V Alpah je s svojoskupini so bile tudi štiri ženske.rallyja CAF in CAI v Alpah, poslala veljavo utrdil z uspehom v severniekspedicijo v Cordillera Blanca in organiziralana Kanarskih otokih tabor-Capucina. S Chrisom Boningtonom stasteni Eigerja in v vzhodni steni GrandARNE NASS je zelo znano norveškoalpinistično Ime, znano tudi vsem jenje alpinistov v nacionalnem parku I. 1965 preplezala steber Brouilard stujim alpinistom, ki so plezali na Norveškem.Nass je profesor filozofije na de Taburiente), FEM goji tudi jamarrala50 metrov višine narediti brez(na otoku Santa Cruz v la Caldera courmayeurske strani. Pri tem sta mo-univerzi v Oslu. S 24 leti je bil promoviral.Ameriški objektivni test ga je Islandijo in sicer katalonska sekcija, VI. Trikrat sta se morala spustiti vstvo. Junija so šli španski jamarji na vsakega varovanja in to v skali čisteprištel na sedmo mesto med dvanajstimi marca pa je FEM v Madridu organiziral bivak Eccles, nagajalo jima je vreme,najlnteligentnejšimi možmi na svetu. državno skupščino speleologov. FEM smer pa sta ocenila kot »enega zadnjihproblemov«.Norvežani pa ga štejejo med prvih ima po francoskem zgledu tudi skupinoAlta Montagna, ki je vzgojiladvanajst najbolj pozabljivih, raztresenihljudi na svetu. 2e I. 1934 je plezal nekaj plezalcev evropskega imena.VVALTER BONATTI se je pri 35 letihVeliko Cino in prinesel na Norveškoposlovil od alpinizma in se podal vmoderne plezalne metode. Pred letomR£N£ DESMAISON, slavni francoski žurnalizem. Vendar tudi pri »Epoci«,1940 je že zbral okoli sebe team mladihplezalec, je nenadoma postal enfant znanem italijanskem magazinu, za kateregadela, ne greje stolčka v redak-norveških plezalcev, ki so dvignili alpinizemna mednarodni nivo. L. 1950 jeterrible francoskih vodnikov. Vse kaže,da ga niso izključili iz svoje srede ciji. Letos je za »Epoco« odpotoval vorganiziral ekspedicijo na Tirič - Mirzaradi zvez z RTV in raznimi magazini,ampak še bolj zaradi afere s kaburljivedoživljaje, posnetke in snoviAlasko in Kanado in iskal tam raz-(7700 m) v Hindukušu. S tremi drugimije stopil na vrh. L. 1964 je kot 52-letniktastrofo boeinga spomladi 1966. Desmaisonse je napotil na mesto nesrečeza popularni tednik.ponovno bil na Tirič - Miru, to pot' jepreplezal 2500 m visoko južno stenoin prinesel v dolino kos železa, ki najvzhodnega vrha Tirič - Mira (7652 m),BEPI PELLEGRINON IN PIERO ROSSIbi spadal k italijanskemu reaktivcu. Svsekakor dva velika uspeha, ki sta odmevalapo vsem svetu. Tudi naš listljuje svoj sklep, da ženske ne morejosta javno vprašala CAAI, kako uteme-to izjavo se je zameril italijanski vladi.Da bi bila utemeljitev izključitve čimje posebno o prvem obširno poročal.biti članice kluba. Pellegrinon je znanopopolnejša, so vodniški Radamantiplezalsko ime, čeprav ne iz vrst CAAI,prinesli na dan še Desmaisonovo plezalskodemonstracijo na EiffelovemPiero Rossi iz bellunske sekcije paVRH ELBRUSA (5633 m) ima od lanisam sebe imenuje »un boccia«, (v resnicije ugleden planinski pisec in od-stolpu.človeško bivališče, bivak za štiri osebe.Sestavne dele so na vrh pripeljali sličen govornik), Iz javnega vprašanjahelikopterjem, poprijeli so torej za tisti IVANO DIBONA, plezalec, ki je v sorodus slavnim dolomitskim vodnikom »nesmrtniki« v CAAI (imenujejo jih tudije razvidno, da članom CAI mednačin transporta, ki se je pri gradnjinovih koč v Alpah uveljavil že pred Angelom in drugimi tega imena, je »očete«) marsikaj ni všeč, predvsem padesetimi leti, posebno v Franciji. Tu eden od najbolj nadobudnih cortinskih kriteriji za sprejem. Morebiti je tudiso jeseni v Mt. Blancu postavili kočo »veveric«. Pred kratkim je preplezal nekaj nevoščljivosti vmes. Glede sprejemanjažensk v CAAI pravita Leschaux na orografsko desnem bregu dlrettissimo v Monte Tae, pri čemerPel-

legrinon in Rossi tokole: Rada bi vedela,kako bi ravnal »Akademik« (CAAI),če bi za sprejem prosila gospa aligospodična, ki bi imela taka lep »curriculumalpinisticum« kot Mary Varale.Paula Wiesinger ali Loulou Boulaz, dane omenjamo sodobnih ali pa če biimela pero a la Guido Rey (in kjeje napisano, da je taka idealna alpinistkanemogoča?). In koliko je akademikov,ki navedenim ženskam nisoprav nič podobni v nobeni stvari I Alise častivredni člani CAAI morejo primerjati,na priliko, z Luiso Fantonali Paulo Wiesinger? Ali se ne bimogla odpreti častna knjiga tudi zaplezalke? Bilo bi lepo, kaj šele kavalirsko!Umestna bi bila celo posthumnapočastitev.Za konec sta napisala takole: »Evonekaj tem za premišljevanje. Predlagavajih, pohlevna .navadna' alpinista,visokim članom CAAI, saj semin tja tudi .nesmrtnikom', ne škoduje,če slišijo, kako sodijo povprečni ljudje.«88 SMRTNIH NESREČ je bilo v italijanskihAlpah I. 1966. Med ponesrečencije bilo 80 težko poškodovanih,86 lažje, medtem ko je gorski reševalnislužbi uspelo rešiti iz stiske322 oseb. Največ ponesrečenih je sevedaItalijanov 73 %, slede Nemci, s17%, nato Holandci z 2%. slede zmanjšim procentom Francozi, Amerikanci,Spanci, Avstralci, Švicarji, inBelgijci. Do največ smrtnih nesreč jeprišlo na ledu, ostali vzroki si po procentuslede takole: neurje, drsna trava,slabo zavarovana steza, plazovi, izčrpanost,kačji pik itd.CAI ima 270 sekcii in 220 podsekcijs 105 člani. Ima 470 koč in bivakov vAlpah in Apeninih. Državni konzorcijvodnikov in nosačev združuje 641 aktivnihvodnikov. CAI izdoja »Vodnikepo italijanskih gorah«, doslej ie izšlo21 zvezkov. Centralna biblioteka CAIima 15C00 kniiq. kinematografska komisijapa 300 različnih fimov. Medsekcijami je. kakor smo že povedali inporočali, tudi sekcija Reka (Fiume).ACONCAGUA. najvišji vrh obeh Amerik,je bila edina proslava 70-letniceNF (Prijateljev narave) v Avstriji. Vsasredstva, ki naj bi jih proslava porabila,so namenili ekspediciji, ki jo jevodil znani ing. Fritz Moravec. Bilaje mednarodna, sestavljali so jo Argentinci,Nemci, Švicarji, Avstrijci inAmerikanci (ZDA), skupaj 21 mož. Ciljekspedicije je bil Cordon de la Jaulain Aconcagua, glavni vrh 7000 km dolgeandske gorske verige, najdaljše nasvetu. Cordon de la Jaula je bil določenza aklimatizacijo. Leži 80 kmzračne linije od Aconcague in je doI. 1966 doživel en sam obisk. Moravceviljudje so v tem »kordonu« obrali22 vrhov, skoraj vse nad 5000 m, mednjimi je bilo šest prvenstvenih vzponovin trije pomembni novi vzponi. Izdelaliso tudi skico področja. Dobra aklimatizacijoje omogočila udeležencem pritina Aconcaguo po najtežjih poteh. NavezaJose Fonrouge in Hans Schonbergje preplezala 3000 m visoko južnosteno Aconcague, po kateri so prviprišli Francozi I. 1954, jo razglasili zaeno najtežjih na svetu in z njo odprlinovo, francosko orientacijo v ekspedicionizmu.Fonrouge in Schoenbergersto šla vzhodno od francoske smeri, vvišini 5800 m prečila po ledeni terasinazaj v francosko smer in po njej prišlana vrh. Za njima je neka japonskanaveza ponovila francosko smer v celoti.Othmar Horak, Rolt Rocker in DieterSause so po 14-dnevnem, skrajno težkemvzponu prišli kot prvi na jugovzhodnigreben Aconcague. Vmes sobili na oddihu v glavnem taboru. HansMautner in Konrad Scharneitner staprišla na vrh Aconcague po Poljskemledeniku, ki je dobil ime I. 1934 popoljski ekspediciji. Po 30 letih je bilatu prva ponovitev poljskega pristopa.Deset udeležencev je doseglo vrh Aconcaguopo normalni poti s severa. Niposebno težka, vsaj tehnično ne, zatopa naporna, enolična, poleg tega paizčrpava človeka pomanjkanje kisikain suh zrak.Argentinski spremni oficir je ob slovesuizjavil: »Pretekla bodo leta, predenbo Aconcaguo obiskala tako uspešnaekspedicija.«Ekspedicija ima svojo pego. FerdinandKriz (Križ) iz Celovca je na ekspedicijiumrl. Sicer pa je Moravcu treba priznati,da je ekspedicijo dobro pripravilin da je bila po izvedbi in pouspehih velikega stila. Zanimivo jetudi to, da med imeni ne najdemonobene alpinistične »zvezde« in da seimena udeležencev ne razglašajo v prviplan. Šlo je za proslavo jubileja planinskeorganizacije, za uspeh tega velikegamednarodnega planinskega kolektiva,ki ima blizu milijon članov.BRATOVSKE NAVEZE imajo v Alpahlepe zasluge za napredek alpinizma.Tako sta brata Meyer I. 1811 z vodnikomaVolkerjem in Bortisom prva stopilana 4166 m visoko mogočno Jungfrau.Brata Vincent iz Gressoneya stazaslužna za vzpon na Monte Rosa. L.1820 sta z vodnikom Zumsteinom prišlana 4573 m visoko Zumsteinspitze in navrhu opravila vse možne meritve. OdI. 1855 do 1857 so bratje Schlagintweitdelovali kot glaciologi v Himalajiin Karokorumu, eden od njih je takratdosegel višinski rekord 6800 m, Adolfaso I. 1857 v Turkestanu ujeli in ga obglaviII.Bratje Smyth so pomembni zazgodovino Monte Rosa. Bili so prvičlani Alpine Cluba I. 1857, ko je bilta ustanovljen. Spadali so torej vslavno plejado angleških alpinistov,kakor so bili Tuckett, Stephen, Tyndall,Moore, Buxton, Mathews, Walker, Parker,Pendlebury in Pilkington. BrataBuxton sta I. 1861 prva stala na MonteRosa. Moore in brata Frank in HoraceWalker so I. 1865 preplezali Brenvov Mt. Blancu. Bratje Alfred, Charles inSandbach Parker so se I. 1860 in 1361prvi spuščali v Matterhorn brez vodnikain prišli blizu višine 4000 m. L. 1865so bili prvi na Finsteraarhornu. BrataJean Antoine in Jean Jacpues Carrelsta velezaslužna za »prazgodovino«Matterhorna. Sedemkrat sta skušalapriti na ta najlepši vrh na svetu zitalijanske strani. Jean Antoine je zBichem 17. julija 1865 tudi prišel navrh, komaj tri dni za Whymperjem.Štirje bratje Maquignaz iz Valtournancheso bili vsi uspešni alpinisti,najbolj pa Jean Joseph, ki je na južnistrani Matterhorna z bratom JeanPierom prosto izplezal mesto, kjer sokasneje postavili lestev. Jean JosephMaquignaz je tudi prvak z Aiguilledu Geant, velika zgodba iz dobe odkrivcnjaAlp. Njegovo ime je povezanotudi z zimskimi vzponi na Matterhorn,Monte Rosa in Mt. Blanc. (O Maquignazihje mnogo novega odkril specialistza Matterhorn prof. Alfonzo Bernardiiz Bologne, znan planinski pisecin predavatelj). Brata Pendlebury staI. 1872 z vodnikom prva preplezalavzhodno steno Monte Rosa in isto letoz drugimi Angleži stopila na temeAdamella. Vodnika Payot sta bila vsedemdesetih letih velika specialista zaMt. Blanc. Ko so nastopili plezalcibrez vodnikov, so bratovske navezeimele še večji vpliv. Charles in LawrencePilkington sta v I. 1878 in 1879vzbudila pozornost v Dauphineji. L.1882 sta prva stopila na Grand Pic dela Meije, prišla na Monte de laDisgrazia z ledenika Ventina prekoseverovzhodnega grebena In severovzhodnestene, za tisti čas nenavadnodrzni vzponi. Nekoliko manj sta pomenilav Berner Oberland brata KariIn Paul Montadon. Italijanski bratjeSella, Aleksandro, Corradino, Alfonsoin Gaudenzio so I. 1882 s tremi Maquignazipriplezali na južni vrh Aiguil-

le du Geant, pri čemer so uporabljaliv Karakorum vojvodo Abruškega in do-do vznožja 600 m visoke stene, ene odlesene zagozde, kline in fiksne segla tam tedanji višinski rekord 7500 m najbolj strmih v Berner Oberlandu, sajvrvi. Dve leti za njimi je moral tu na Bride Peaku.znaša povprečna naklonina 50%. Delopraznih rok obrniti Mummery na nekemManj zveneča imena bratovskih navez s cepinom je torej nepretrgano in varovanjemestu, kjer je zataknil listek »Absolutelynajdemo v Vzhodnih Alpah. Iz prvez vrvjo je neizogibno. Okoljeinaccessible by fair means« (mestodobe planinstva sta prišla v svetovno je tako, da je Reissu večkrat prišlose že zdaj po njem imenuje). Iz isteliteraturo tudi brata Jakob in Janez na misel himalajsko ledovje. Imeli sodružine je tudi Vittorio Sella, ki jeDežman, ki sta I. 1808 in 1809 opravila ves dan polne roke dela, na vrhu parazvil planinsko fotografijo do take višine,osmi in deseti vzpon na Triglav, prav jim je že svetila luna.da mu še dolgo ni bil kdo kos.tako tudi tisti znani listek v steklenici:Vittorio se je sam, z brati ali z vodnikiloteval resnih zimskih tur. Marca»Moje največje veselje je na gorah-«. CHORDYL SARDYK v severni MongolijiBrata Pinggera sta plezala v rodnem je bil cilj čeških alpinistov maja 1967.1882 je z bratoma Louizom in J. B.Ortlerju. L. 1878 sta z grofom Pallavicinijempreplezala Suldenov greben jim je sedem Mongolov, ki jih je vodilČehov je bilo dvanajst, pridružilo seCarrelom prečil iz Breuila v Zermattčez Matterhorn. L. 1883 je januarja zna Konigsspitze. S Payerjem je GiovaniPinggera padel z opastjo 250 m podoben Dolomitom. Čehom in Mon-B. Gelegšiven. Chordyll Sardyk je zeloDanielom In J. Josephom Maquignazomslavil uspeh na Dufourspitzegloboko in sta kakor po čudežu ostala golom je padlo v naročje sedem prvih(Monte Rosa). Bratje Sella pa so doseglivrh s prečenjem Mont Blancaživa, malo opraskana, brez klobukov . . . vzponov in dve novi smeri. Vrhovi tehko sta se našla, sta jokala od sreče gora dosegajo 3000 m, stene so visokeiz italijanske strani v Chamonix. Vodilin sklenila takoj - zaradi neverjetne do 1000 m.je Emile Rey in trije Maquignazi. Začelisreče — prilesti na Monte Tresero zso na Silvestrovo I. 1887, tri dniledenika Forno. Znana sta tudi bratajih je zadržal vihar na koči Ouintino-Michel in Hans Innerkofler, kaj šeleGALDOR je manj znan vrh v centralnemSella,- uspeii pa so popolnoma ter vGiuseppe in Angelo Dimai, ki sta I.Kavkazu. Sovjetski alpinisti so pre-prečenje vključili tudi Grand Paradiso1933 z Emilijem Comicijem preplezalaplezali severno steno te gore v I. 1966,in Lyskamm.severno steno Velike Cine. Prva sta toprav tako severozapadno steno Pik Passionaria.V Bezengih so I. 1966 članiNajuspešnejša bratovska naveza tistesmer ponovila brata Peter in Paul»Truda« preplezali 1600 m visoko severozapadnosteno Džangi-Tau, prvič pre-dobe pa sta bila Emil in Otto Zsigmondy.Prva sta preplezala vzhodnoAschenbrenner. V celi vrsti manj znanihbratovskih navez velja omeniti Tonijačili Kargošin in greben Pik Puškina.steno Monte Rosa, prva iz Zermattain Franza Schmida iz Munchena. L.Nova smer je nastala tudi v južnipreko Matterhorna prišla v Breuil in1931 sta preplezala 1000 m visoko severnosteno Grubenkarspitze v Kar-steni Užbe (Užbin južni vrh) V zapadnemKavkazu so iz tabora »Ušunkol«se pri tem ves čas na italijanski straniborila z neurjem. Prav tako sta s PurtschellerjemI. 1885 prečila grebenvvendlu, še danes krepka V+. Po treninguv Ortlerju sta šla z bicikli vpreplezali zapadno steno Dolomita, kiso ga naskakovali tri leta.Grand Plc de la Meije do Pic CentralZermatt in kot prva preplezala zeloin Glacier Tabuchet.oblegano severno steno Matterhorna.Brata Vallot sta I. 1891 kot kartografaVrh sta dosegla v nevihti. Franz Schmidzačela delati za montblanško kartoje o tem zapisa! takole: »Nisva se1:20 000. Opravila sta 32 meritvenihpočutila kot zmagovalca, marveč svatur, fotografirala in vlačila sama nerodnese »gori gora« zahvalila, da nama jeaparate ter temeljito raziskalapustila živeti in nama podarila enkratno»streho Evrope«.doživetje, ki ga ni mogoče po-pisati.«Od I. 1899 do I. 1904 sta brata G. B.in G. F. Gugliermina v Mont Blancu Ali naj ta nepopolni pregled sklenemo ZAHVALAnaredila nekaj pomembnih vzponov: s pogledom na bratovsko navezo VitalijaCol Emile Rey, Pic Luigi Amadeo, severozapadnoin Evgenija Abalakova, ki sta sto-Znani oskrbnik Andrejko, že 40 letstran Aiguille Verte. V pila v zgodovino sovjetskega in svetovnegav službi planinskega gospodarstva, nasMt. Blanc so v istem času zapisalialpinizma z bregov Jeniseja? je naprosil, da objavimo njegovo za-svoja imena tudi brata Joseph inhvalo Planinski zvezi Jugoslavije zaAlphonse Simond ter brata Joseph inzlato značko. Planinski zvezi SlovenijeMONGOLIJA ima danes 200 aktivnihJean Ravanel, ki sta I. 1901 bila kotza častni znak — gorski vodnik in zaalpinistov, med njimi sedem mojstrovprva na vrhu Aiguille du Fou (3502 m).častni srebrni znak ki ga je prejel zašporta. Med alpinisti je tudi 30 žensk.V I. 1905 in 1906 sta brata Franz indolgoletno vestno upravljanje planinskihAlpinistični zvezi predseduje L. Radna,Josef Lochmatter z Ircem Ryanom plezalav Mont Blanški skupini in meddomov.na prvi pogled nemongolsko ime. Alpinizemso v Mongoliji začeli gojitiŽelji radi ustrežemo, tov. Andrejku kdiugim uspela priti preko vzhodnepred 16 leti.odličjem čestitamo in mu želimo zdravjastene Grepona, prav tako po njegovemin moči, predvsem pa, da bi še dolgosevernem grebenu in severozapadnis svojimi izkušnjami koristil našemusteni Grand Charmoza, preplezala sta FINSTERAARHORN ima v svojem območjuznano ledeno severno steno vur.planinstvu.jugovzhodni greben Aiguille de Blaitierein vzhodni greben Aiguille du Studerhornu, od vznožja do vrha enPlan. Z Ryanom sta prva prišla tudi sam led brez vsake kopnine. Smerpreko južne stene Taschhorna.gre direktno na vrh, ima pa tri izstope. V PV 1967/9 je objavljeno med občnimiL. 1905 in 1907 je bil Longstaff v HimalajiZnani himalajec Ernst Reiss popisujezbori, da ima PD Radeče lez bratoma Alessio in Enrico Bro-ta vzpon iz Lauteraarhornske koče, ki 15 članov. Pravilno: PD Radeče imacherel. Ista dva sta I. 1909 spremljala jo oskrbuje alpinist in pisatelj Otto 157 članov. Neljubo pomoto naj namZinnickar. Ob prvem svitu so prišli društvo oprosti!

SPOMINSKA SMER »KRI2NAR-ŠKERL«V DOLGEM HRBTUDostop: Od Češke koče po markirani poti proti Vodinam do Velikega2rela 30 minut.Opis: Smer je ena najdaljših v Kamniških Alpah. Višina smeri, merjenapo specialki, od vstopa do vrha Dolgega hrbta je 980 m. Smer je bilaprvič preplezana 2. 7. 1967, to je na tragični dan, ko sta se smrtnoponesrečila v Široki peči alpinista Uroš Škerl in Tomaž Križnar, članaAO Kranj.S poti po kratkem melišču v desni kot vpadnice, nato na izraziti odstavek.Od tu proti votlini položno, pred njo po polici desno navzgorin strmo v plitek kamin. Pred zaporo ponovno v desno in po lahkemkoritastem svetu do mesta, kjer se stena ponovno strmo dviga, v širokozajedo desno navzgor. Dva raztežaja s težavnim prehodom (k), daljepo lažjem svetu in nato po trikotnem plitkem kaminu do vrha robaspodnjega dela stene. (Od tod je možen izstop, sestop desno v kotel- prečenje melišča in vzpon na glavo raza. 20 m navzdol, nato v strmoseverno stran. Sestopamo 50 m, nato v levo in po policah pridemo naZgornje ravni, odkoder je 20 minut do Češke koče. Prestop v levi kamin,raztežaj po njem skozi luknjo, tik nad njo desno na raz in v desnikamin. Iz njega naprej v desno na raz in po razu tri raztežaje. Na krajuteh je širok, velik kamin. Velike zapore v kaminu obidemo po desnistrani, nato navzgor do velikih žmulastih skal. Po travnati polici v levočez kamin na drugo stran, koder je možen sestop v Vodine - vrh Kotličev.Po zarezi raztežaj proti vrhu, nato desno navzgor čez gladke platido raza. Po razu raztežaj navzgor, nato vodoravna prečnica v desno- dva raztežaja. Po zajedi desno rahlo navzgor čez prag v položnejšisvet. Navzgor in dalje nazaj v levo. Smer preide v strm žlebast svet.Po treh raztežajih pridemo v lahek svet. Prečkamo majhno melišče in popečevju do ozkega sedelca na pot Dolgi hrbet-Mlinarsko sedlo. VrhDolgega hrbta je proti levi 5 minut.Sestop: V Mlinarsko sedlo 20 minul, iz Mlinarskega sedla na Češko kočopoldrugo uro, prav toliko do Kokrskega sedla. Na Grintovec 45 minut.Ocena: III, z nekaj mesti IV. Čas plezanja 11 ur.Plezala 2. 7. 1967 Tomaž Jamnik in Franci Ekar.UREDNIKOVO SPOROČILONAROČNIKOM IN BRALCEMPLANINSKEGA VESTNIKASklepamo 67. letnik glasila slovenskegaplaninstva. Radi bi se zahvalilivsem naročnikom, bralcem, sotrudnikom,propagandistom, poverjenikom indruštvom, ki so nam tudi v tem letustali ob strani, tako da smo lahkovzdržali za naše razmere dovolj visokonaklado enega najstarejših slovenskihglasil, ki je s svojim obstojem in svojimpisanjem izpričalo vsak čas, dazvesto spremlja in obenem usmerjaplaninsko organizacijo v vseh njenihdelovnih področjih. Naši naročniki inbralci, naši sotrudniki in poverjenikiin drugi člani PD so vzdržali preizkušnjov preteklem letu, ko nas jenenadoma stisnila finančna zagata. Sprostovoljnimi prispevki konec I. 1966smo popravili finančni položaj. Finančnapomoč naročnikov in članovpo nam je pomenila še mnogo več.Bila nam je potrdilo in soglasje kvsebini in idejni usmeritvi glasila,pričala je o trdnosti planinske organizacije,njene članske zavesti, tihe ingloboke privrženosti planinski stvari.Mnogi niso mogli verjeti, da je zbiralnaakcija tako uspela.S to moralno podporo okrepljeni smozopet izdali dvanajst številk.Letnik 1967 je za nami v glavnem tak,kakršen si je nekaj let po vojni pridobiltisočere zveste naročnike inbralce. Seveda se kljub temu zave-

damo, da vsem nismo ustregli. Naj turne vsebine. To pomeni, da mora našajo tudi razgledovanje po svetu.zato ob koncu leta navedemo nekaj zbirati članke o planinstvu in alpinistiki,obravnavati njune idejne in na-nabiranje in odbiranje planinskih no-Naš razgled po svetu ni samo pasivnopodatkov o listu tudi v odgovor nekaterim,ki menijo, da bi brez posebnih čelne probleme, njune vzgojne in vic iz vsega sveta (Evrope, Azije, Afrike,obeh Amerik, Avstralije in Antar-težav lahko bil boljši po obliki in praktične elemente, gospodarstvo invsebini ter uspešnejši po nakladi in GRS. Drug tematični kompleks je gorskapriroda in njeni pojavi, v katerem ampak tudi komentar s posebnim natike,to je 50 do 60 dežel vsako leto),razširjenosti med članstvom.Slovensko planinstvo je nastalo iz narodnoprebudnih in narodno obrambstvunarave, geologiji, jamarstvu, me-problematiko oli pomagali pri vzpod-se zvrste članki o favni in flori, o varmenom,da bi opozorili na domačonih razlogov in se je proti koncu teorologiji in glaciologiji. Tretji komplekstvori zgodovina, ki zajema me-Posebno pozornost posveča ta obzorbujanjuk novim domačim dosežkom.prejšnjega stoletja dokaj dinamičnovključilo v slovensko narodno gibanje moare, biografije, kronike, zgodovinskečlanke itd. Manjši prostor zavzema glaciologiji, gorskemu reševalstvu, planikalpinizmu, etnografiji, geologiji,in mu krepilo narodno in kulturnozavest. Imelo je toliko moči, da je planinsko leposlovje, črtice, eseji, pesmi,polemika, jezikoslovje, predvsem noslovju in literaturi, meteorologiji,ninski kulturi, filmu in fotografiji, ime-skoro istočasno z ustanovitvijo SPDzačelo izdajati skromno glasilce z imenoslovje, ki je močno zasidrano planinski opremi, orientaciji v gorah,istim naslovom, ki ga nosi še danes zaradi narodno-obrambnih nalog na plazovom, prehrani in fiziologiji, smučarstvu,tehniki, varstvu narave, pla-po 72 letih, ko sklepamo njegov 67. zapadni in severni meji. Večina jeletnik. Glasilo je rastlo, kakor je seveda potopisov in opisov, ki se nanašajonajveč na Julijske Alpe, slede flori. To gradivo, ki je z leti narasloninski zgodovini, žičnicam, favni inrostla organizacija, vsaj po kvantiteti,glede na obseg in število naročnikov. Savinjske, nato Karavanke, vse troje v obširno kroniko svetovnega planinstva,vsebuje tudi najintimnejše do-2e samo to dejstvo potrjuje, da je seveda s predgorji, nato Pohorje, zastopanopa je tudi Zasavje, Gorjanci, mače ideološke in sociološke pro-glasilo potrebno in da je potrebamtudi v vseh desetletjih in letih zadostilo.Če se zdaj giblje število naroč-Primorska in Koroška, pa tudi ostala gorske kmetije, ki jo je pred leti prviNotranjsko hribovje in Kras, posebej bleme. Naj omenim samo problemnikov od 5000 do 6000, in to brez Slovenija, kolikor je ni že v naštetih pri nas prav v tej rubriki začel obravnavatiPV in je o tej stvari poročalkakih akviziterskih prijemov, brez trdne predelih.poverjeniške mreže, brez organiziranev glavnem o vsem, kar so o tem dognaligeografi in ekonomisti-akademikinaslonitve na šolsko mrežo, je to za Poleg tega od časa do časa pridejokulturnega zgodovinarja vsaj materialendokaz o upravičenosti in življenjblik,zelo pogosto Alpe in zadnje časena vrsto tudi gore drugih naših repu-v Avstriji, Švici in Franciji.Posebno pozornost posveča glasiloski odzivnosti glasila. Kdor pozna materialnepogoje slovenske kulture in Biltenski del glasila je na prvi pogledgore drugih kontinentov.mladini, bodisi s samostojno rubriko(Mladi pišejo. Steze z gora, Noviceposebej usodo knjig in periodik maleganaroda, bo vedel, kaj pomeni pomeni javno dokumentacijo o delu,manj pomembna šara, v resnici paiz MO), bodisi s tem, da posebejvabi vse pisce mlajše in najmlajšebrez vsake komercialne tehnike dvignitištevilo naročnikov vsaj za štirikrat ki berejo o prvih. Zato ta del zajemaspodbudo tistim, ki pišejo, in drugim,generacije k sodelovanju v glasilu injih pri tem obzirno obravnava. Izv primeri z onim med obema vojnama. predvsem organizacijsko dejavnost,istega razloga se redakcija posebejOsnovna družbena naloga glasila je seje, plenume, skupščine, reševalneozira na transverzalo in na vse, karslužba naši družbeni skupnosti, utrjevanjenjenih načel in prakse, njenih ke in posvete, tabore in tedne, pre-akcije, seminarje, občne zbore, sestan-je v zvezi z NOB in z oživljanjem njenihtradicij.naporov za novo socialno in moralno davanja, razstave, jubileje in proslave,ureditev našega življenja. Z drugo alpinistične novice, novice iz MO,besedo glasilo mora upoštevati vsa pota in stavbe, spominske plošče, noviceiz PSJ in drugih republik. UIAA,V 18 letih je uredniški odbor iskalpozitivna izročila našega planinstva,potrditev taki integralni usmerjenostito je njegov domoljubni in narodnoobrambniznačaj iz prve dobe, nje-osmrtnice, itd., planinske nesreče, be-osebne beležke, pohvale, odlikovanja,glasila v treh anketah. V dveh se jeobrnil na člane, v eni pa na PD. Vsegovo povezanost z delavskim gibanjem ležke o delu PZS, PSJ, GRS, I. K. A.tri ankete so v glavnem ta revialnimed obema vojnama in v NOB in R., PD in posebej alpinistične noviceomnibus potrdile, večinoma celo pohvalile.Uredništvo je s tem moralonjegove današnje družbene in idejne in AO.računati. Če bi imelo drugačen koncept,drugačne poglede, bi jih mo-temelje na perspektivah socialističnein samoupravne družbe. Ta pozitivna Vsako planinsko glasilo na svetu prinašatudi slovstvene prikaze in ocene.ralo najbrž tej smeri prilagoditi.izročila in te perspektive morajo odločilnovplivati na program in idejnost Tudi naše glasilo se v vsakem letnikuTo pomeni, da mora uredniški odborponovno zagovarjati dosedanjo usmerjenostglasila, ne da bi pri tem imelnašega glasila, če hoče biti glasilo ozira po planinskih domačih in tujihplaninske dejavnosti.publikacijah, po srbski, hrvaški, češki,namen dušiti razgovor o morebitniNaše glasilo je edina planinska periodičnapublikacija. Za drugo ni sredski,ruski in nemški literaturi, po do-slovaški, angleški, francoski, italijan-preusmeritvi redakcije, kaj šele o izboljšanjudosedanje. Prvo, kar jestev, najbrž pa tudi ni naročnikov. mačih in tujih zbornikih in letopisihtreba pri tem reči, je to, da je niGlede sredstev ni treba pojasnila, saj in posebej po periodični publicistikistvari, ki bi ne mogla biti boljša, daso obračuni kulturnega fonda, ki ga vseh zgoraj naštetih narodov s temje ni stvari, ki bi šla izpod človeškihpremore naša republika, javni.razločkom, da je tu treba prišteti šerok brez pomanjkljivosti.Ker je Planinski Vestnik torej edino poljske, švicarske in sporadično šeAlpinistični članki. Kakor nam povedoplaninsko glasilo, mora biti po svoji druge. V tem delu so zajeta tudi poročilao zemljevidih, prospektih inkazala, je število alpinističnih člankovv vsakem letniku največje. Mno-tematiki nekak revialni integral planinskegadelovanja in njegove kul-vodniški literaturi.gi člani PD se s tem ne morejoSkoraj vsa planinska glasila, ki jih pomiriti, češ alpinistov je sorazmernoredno prebiramo leto za letom, pri-

zelo molo, pri 65 000 članih komajkak procent ali pa še to ne. Nekateradruštva nanje še vedno gledajo kotnebodigatreba ali pa jim posameznistarejši odborniki očitajo, češ, neznate hoditi v hribe, kakor smo nekočmi. Ta težnja za arhaičnostjo in romantičnoidiliko je sicer psihoanalitičnorazumljiva, vendar za razvoj slovenskegaplaninstva škodljiva. Če hočeslovenska planinska organizacija normalnorasti, če se hoče uveljaviti predsvetom, potem mora sistematično vzgajatiin pridobivati moderen alpinističninaraščaj. Če ga ne bomo imeli, nemoremo ostoti na mestu, kjer smo,ampak bomo zaostali. Vse pomembneplaninske organizacije na svetu se zalpinisti reprezentirajo, pa če njihoviideologi še tako pobijajo moderneplezalske ekstremistične metode. Čemi ne bomo imeli modernih navez,potem se bomo pač odpovedali našinarodni veljavi na tem področju, zdrugo besedo napredku, ki ga terjadialektika življenja.V zadnjih dveh letnikih je največalpinističnih člankov tudi zato, ker sesem štejejo tudi članki o ekspedicijah.Glede ekspedicij mislimo tako kot UOPZS. Vsa leta uredništva smo nanjeopozarjali in v »Razgledu po svetu«poskrbeli skoraj za popolno kronikoin izčrpen komentar k ekspedicijamvseh narodov po svetu. Tu se ne danič premakniti: ekspedicije so za vseplaninske organizacije po svetu izraznjihove kulturne in športne moči, stojetorej tudi pred nami kot naloga inkriterij.Dolžni smo poročati o njih kot drugodpo svetu, saj tudi tu plačujemo davekna svojo majhnost, zamudništvo in navse, kar iz nje sledi. Nekateri so redakcijiočitali, da hodi preveč posvetu, da se premalo posveča domačimgoram. Taka graja je dobrodošla,ker se ob njej moramo priboriti izdomače zatohlosti in ozkosti v svetovnehorizonte in se preizkušati inuveljaviti v mednarodnem svetu pomednarodnih kriterijih. Dokumentacijao tem mora iziti v našem glasilu,celo brez ozira na njeno kvaliteto, nakvaliteto dosežka in njegovega literarnegaizraza. Ponavljam: na vrhovihKavkaza, Himalaje in Andov so staliz našimi navezami tudi piparji indrenovci, vsi znani in neznani našiljudje, ki so ljubezen do gora vsadiliv srce našim množicam. Prav zato simoramo tudi prizadevati, da bi dokumentacijao naših ekspedicijah vsebovalatudi kritično oceno, kajti napredekje mogoč samo s pozicij objektivneresnice.Približno tako je tudi z literarno kvalitetoalpinističnih opisov. Ker je Vestnikglasilo delovanja, ni treba, da jealpinist, ki opiše velik vzpon, s katerimdviga kvaliteto in nivo našegaalpinizma, enako spreten v pisanjukakor v plezanju. Gre za dokumentacijoin pobudo, ki jo vsebuje opis plezalneture, za njeno kolportažo innjeno športno ter kulturno vrednost.Tako je z opisi plezalnih tur pravjih ni več med nami. Hribovska romantikaje sicer še tu, ne smemo obnjej pozabiti na velike korake, ki jihje naša družba in ves svet naredilv zadnjih 30 letih. Glasilo organizacijeje dolžno dati prostor izrazusodobnosti.Redakcija se je trudila, da bi delglasila v vsaki številki bil posvečentudi raznovrstnemu delu PZS, da bi bilvidnejši izraz delovanja po komisijah.povsod po svetu, ne dosti drugače Vsaj deloma so to opravile društvenetudi ne more biti pri nas. Preberimo novice in alpinistične novice. Moramvse dosedanje Planinske Vestnike, pa povedati, da je vzdrževanje te rubrikebomo temu pritrdili. Seveda je potem vsa leta pomenilo veliko skrb, saj jevsak literarni talent, ki najde pot v znano, da je bila registracija vzponovsteno in v glasilo, toliko bolj dobrodošelin dragocen, saj s svojim pisakumentacijov glasilu pa večkrat nivečkrat v stiski, smisla za njeno donjembolj mami in mika, obenem pa bilo oz. ni bilo njenega discipliniraneganosilca. Savenčevo delo je vveča literarno ceno glasila. Napak bibilo pričakovati, da bi s samo literarnokvaliteto planinskega ali alpiturnejšemaspektu na alpinizem.zadnjem času prava prelomnica v kulnističnegapotopisa in opisa že tudi Rubrika Iz planinske literature je boljrasla kvantiteta in kvaliteta planinstva registracija in prikaz inozemskih periodik,kot pa recenzija množice samo-in alpinizma. Biti moramo veseli, čeplanine in ves široki kompleks okoli stojnih publikacij in knjig. Recenzentenjih postanejo gradivo za umetniško je težko dobiti, ker inozemskih recenzijskihizvodov ne dobi recenzent,oblikovanje, ne more pa to biti kriterijza večino sotrudnikov organizacijskegaglasila. Seveda se redakcija od fanatičnih ljubiteljev te literature,ampak knjižnica; recenzija torej zavisinikoli ni branila dobrega planinskega reči pa moram, da jih ni lahko naitileposlovja. Prepričani smo tudi, da take, ki bi se recenzije radi lotili.noben dober pisec nI ostal pred njenimivrati in da jih je tudi v zadnjih na napore uredništva, ki kljub vsemuZato naj mi bo dovoljeno opozoritiletih, nekaj starejših in mlajših, tokih, zbere v tej rubriki vsako leto 30 doda smo jih bili lahko veseli.50 prikazov in ocen.Treba je tudi vedeti, da je vsaka revijaodvisna od določenega kulturnega avtorjev iz sosednih republik. ČepravPosebej naj omenim odnos PV dokroga, organizacijsko glasilo pa še se poleg »Naših planin« doslej še niposebej od poudarka, ki ga organizacijasvojemu kulturnemu delu daje. glasilo v državi, avtorjev iz drugihuveljavilo nobeno drugo planinskoTu gre za vzajemnost. Če bi preveč republik ni veliko. Redakcija pa stojiodbijali pisce, bi s tem jemali veselje na stališču, da je v smislu naših izročilin zaradi vloge, ki jo ima vin smisel do javnega nastopa, nadrugi strani pa smo odvisni od ljudi, državi PZS, dolžna dati prostor tudiki se za tematiko glasila zanimajo, tem avtorjem, pa tudi avtorjem izso ji kos in imajo nekaj povedati. ČSSR, SSSR, Poljske in drugih držav,Dalje: življenje ne čaka, glasilo mora če žele svoje vidnejše storitve v našihiti vštric z organizacijo, to je, z ljudmi,z vsemi generacijami, ki so zanjo Sem in tja kdo pravi, da je premaloAlpah dokumentirati pri nas.pomembne. Tudi ta kriterij je neizogibenin nedvomno vpliva in tudi logija in svetovni nazor zajemata ce-načelnih in ideoloških člankov. Ideo-mora vplivati na krog sotrudnikov. To lotno človeško bit in ji dajeta temeljnopomeni, da literarni okus, ki se mu stališče do vseh stvari na svetu. Iskanjeposebne skupne miselnosti, ki bidanašnja planinska literatura hočešnočeš prilagaja, že davno ni več navdušenza napol romantično napol najbrž jalovo prizadevanje. Gore tudiduhovno povezala ljubitelje gora, jeavanturistično slikanje »napol pesnikovnapol gangsterjev«, kakor je plezora,pač pa narobe, svetovni nazor,ne morejo oblikovati svetovnega nazalcepo Alainu Gerbaultu označil s katerim presojamo svet in človeka,pokojni Janez Gregorin, za nacejanje mora prekvasiti naš odnos do gora. Vpo kočah in za druge obrobne dogodivščineiz Maduschkinih časov, če-člankov 9, vendar niso taki, kot bizadnjih dveh letih je bilo načelnihprav se te stvari še sem in tja pišejo si jih spričo našega razvoja želeli.in tudi za spremembo morda rade To pa je navsezadnje odraz nerazčiščenihin ne dovolj razsojenih bero. Nima smisla klicati za časi, kiproti-

slovij, v katerih živi in deluje planinstvo.Nekaj številk, ki so za glasilo tudikarakteristične: V desetletju od 1950do 1960 je glasilo skočilo od 22 sodelavcevin 262 strani na 94 sodelavcevna 635 straneh, v naslednjih sedmihletnikih pa se je zaradi finančnesituacije obseg neznatno znižal, takoda obsega do 600 strani, število sodelavcevpa se suče od 70 do 80.Tudi v letu 1965 je bilo publiciranih25 novih avtorjev, v letu 1966 pa 21.V letu 1965 je tematika obsegala 17alpinističnih in 22 ekspedicionističnihčlankov, prirodoslovje 1, zgodovina 7,jezikoslovje 3, imenstvo 4, jamarstvo1, varstvo prirode 2, NOB 1, polemika1, GRS 3, ideologija 5, smučanje 1,geografija 2. Na Julijce se je nanašalo16 člankov, Savinjske 8, Karavanke1, Pohorje 1, Zasavje 2. Notranjsko1, transverzalo 2, Alpe 8, ostalina Kavkaz in Ande.V letu 1966: planinstvo in alpinistika18, etnografija 3, prirodoslovje 3, botanika3, lov 2, geologija 1, planšarstvo2, varstvo narave 6, smučanje3, zgodovina 6. leposlovje 7, glasba1, ideologija 6, humor 2, memoari 5,biografije 3, NOB 2. Julijci 17, Savinjske9, Karavanke 3, Pohorje 2,Zapadni Julijci 2, Beneška Slovenija1, Kras 2, Notranjska 3, Prokletije 1,Alpe in Kavkaz 14.Poseben problem so posebne številke.Večji del jih imajo skoraj vse planinskerevije po svetu. Ni prav, če jih jepreveč, ker preveč odrinejo omnibusnoorientacijo redakcije in geografsko -pa tudi z drugih vidikov - zožijo tematiko.Bolje manj takih številk, čepravjim pomena ne moremo zanikati.Težko je prav uveljaviti mladinsko rubriko,ki je v zadnjem času imelanaslov »Steze z gora«. Kriterij pestrostiin kriterij literarne kvalitete jetežko zdržati. Mladi avtorji nujno pišejošablonsko, ponavljajo pa se tuditure. Pri 48 straneh, kolikor jih ženekaj let sem na mesec ne smemoprekoračiti, je težko objavljati zgoljpropagandno-spodbudne in vzgojnečlanke. Sicer pa doslej od mladinskihodsekov in komisije ni bilo pritožb,da bi se pred kakim ambicioznimmladim peresom s kokršnokoli kvalitetozapirala vrata v Vestnik. Če pogledamona 290 avtorjev od leta 1950do leta 1961, jih je 92 mladih, torejnekako isti procent, kolikršen je bilprocent mladine v PZS, seveda jih ječez polovico takih, ki so se samoiskali, ki jih je privabil natečaj i. p.,vendar je vsaj 21 takih, ki jih lahkoimenujemo nadarjene pisce planinskegažanra, 11 med njimi pa jetakih, da jim ne gre odrekati literarnoambicijo in kvaliteto.Pri objavljanju mladih avtorjev nemore vladati en sam kriterij. 2esama »literarna« kvaliteta ima večkategorij, sama zase posebej veljaalpinistična kvaliteta, dalje je upoštevanjavreden geografski kriterij(tema in avtorjevo domače področje)in končno še kriterij spodbude, ki jesem in tja tudi moral obveljaviti vrubrikah »Mladi pišejo« in »Steze zgora«.Pesmi je bilo v zadnjih letih zelomalo. Uredniški odbor jim ni ravnonaklonjen, češ da so povečini vsetematično oddaljene od gora in navadneplaninske snovi. Uvedli smo jihzaradi popestritve vsebine in oblike,po zgledu nekaterih velikih planinskihrevij, ki so v pogledu pesniške tematikezelo liberalne. Pesniški navdih inpesniško ustvarjanje je zapleteno inrazen pri prigodnicah tu ni naročil.V zadnjih dveh desetletjih smo objavilinekatere pesnike, ki so si poznejedrugod pridobili ime, prepričani pasmo, da z nobeno pesmijo nismo zagrešilinobene škode nad jezikom inkulturo, kaj šele nad planinstvom.Ovitek, priloge in slike: o krizi našefotografije je bilo že dovolj povedanega.PZS, propagandna komisija, MKin naša splošna turistična propagandastoje pred nalogo, da jo spravijo nanekdanjoraven.Recimo še, da PV že od leta 1950izhaja točno ob začetku meseca, vseh18 let vse do danes. Lanska Bloudkovanagrada PV je bila pošteno prigaranain zaslužena.Ni težko najti nove, boljše ideje,težko pa jih je uresničiti, vsaj posedanjem stanju uredništva v eni samiroki. Ukrepi, ki bi deloma spremenili— ob obstoječem kompleksnem koncepturedakcije — fiziognomijo glasila,bi lahko bili:več humorističnih člankov in rubrika»Planinskihumor«;Zurnalistična popestritev biltenskegadela PV z intervjuji vidnejših planincev,alpinistov, javnih delavcev, zažurnejšim poročanjem o sejah PZS,PSJ, komisij in s polemiko v spornihzadevah;organizacija dopisniške mreže po PDza biltenski del;tiskovna služba pri sekretariatu PZSin v posameznih komisijah.O vsem tem in podobnem se je v preteklih18 letih že nekajkrat govoriloin sklepalo. Zal je ostalo v glavnempri sklepih. Celo za poročila o občnihzborih nismo dobili dopisnikov in smobili vsa leta odvisni od roke iz UOPZS. Treba je tudi računati s tem, dani veliko ljudi, ki bi hlepeli po javnemnastopanju z dopisništvom.Prosimo vse dosedanje naročnike, danam ostanejo zvesti tudi v prihodnjein da pridobivajo nove naročnike inbralce. Posebej prosimo UO PD inpropagandiste, da list naročajo v večizvodih za člane mladinskih odsekov,vse bralce, sotrudnike in člane pa,da sprejmejo naša gornja pojasnila zdobrohotnostjo in kot pobudo za ševečjo podporo Planinskemu Vestniku.UrednikZaradi kompletiranja svoje knjižnice biželel imeti vezan ali nevezan PV letnik1895 do 1899 in letnik 1903—4. Letnikedobro plačam ali zamenjam zadruge letnike in sicer dam dva zaeneganavedenih:1 kom. letnik 1908,1 kom. letnik 1909,2 kom. letnik 1910,1 kom. letnik 1911,2 kom. letnik 1912,1 kom. letnik 1913,1 kom. letnik 1914.V primeru, da v bližnji bodočnosti navedenihvestnikov ne bo mogoče zamenjati,so tudi naprodaj.Jože Divjak, Kamnik, Kidričeva 14Tov. Franc šušteršič, upokojenec izLjubljane,Pražakova 13, je 25. oktobra t. I.podprl finance Planinskega Vestnika zzneskom 25 000 S din. Članu PD Ljub-Ijana-matica in PD2elezničar-Ljubljana,aktivnemu planincu in vodniku nedeljskihplaninskih izletov, se za velikodušnodarilo iskreno zahvaljujejo PSZ,uprava in uredništvo PV.

1965 IN L. 1966~ PLANINSKO DRUŠTVOdoN0 > CHJ2>nh a1. Ajdovščina 365 27 2372. APD, Ljubljana 446 22 4113. »Avtomontaža«, Ljubljana 195 33 1854. Bled 715 39 4575. Bohinjska Bistrica 572 22 5296. Bohinj-Srednja vas 489 40 4377. »Bohor«, Senovo 462 18 3118. Bovec 290 14 2009. Brežice 490 26 23010. Celje 2 590 188 1 57211. Cerknica 100 10 15012. Cerkno 254 16 20713. Črna-Žerjav 748 13 63514. Črnomelj 180 8 10915. Črnuče 347 27 56416. Dol pri Hrastniku 497 25 39617. Domžale 655 48 51818. Dovje-Mojstrana 389 27 33019. Dravograd 111 2 9920. Gorje 742 38 65921. Gornji grad 200 11 11222. Gornja Radgona 235 26 13623. Gozd-Martuljk 141 4 11624. Hrastnik 820 23 95925. Idrija 785 41 79126. Ilirska Bistrica 120 9 6527. Javornik 849 55 77628. Jesenice 1 399 120 1 26829. Jezersko 69 15 4730. Kamnik 1195 172 77331. Kobarid 182 12 22432. Kočevje 194 5 19733. Koper 439 81 36934. Kostanjevica 102 7 19035. »Kozjak«, Maribor 773 49 50536. Kranj 2 239 332 1 82137. Kranjska gora 209 21 18338. Križe 369 12 33839. »Kum«, Trbovlje 452 23 27640. Laško 700 50 52541. »Lisca«, Sevnica 856 75 62042. Litija 608 28 42143. »Litostroj«, Ljubljana 612 70 40444. Ljubljana-matica 10 769 1 274 9 83545. Ljubno 180 10 10146. Ljutomer 234 6 22547. Luče 187 25 7348. Majšperk 148 5 12549. Maribor-Matica 2 405 275 2 00050. »Mariborski tisk«, Maribor — — 451. Medvode 692 64 63052. Mengeš 669 41 66653. Mežica 1 253 30 1 03854. Mozirje 309 20 24255. MTT Maribor 621 9 46556. Murska Sobota 367 8 14157. Nova Gorica 580 48 55358. Novo mesto 418 25 29059. »Obrtnik«, Ljubljana 300 2 30002hl*5>U2 oI I> oJ,u *> 0om t/1 C —PorastPadec29 7,4 12,2 2 _58 4,9 13,2 36 —32 17,0 17,3 — 138 5,5 8.3 — 121 3,8 3.9 — 138 8,2 8.7 — 220 3,9 6.4 2 —13 4,8 6.5 — 126 5.3 11,3 — —189 7,8 12,0 1 —10 10.0 6.7 — —16 6.3 7,7 — —13 1,7 2,0 — —7 4.4 6,4 — 126 7.8 4.6 — 116 5.0 4.0 — 947 7.3 9.0 — 128 6,9 8.5 1 —4 1,8 4.0 2 —35 5.1 5.3 — 311 5.5 9.8 — —28 11.0 20,6 2 —5 2.8 4.3 1 —21 2,8 2.2 — 236 5.3 4.5 — 511 7.5 16,9 2 —47 6.5 7,0 — 8153 8,6 12,0 33 —15 23,0 31.9 — —156 14,4 20,2 — 1613 6,6 5,8 1 —10 2,6 5,0 5 —77 18,5 20,8 — 46 6,9 3,2 — 144 6,3 8.7 — 5264 14.8 14,5 — 6820 10,0 10,9 • — 135 3,2 10,4 23 —22 5,1 7,9 — 144 7,1 8,38 — 655 8,7 8,8 — 2025 4,6 5,9 — 359 11.4 14,6 — 111 290 11,8 13,1 16 —11 5,5 11,9 1 —7 2,5 3,1 1 —18 13,3 24,6 — 75 3,3 4,0 — —254 10,1 12,7 — 2161 9,2 9,7 — 339 6,1 5,8 — 229 2,4 2.8 — 118 6,5 7.4 — 28 1,5 1.7 — 111 2,2 7.8 3 —58 8,3 10.5 10 —29 6.0 10,0 4 —2 0.7 0,7 — —

PLANINSKODRUŠTVO- lO O > P ^XZo.— v)-SO,c >> Ovo£ 58

STATISTIKA ČLANSTVA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE ZA LETO 1966V R S T A Č L A N S T V APLANINSKODRUŠTVOodrasličlanimladincipionirjiSkupaj1. Ajdovščina2. Akademsko PD Ljubljana3. Avtomontaža Ljubljana .4. Bled5. Bohinjska Bistrica . . .6. Bohinj — Siednja vas .7. Bohor Senovo . . . .8. Bovec9. Brežice10. Celje11. Cerknica12. Cerkno13. Črna na Koroškem . .14. Črnomelj15. Črnuče16. Dol pri Hrastniku . . .17. Domžale18. Dovje-Mojstrana . . .19. Dravograd20. Gorje pri Bledu . . .21. Gornji grad22. Gornja Radgona . . .23. Gozd Martuljk . . . .24. Hrastnik25. Idrija26. Ilirska Bistrica . . . .27. IMPOL Slovenska Bistrica28. Javornik — Koroška Bela29. Jesenice na Gorenjskem30. Jezersko31. Kamnik32. Kobarid33. Kočevje34. Koper35. Kostanjevica na Krki36. Kozjak Maribor . . .37. Kranj38. Kranjska gora . . . .39. Križe40. Kum Trbovlje . . . .41. Laško42. Lisca Videm-Krško . .43. Litija44. Litostroj Ljubljana . . .45. Ljubljana-matica . . .46. Ljubno ob Savinji . . .47. Ljutomer48. Luče ob Savinji . . .49. Majšperk50. Maribor-matica . . .51. Mariborski tisk Maribor*52. Medvode53. Janeza Trdine Mengeš .54. Mežica55. Mozirje56. MTT Maribor . . . .57. Murska Sobota . . .58. Nova Gorica . . . .59. Novo mesto60. Obrtnik Ljubljana . . .131 54 52 237102 295 14 411150 25 10 185349 72 36 457300 93 136 529200 144 93 437135 17 159 311107 37 56 20076 49 105 230958 426 188 1 57250 50 50 150139 35 33 207377 95 163 63555 37 17 109331 141 92 564283 54 59 396297 85 136 518199 90 41 33087 2 10 99396 133 130 65964 18 30 11295 17 24 13667 14 35 116630 69 260 959252 326 213 79140 15 10 65113 36 4 153600 122 54 776956 202 110 1 26828 3 16 47395 147 231 773119 59 46 224169 18 10 197196 137 36 369110 10 70 190300 133 72 5051 052 392 377 1 82189 72 22 183279 3£ 27 338232 16 28 276452 45 28 525449 56 115 620250 21 150 421321 39 44 4045 991 3 175 679 9 84547 20 34 10198 30 97 22553 5 15 7369 9 47 125500 400 2 0004441 171 18 630275 181 210 666703 99 236 1 038162 55 25 242301 119 45 46542 82 17 141267 96 190 553235 24 31 290250 30 20 3001 100A

PLANINSKODRUŠTVOodrasličlaniV R S T A Č L A N S T V AmladincipionirjiSkupaj61. Oplotnica62. Ormož63. Podbrdo64. Poljčane65. Polzela66. Postojna67. Prevalje68. PTT Ljubljana69. PTT Maribor70. Ptuj71. Radeče pri Zidanem mostu72. Radlje ob Dravi . . . .73. Radovljica74. Rašica Šentvid75. Ravne na Koroškem . . .76. Rimske Toplice . . . .77. Ruše pri Mariboru . . .78. Sežana79. Slovenj gradeč80. Slovenske Konjice . . .81. Solčava82. Šentjur pri Celju . . . .83. Škofja Loka84. Šoštanj85. TAM Maribor86. Tolmin87. Trbovlje88. Tržič89. Velenje90. Vipava91. Vrhnika92. Vuzenica93. Zabukovica94. Zagorje ob Savi . . . .95. Zreče96. Železničar Ljubljana . . .97. Železničar Maribor . . .98. Za Selško dolino Železniki99. Žičnica Ljubljana . . . .100. Žiri nad Škofjo Loko . . .SkupajV letu 1965V letu 1966Razlika87 14 40 14137 17 8 62220 63 70 353224 32 49 30536 15 15 66129 92 51 272517 88 111 716747 146 82 975264 16 26 30699 120 10 229157 45 19 22148 32 17 97705 148 187 1 040211 92 28 331334 47 50 431166 68 57 291410 180 241 83190 38 42 170132 96 27 255154 19 296 46955 20 52 12760 95 60 215897 152 87 1 136279 116 170 565582 151 152 885326 89 45 460524 89 268 881460 95 66 621365 131 74 5705 1 — . 6206 194 170 57042 15 5 62258 51 38 347400 118 119 63730 7 30 67412 136 69 617324 41 35 400250 45 35 330100 10 10 120150 29 162 34132 51038 14532 51011 48216 34911 482— 5 635 — 4 8678 72910 5068 72952 72165 00052 721_ 1 777 — 12 279* Društvo ustanovljeno šele 5. novembra 1966. zato bo realno število članov prikazano šele v statistiki za leto 1967.

PREGLED INVESTICIJ ZA NADELAVO, POPRAVILO IN MARKIRANJE POTOV V LETU 1966PLANINSKODRUŠTVOlastnihsredstevprostovoljnodeloI N V E S T I R A N OvrednostisubvencijaPZSostalesubvencijeposojiloSkupneinvesticijev letu1966NdinN din N din N dinNdinNdin1. Ajdovščina2. Akademsko PD Ljubljana3. Avtomontaža Ljubljana4. Bled5. Bohinjska Bistrica6. Bohinj - Srednja vas7. Bohor Senovo8. Bovec9. Brežice10. Celje11. Cerknica12. Cerkno13. Črna na Koroškem14. Črnomelj15. čmuče pri Ljubljani16. Dol pri Hrastniku17. Domžale18. Dovje - Mojstrana19. Dravograd20. Gorje pri Bledu21. Gornji grad22. Gornja Radgona23. Gozd Martuljk24. Hrastnik25. Idrija26. Ilirska Bistrica27. IMPOL Slovenska Bistrica28. Javornik - Koroška Bela29. Jesenice30. Jezersko31. Kamnik32. Kobarid33. Kočevje34. Koper35. Kostanjevica na Krki36. Kozjak Maribor37. Kranj38. Kranjska gora39. Križe pri Tržiču40. Kum Trbovlje41. Laško42. Lisca Videm-Krško43. Litija44. Litostroj Ljubljana45. Ljubljana-matica46. Ljubno ob Savinji47. Ljutomer43. Luče ob Savinji49. Majšperk50. Maribor-matica200.00771,0056,401 260,807 336,83186,00295,00142,50100,2250,00175,00142,6075,40274,03408,00350,001 434,96418,00226255135124104591254565317230405050452,00 —510,00 —675,00 —620,00 —520,00 —230,00 —800,00500,00 —120,00812,50 —225,00 —3 918,00 —638,00 —150,00 —320,00 —300,00 —125,00 — 4 035,00950,00 —200,00771,00508,401 260,807 336,83696,00970,00620,00662,501 130,22550,00295,00955,10225,003 918,00763,40424,03728,03660,031 434,964 160,331 358,3351. Mariborski tisk Maribor*52. Medvode53. Janeza Trdine Mengeš54. Mežica55. Mozirje56. MTT Maribor57. Murska Sobota58. Nova Gorica57. Novo mssto50,0085,74500,00201 0244210080,007 163,00336,00330,00130,037 253,74336,00800,:o

I N V E S T I R A N OSkupneinveizprosto- v sub- ostale nošo- stieijePLANINSKO DRUŠTVO lastnih voljno vred- vencija subp... ' v letusredstev delo nosti PZS vencije11966N din ur N din N din N din N din N din60. Obrtnik Ljubljana 13 096,91 — — — 42 158,83 59 050,00 114 305,7461. Oplotnica 200,00 — — — — — 200,0362. Ormož 120,00 70 280,00 — — — 400,0363. Podbrdo 100,00 750 350,00 — — — 450,0364. Poljčane — — — — — — —65. Polzela — — — — — — —66. Postojna — 320 1 500,00 — 2 100,03 — 3 600,0067. Prevalje — 52 104.00 — — — 104,0068. PTT Ljubljana 454,15 230 2 070,00 — — — 2 524,1569. PTT Maribor — — — — 2 000,00 — 2 000,0370. Ptuj — — — — — — —71. Radeče pri Zidanem mostu 30,00 37 266,00 — — — 296,C072. Radlje ob Dravi — — — — — — —73. Radovljica 560,00 210 630,00 — — — 1 190,0074. Rašica Šentvid — — — — — — —75. Ravne na Koroškem — 100 500,00 — — — 503,0376. Rimske Toplice — — — — — — —77. Ruše pri Mariboru 348,51 100 500,00 — — — 843,5178. Sežana 42,15 20 100,00 — — — 142,1579. Slovenjgradec 405,00 — — — — — 405,C080. Slovenske Konjice — — — — — — —81. Solčava — 30 93,00 — — — SO,0082. Šentjur pri Celju 120,00 195 780,00 — — — 930,0383. Škofja Loka — — — — — — —84. šoštonj 581,50 — — — — — 531,5085. TAM Maribor — — — — — — —86. Tolmin 345,00 80 200,00 — — — 545,0087. Trbovlje 210,00 52 300,00 — 2 000,00 — 2 510,0388. Tržič 1 384,20 450 2 250,00 — — — 3 634,2089. Velenje — — — — — — —90. Vipova 309,45 36 216,03 — — — 525,4591. Vrhnika — — — — — — —92. Vuzenica — — — — — — —93. Zabukovica 20,00 6 24,03 — — — 44,0094. Zagorje ob Savi 323,00 — — — — — 32:,0395. Zreče — — — — — — —96. Železničar Ljubljana 60,00 80 320,00 — — — 380,3397. Železničar Maribor — — — — — — —98. Za Selško dolinov Železnikih 150,00 — — — — — 150,0099. Žičnica Ljubljana — — — — — — —100. Žiri nad Škofjo Loko 150,00 32 133,00 — — — 280,:oSkupaj: 33 382,35 5 714 29 439,50 120,00 53 093,83 59 050,00 175 135,68V letu 1965: 15 450,67 4 345 16 082 -4 930- 36 462,67V letu 1966: 33 382,35 5 714 29 489,50 120,00 53 093,83 59 050,00 175 135,68Razlika: +17 931,68 + 1 369 + 13 407,50 + 120,00 + 48 163,83 + 59 050,00 + 138 673,01Društvo ustanovljeno šele 5. 11. 1966.

PREGLEDGRADBENIHPLANINSKO DRUŠTVO PLANINSKA POSTOJANKA lastnihsredstevoM N din urizprostovoljnodelo1. AjdovščinaKoča na Čavnu 16 743,00Koča pri izviru Hublja 1 114,00 —2. Avtomontaža Ljubljana Koča pod Voglom 7 640,51 1 2003. Bled Okrepčevalnica na Straži 4 137,44 —1 Blejska koča na Lipanci 000,00 —4. Bohinj-Srednja vasVodnikov dom na Velem polju 867,00 —Koča pod Bogatinom4 708,00 —Koča na Uskovnici5. Bohor, Senovo Koča na Bohorju 1 520,00 2506. Bovec Koča Petra Skalarja na Kaninu — —7. CeljeDom v Logarski dolini 401,90 —Mozirska koča na Golteh 3 671,00 —Celjska koča 1 094,54 —8. Črnuče pri Ljubljani Gradnja doma na Mali planini 11 780,36 3 3239. Dol pri Hrastniku Dom v Gorah 22 733,47 3810. Domžale Gradnja dependanse Doma na Vel. planini 4 221,00 16511. Gorje pri BleduTržaška koča na Doliču 758,70 108Dom Planika pod Triglavom 928,03 8312. Gornji grad Dom na Menini planini 266,78 —13. Ilirska Bistrica Zavetišče na Vel. SnežnikuGradnja zavetišča na Svinščakih133,0011014. Javornik-Koroška Bela Dom Pristava na Javorniškem rovtu 1 054,10 —Dom Valentina Staniča pod Triglavom 22 444,52 —Kovinarska koča na Zasipski planini 2 467,69 - —15. Jesenice Erjavčeva koča na Vršiču 3 732,40 650Gradnja Tičarjevega doma na Vršiču 132 483,08 3 125Koča pri izviru Soče 426,39 320Gradnja bivaka na Zadnjem Voglu 884,35 260Zavetišče pod Špičkom — 240Bivak IX (Koča v Martuljku) 501,24 15016. Postaja GRS Jesenice Zavetišče GRS na Španovem vrhu 1 300,00 18017. Odbor za gradnjo PrešernoveGradnja Prešernove koče na Stolu 20 300,00koče na Stolu,Jesenice18. Jezersko Češka koča na Sp. Ravneh 460,00 7019. Kamnik Cojzova koča na Kokrskem sedlu 2 884,30 —Koča na Jermanovih vratih 877,19 —Koča na Starem gradu 5 716,71 —20. Kostanjevica na Krki Dom na Polomu 230,00 —21. Kozjak, Maribor Planinski dom Kozjak 6 390,51 42522. KranjDom Kokrskega odreda na Kališču 8 992,36 240Planinski hotel na Šmarjetni gori — —Dom na Krvavcu — —Bivak v Kočni 800,00 18923. Lisca, Videm-Krško Tončkov dom na Lisci 6 904,00 4024. Litostroj, Ljubljana Koča na Soriški planini 57 758,46 18025. Ljubljana-maticaDom v Kamniški Bistrici 3 647,87 —Koča pri Savici 805,56 —Koča pri Triglavskih sedmerih jezerih 4 328,30 —Triglavski dom na Kredarici 6 979,35 —26. Luče ob Savinji Koča na Loki pod Raduho 2 951,00 —27. Maribor-matica Ribniška koča na Pohorju 4 944,00 120Koča na Pesniku 196,00 82Mariborska koča na Pohorju 2 626,00 140Koča na Zavcarjevem vrhu 336,00 8028. Medvode Planinski dom Tamar 5 516,96 —Slavkov dom na Golem brdu 17 510,57 —29. Janeza Trdine, Mengeš Mengeška koča 23 504,00 150

INVESTICIJ V LETU 1966I n v e s t i r a nv vrednostiostalesubvencijedotacijaiz skladaPVPposojiloPZSostaloposojiloSkupneinvesticijev letu 1966N dinN din N din N din N dinN din12 000,00500,0019 938,00190,001 237,00540,00415,00550,003 250,0015 625,001 600,001 560,001 440,001 125,00900,0010 000,008 100,002 196,32500,002 000,9030 000,0055 343,00100 000,00237 157,2216 743,001 114,0019 640,514 137,441 000,00867,004 708,0055 343,002 020,002 196,32100 401,903 671,001 094,5441 718,3622 923,475 458,001 798,701 343,03266,78133,008 650,001 054,1024 445,422 467,696 982,40385 265,302 026,392 444,351 440,001 626,242 200,0050 300,00350,001 275,001 920,001 512,00100,00900,00600,00410,00700,00400,00750,0050 988,306 098,1625 000,0020 058,22500,00340 000,007 550,0061 958,841 310,008 982,46877,195 716,71230,007 665,5110 912,36340 000,007 550,002 312,007 004,00109 646,7665 606,71805,5624 386,5231 979,352 951,005 544,00606,003 326,00736,005 516,9617 510,5724 254,00

izprosto-PLANINSKO DRUŠTVO PLANINSKA POSTOJANKA J«tn* voljnoN dinur30. Mežica31. Murska Sobota32. Podbrdo33. Poljčane34. Postojna35. Prevalje36. PTT Ljubljana37. PTT Maribor38. Radeče pri Zid. mostu39. Radovljica40. Rašica, Šentvid41. Ravne na Koroškem42. Rimske Toplice43. Ruše pri Mariboru44. Slovenj Gradec45. Šentjur pri Celju46. Škof j a Loka47. Šoštanj48. Trbovlje49. Tržič50. Velenje51. Vipava52. Vrhnika53. Zabukovica54. Zagorje ob Savi55. Železničar, Ljubljana56. Za Selško dolino,v Železnikih57. Ziri nad Škofjo LokoZavetišče HelenaKoča na PikovemDom na PeciAdaptacija koče DoličGradnja Doma Zorka Jelinčiča na Črni prstiDom na BočuKoča Mladika na Pečni rebriVojkova koča na NanosuDom na Uršlji goriPoštarska koča na VršičuPoštarska koča pod PlešivcemGašparjeva koča pod Vel. KozjemZasavska koča na PrehodavcihAdaptacija Koče na Goški ravni (Jelovica)Valvazorjev dom pod StolomRoblekov dom na BegunjščiciZavetišče na RašiciKoča na Naravskih ledinahZavetišče na KopitnikuRuška koča (Tinetov dom)Grmovškov dom pod Veliko KopoDom na ResevniDom na LubnikuAndrejev dom na SlemenuDom na MrzliciDom na ZeleniciDom na KofcahDom pod StoržičemKoča na DobrčiLokal v TržičuDom na Paškem KozjakuFurlanovo zavetišče pri Abramu na NanosuZavetišče na PlaniniGradnja Doma na HomuKoča na Zasavski goriČoparjeva koča na Čemšeniški planiniGradnja Doma na VogarjuAdaptacija Koče na RatitovcuDom na Goropekah10 256,545 092,13292,054 300,601 716,812 307,935 000,001 307915,9414 805,002 930,002 962,002 223,104 070,284 510,815 751,00240,001 860,488 091,2819 028,9873 034,702 245,07960,006 156,952 127,161 000,001 125,361 720,007 619,281 190,001 607,007 286,0019 101,5835 000,00Skupaj 691 506,67V letu 1965:V letu 1966:711 389,65400800821 7474501 230310250112501143 380150920350301201723 1001 36030227 34721 272691 506,67 27 347Razlika: — 19 882,98 + 6 075

1 n v e s t i r a n ovvrednostiostalesubvencijedotacijaiz skladaPVPposojiloPZSostaloposojiloSkupneinvesticijev letu 1966N din N din N din N din N din N din2 000,004 000,00574,003 494,002 700,006 150,00930,00750,00336,00150,00456,0024 300,00600,006 000,001 750,00300,00720,00516,0012 400,005 440,001 355,201 700,001 200,0012 000,0014 700,00101 551,41400,004 000,0049 000,0013 000,001 988,7225 801,0010 256,542 000,009 092,13866,05101 551,4153 300,601 716,813 663,138 494,002 700,006 150,003 937,001 315,9415 555,003 266,003 112,002 679,1028 370,284 510,815 751,0013 000,00840,003 060,488 091,2839 017,7073 034,702 245,07960,007 906,952 127,161 300,001 845,362 236,0020 019,281 190,001 607,0057 227,00755,10 ——— 19 856,6835 000,00144 108,10 100 043,50 167 746,79 24 058,22 892 298,78 2 019 762,0687 662,70 190 706,86 68 258,08 50 929,80 1 634 052,73 2 742 999,82144 108,10 100 043,50 167 746,79 24 058,22 892 298,78 2 019 762,06+ 56 445,40 — 90 663,36 + 99 488,71 — 26 871,58 — 741 753,95 — 723 237,76

PREGLED PLANINSKO SMUČARSKIH NESREČ IN POa0tMDatum Kraj nesrečeime in priimek poklic rojen rojstni krajP O N E1. 2. 1. Na južnem pobočju Košute Janka Sušnik — 29. 8. 1938 —2. 3. 1. Pri Erjavčevi koči na Vršiču Vanja Welle študentka 3. 1. 1942 Novo mesto3. 6. 1. Na poti pod Malo planino N. Kuralt upokojenka Kamnik4. 17. 1. Lepa Komna Milena Šolar študentka 17. 2. 1946 Ljubljana5. 23. 1. Pri Ravnjakupod Uršljo goroMirko Matjaž učenec 1. 11. 1949 Leše6. 24. 1. Na Planini na Kraju Ivo Gorjup dijak 10. 8. 1952 Ljubljana7. 25. 1. Na Lipanci Martin Valentar oskrbnikplaninskekoče26. 9. 1908 Lipce8. 26. 1. Na Gojški planini Milena Cvijetič profesor 8. 11. 1938 Osijek9. 31. 1. Na stiku Jeseniške in Han- Peter Ravnikar študent 18. 3. 1945 Jesenicezove poti v Prisojniku Miha Mrak študent 5. 5. 1944 Lesce10. 1. 2. Na planini na Kraju Milena Knez učiteljica 27. 11. 1938 Ljubljana11. 6. 2. Na mladinskem turnem smučarskempohodu okrogUršlje goreLeo Zemljič učenec 8. 11. 1953 Prevalje12. 17. 2. Na Peci Krista KraigherNiko KralIvan Simončičuslužbenkamiz. tehnikmiličnik1.6.15.7.12.8.191119421938Škalepri VelenjuSlovenjGradecLomenišče13. 20. 2. Na Peci Roman Jurhar električar 26. 8. 1943 Mežica14. 5. 3. Pod Bogatinom Maršanka Zupan uslužbenka 19. 9. 1931 Jesenice15. 20. 3. Na plazu pod Turško goro Božidar Kladnik -23. 4. 1947 Ljubljana16. 20. 3. Na plazu na Vršiču Mario Rucavina -21. 5. 1936 Trst17. 30. 3. Na Vogarju Stevan Stevanovič delavec 20. 6. 1939 DragoljevecBrčko18. 3. 4. V grapi pod Erjavčevo kočona VršičuMatko Žbontar — 24. 9. 1937 Javornik19. 1. 5. Na Okrešlju Mare Kavčič — 7. 9. 1949 Ljubljana20. 1. 5. Na plazu pod Dedcem Slavko Kojc avtoklepar 8. 6. 1942 Maribor21. 1. 5. Pod Bogatinom Ladi Medvešček učenec 18. 7. 1952 Peru22. 2. 5. Na Velem polju Marjan Praček profesor 14. 2. 1927 Jesenice23. 5. 6. V Sandi VVissiakovi smeri vseverni Triglavski steniPavel Grešak uslužbenec 20. 1. 1942 Laško24. 12. 6. Pod lovsko kočov Mali Pišnicidr. Ivan Tomšič univ. prof. 31. 11. 1902 Ljubljana

IZVEDENIH REŠEVALNIH AKCIJ V LETU 1966S R E Č E N C 1državljanstvostalnobivališčeStroškiposamezneVzroki nesreče Poškodba reševalneakcijeN dinJug. Tržič, Blejska 3 padec pri smučanju zlom leve noge v gležnju 331,00Ju>Ljubljana,Vodovodna 28padec pri smučanju poškodba desnega kolena 40,00Jug. Kamnik, Mekinje pri hoji v dolino zdrsnila inpadlapoškodba gležnja leve noge 60,00Jug. Ljubljana, Ptujska 30 padec pri smučanju zlom desne noge v gležnju 60,00Jug. Leše priPrevaljah št. 66padec pri smučanju zlem desne noge v gležnju-Jug. Ljubljana, Dsvinska 9 padec pri smučanju zlom desne noge in poškodbaleve noge pod kolenomJug. Lipan:a padec pri smučanju kompliciran zlom leve noge vgležnju60,001 134,00Jug. Osijek padec pri smučanju izpah desne noge v kolenu 116,80Jug.Jug.Ljubljana, Študentskonaselje blok VIRadovljica,Cankarjeva 5ker sta izgubila orientacijo innista bila primsrno opremljena,sta prisilno bivakirala v stenibrez poškodbe 373,43Jug. Ljubljena, Glavarjeva 27 padec pri smučanju izpah leve noge v kolenu 45,00Jug. Prevalje padec pri smučanju spiralni zlom leve noge-Jug.Jug.MariborSlovenjgradec padci pri smučanju na zimskemreševalnem tečajuzlom reber na desni straniprsnega košazlom desne noge v gležnjuJug. Mežica zlom leve noge v gležnjuJug. Mežica 185 padec pri smučanju poškodba kolena desne nogeJug.Jesenice,Trg revolucije 9padec pri smučanju zlom desne noge nad gležnjem 45,00Ital. Ljubljana, Vrtača 4 padec pri smučanju spiralni zlom leve krače 100,00Jug. Trst, Via Vespucci 4 padec pri smučanju zlom desne noge v golenu 165,00Jug. Zalog pri Ljubljani pri povratku z dela pri planinskikoči šel v dolino pobližnjici-drči, kjer pa je zaradineprimerne obutve zdrsnil inpadel čez skalosmrtna 124,20Jug.Jesenice,Cankarjeva 17padec pri smučanju izpah gležnja in kolena desnenoge161,47Jug. Ljubljana zbolel na prvomajskih smučarskihtekmahbolečine v trebuhu 60,00Jug. Maribor padec pri smučanju zlom desne noge nad gležnjem 480,00Jug.Ljubljana,Rožna dolina XVII 9padec pri smučanju zlom leve noge pod kolenom 60,00Jug.Jesenice,Na Murovi 19padec pri smučanju poškodba leve noge-Jug. Laško med plezanjem se mu je izpuliloprimek, zato je padel60 m v globino, vendar ga jesoplezalec v navezi obdržal navrvipoškodbe na glavi in kolenu,izpah noge in udarci po vsemtelesu900,00Jug. Ljubljana, pri povratku z izleta zgrešil nalomljena hrbtenicaLevstikova 9 pot in zašel na zelo težakteren, kjer je zdrsnil in padelčez skalo okrog 7 m v globino

aoIMDatum Kraj nesrečeime in priimek poklic rojen rojstni kraj25. 26. 6. V severni steni ŠtajerskeRinkeCene GrčarDrago Geršak študent19431944KamnikKrško26. 27. 6. V severni steni Razorja Wcod DavidVViliam27. 12. 194327. 2. 7. Na Kofcali Franc Jerman upokojenec 30. 7. 1906 Tržič23. 3. 7. Na peti proti KlemenškoviplaniniJanez Kastelic uslužbenec Ljubljana29. 4. 7. Krnica—Kriška stena ing. Pavla Kos uslužbenec 30. 6. 194030. 7. 7. V Jalcvčevem ozebniku Jakov Lasič uslužbenec 14. 6. 1942 Split31. 9. 7. V Turškem žlebuna OkrešljuMarjan šoštar uslužbenec 11. 5. 1950 Velenje32. 17. 7. V Srednjem Rokavu Karel Korenini 17. 11. 1906 Ljubljana33. 9. 8. Pastirsko naseljena Veliki planini34. 10. 8. V zadnjem delu vzponapreti Staničevem domu35. 11. 8. Na poti iz Kredaricena Staničev dom36. 21. 8. Pod Hanzovo potjov PrisojnikuJanez Lanišek pastir 22. 6. 1921 LanišePeter Simonič uslužbenec 18. 5. 1930 Škcfja LokaStanko Trapp študent 2. 5. 1S39 Dvor priPliberkuPavle Toplišek avtomehanik 33. 6. 1943 Zg. Hrušica37. 25. 8. Na Kredarici Ivanka Markič upokojenka 7. 6. 1905 Sp. Besnica38. 26. 8. Ped Kisovcemna Veliki planiniFrančiška Žabkar upokojenka 27. 9. 1897 Ljubljana39. 6. 9. Na Voglu Merry Parry 21. 11. 1913 Anglija40. 11. 9. Ped vrhom ozebnikav JalovcuNuša Duhovnik dipl.econom.18. 9. 1940 Medvode41. 17. 9. Na poti čez Prag Zofija Gajek uradnica 15. 4. 1939 Libliniec42. 1. 10. V Prisojniku Franc Hauser ključ,mojster26. 9. 1916 Klagenfurt43. 2. 10. Na Kredarici Andrej Ponikvar — 29. 1. 1947 Dovje44. 4. 10. V Komarči Janez Hodnik upokojenec 1. 5. 190245. 19. 11. Na Uršlji gori Marija Skaza oskrbnicaplan. doma12. 1. 1897 —

S R E Č E N C IposebneVzroki nesreče Poškodba reševalnedržav- stalno akcijeIjanstvo bivališče N dinJug. Kamnik pri plezanju kakih 30 m levo smrtna 647,20Jug. Krško od Modec-Režkove smeri je smrtnaverjetno zaradi tega, kernista zabila vmesnih klinov,prvi v navezi padel 70 m v globino,za seboj pa potegnil tudiscplezalcaAngl. 72 Primmrose BamkOldham Lancsv Anglijipri prečenju snežnega plazuzdrsnil in padel tako, da jez glavo udaril v stenopoškodbe na glavi 206,88Jug.Tržič,Pot na Zali rovt 9zdrsnil na poti pri sestopu vdolinozlem noge 369,50Jug. Ljubljana v namenu, da bo po bližnjiciprišel na pravo pot, ki vodi naKlemenškovo planino, je zašelv neprehoden teren, kjer jetudi cbtičal in klical na pomočbrez peškodb 400,00Jug,Ljubljana,Milčinskega 55skočila z vrha Kriške stene smrtna 240,00Jug. Split, Jugoplastika,Polička 149zdrsnil na snegu v ozebniku,drsek okrog 200 m navzdol inpriletel v stenosmrtna 2 299,50Jug. Velenje, Jenkova 6 na alpinističnem tečaju zdrsnilna sneguzlom leve krače —Jug. Jesenice v snežnem ozebniku med Sred- peškodba na glavi in odrgnine 620,00njim in Visokim Rokavom pri pc rokahsestopanju v smeri zavetišča IIzaradi izgube ravnotežja inudarca kamna padel z glavonaprej v krajno poč in zadelv skaloJug, Laniše 11 zbolel -131,25Jug. škcfja Loka,Stara cesta 9Avstr. Dvcr 19, p. Šmihelpri PliberkuJug. Zg. Hrušica 4pri LjubljaniJug. Sp. Besnica 15pri KranjuJug.Ljubljana,Krakcvski nasip 10zaradi obolele noge (meniskusa)ni mogel hoditina snežišču spodrsnil in padelv bližnjo 3 m globoko krajnopočklical na pcmoč, ker se ni upalsam sestopiti na povratku vdelinoAngl. Anglija zgrešila pot skozi Žagarjevgreben in si poškodovala nogo,zato ni mogla sama sestopitimeniskus 260,00težke poškodbe na glavi 644,70brez poškodb v spremstvu gor.reševalcev pripeljan v dolino300,00zbolela cbclenje srca 424,60pri sestopu v delino zdrsnila kompliciran zlom leve noge vgležnju131,60izpah leve noge in izčrpanost 80,00Jug. Medvode 9 pred izstopom iz ozebnika joje zadel padajoči kamentežka poškodba levega boka 360,00Polska Libliniec pri sestopanju s Triglava zdrsnilain padla v grušč, od koderje drsela okrog 50 mnavzdolAvstr. Klagenfurt zgrešil pot in zašel v žleb, izkaterega ni mogel nikamorJug.Jesenice,Maršala Tita 65Jug. Stara Fužina 148 verjetno zdrsnil in padel okrog70 m v globino po skalovitemin strmem terenuzlom leve roke v zapestju, poškedbalevega kolka in glave200,00delna izčrpanost 120,00pri heji zdrsnil in padel poškedba desne noge v stegnu 1 586,00smrtna 120,00Jug. Maribor, Radvanjska c. nenadoma zbolela pljučnica 230,00

a0NDatum Kraj nesrečeime in priimek poklic rojen rojstni kraj46. 30. 11. V pobočju Malega Stola Janez PalovšnikStanka Dolaruslužbenecuslužbenec21.12.1. 19328. 1928LesceZabreznica47. 25. 12. Na Vršiču Mira Sever uslužbenka 4. 3. 1932 Ljubljana48. 25. 12 Pod Kisovcemna Veliki planini49. 31. 12. Na Žavcarjevem vrhuna KozjakuVladimir Zdešar učenec 11. 1. 1952 LjubljanaMarija Jamšek upokojenka 1901 LjubljanaP O I Z V E DO50. 11. 1. V severni steni — Jesihovi Tine Goričar študent 1. 11. 1941 Javorjesmeri v Šitah Uhan Viktor študent 15. 4. 1942 Št. Rupert51. 7. 2. V Kamniški Bistrici Alojz PlankarVili ŠprukFranc Markič-—52. 19. 7. Pod Triglavsko sev. steno Polde TalarZvone Andrejčičslikopleskarvajenec15.9.11.11.19431950Zg. SoricaLjubljana53. 11. 8. Na Jelovici — Rovtarici Frida Šiška upokojenka 21. 6. 1887 Kranj54. 28. 8. Na področju Špika Vladimir Večerič študent 2. 1. 1945 Pcdr. Slatina55. 4. 9. Na področju Špika Vladimir Večerič študent 2. 1. 1945 Pcdr. SlatinaPoleg navedenih gorskih nesreč je bilo v letu 1966 na področju Pohorske vzpenjače še 119, žičnice na Španovem vrhu 13,žičnice na Vel. planini 23, žičnice na Voglu 35. žičnice na Vitrancu 40 in žičnice_ na Zelenici 108 čistih smučarskih nesrečz raznimi poškodbami. Pri reševanju so v večini primerov sodelovali gorski reševalci »GRS«.

S R E Č E N C IdržavljanstvostalnobivališčeVzroki nesreče PoškodbaStroškiposameznereševalneakcijeN dinJug.Jug.Lesce 155Zabreznica 57na lovu pri sestopanju na poledenelemterenu sta padla vsneg, pri drsenju po snegu pasprožila snežni plaz, ki ju jenesel še okrog 100 m navzdolsmrtnapoškodba prsnega koša in leveroke2 565,39Jug.Ljubljana,Titova 132padec pri smučanju izpah levega kolena516,00Jug.Ljubljana,Strossmajerjeva30 apadec pri smučanjudvakratni zlom leve noge nadgležnjem113,60Jug. Ljubljana, Titova 6padec pri smučanjuzlomgležnja350,00V A L N EA K C I J EJug.Jug.Ljubljana,Bizovik 113Ljubljana,Prešernova 30akcija se je pričela na prošnjostaršev, ker se nista v dogovorjenemčasu vrnila iz stenebrezpoškodb210,00Jug.Jug.Jug.KamnikKamnikKamnikakcije pričela, ker se niso pravočasnovrnili iz ture na Grintcvecso se sami vrnili brez poškodb75,09Jug. Kranj, Trojarjeva 6Jug.Ljubljana,Poljska pot 99akcija pričela, ker se nistapravočasno vrnila iz stenepogrešana sta v času akcijetretji dan po vstopu v stenoprišla sama po poti čez Pragv Vrata60,00Jug.Kranjse je izgubila pri nabiranjugobizčrpano našli na cesti91,65Jug. Novi Sadpogrešan od 14. 7. 1965, koje bil na počitnicah na Srednjemvrhu in sam odšel v gorebrezuspeha160,00Jug. Novi Sad15 gorskih reševalcev ponovnoiskalo pogrešanegabrezuspeha641,40Skupni stroški vseh akcij N din 18 837,23

PREGLED KAPACITETE, OBISKOV IN NOČITEV PLANINSKIH POSTOJANK V LETU 1966Kapac. ležišč Štev. obiskovalcev Število nočitev»ti P l a n i n s k a p o s t o j a n k ad0N1* «lZ »V upravi > •c>Xplaninskega društva o . c • a 'o "oo> ti > 12 & o ^3s. o O) »N Jto E 3Eo o E 3•t; al/> f ! .1 S 10•OC ;; M

38. Gomiščkovo zavetišče na Krnu39. Dom dr. Klementa Juga v Lepeni40. Dom Zorka Jelinčiča na Črni prsti41. Poštarska koča na Vršiču42. Zasavska koča na Prehodavcih43. Pogačnikov dom pri Kriških jezerih44. Koča na planini Razor45. Zavetišče na Globoki46. Planinski dom na Vogarju47. Koča na Poreznu48. Koča na Črnem vrhu nad Novaki49. Zavetišče na Robidenskem brdu50. Zavetišče Ravne51. Zavetišče v Počah52. Planinski hotel na Smarjetni gori53. Slavkov dom na Golem brdu54. Dom na Goški ravni'55. Dom na Lubniku56. Koča na Ratitovcu57. Zavetišče Farji potok58. Zavetišče pri Bertu v Dražgošah59. Zavetišče Urban v Dražgošah60. Zavetišče Prtovč61. Zavetišče Lajše62. Dom Pristava na Javorniškem rovtu63. Prešernova koča na Stolu64. Zavetišče GRS na Španovem vrhu65. Dom na Peci66. Koča na Pikovem (Podpeca)67. Zavetišče v Heleni68. Zavetišče Mihev v Podpeci69. Dom na Uršlji gori70. Poštarska koča pod Plešivcem71. Valvazorjev dom pod Stolom72. Roblekov dom na Begunjščici73. Koča na Naravskih ledinah74. Gostišče Križan75. Dom na Kofcah76. Dom na Zelenici77. Prehodno planinsko zavetišče v Tržiču78. Dom v Logarski dolini z dependanso79. Frišaufov dom na Okrešlju80. Koča GRS na OkrešljuPredgorjeJul. AlpKarav ankeKam. AlpeNova Gorica — 25 25 1 080 116 1 196 405 46 451Nova Gorica 26 12 33 1 291 139 1 430 314 37 351Podbrdo 17 13 30 3 530 79 3 609 351 — 351PTT Ljubljana 3 22 25 6 729 357 7 086 742 355 1 097Radeče pri Zidanem mostu — 22 22 3 229 281 3 510 659 126 785Radovljica 40 32 72 3 480 923 4 403 1 134 1 364 2 498Tolmin 16 24 40 2 537 37 2 574 737 37 774Tolmin — 2 2 ne evidentiraŽelezničar Ljubljana 35 — 35 1 325 — 1 325 186 — 186Cerkno 17 — 17 2 110 — 2 110 172 — 172Cerkno 14 — 14 3 186 3 3 189 152 3 155Cerkno 2 — 2 3 168 — 3 168 10 — 10Cerkno 2 — 2 2 703 — 2 703 — — —Cerkno — — — 2 293 — 2 293 — — —Kranj 48 — 48 15 388 452 15 840 757 401 1 158Medvode 20 — 20 13 916 20 13 936 168 10 178Radovljica 15 — 15 2 500 — 2 500 215 — 215Škofja Loka 22 — 22 3 958 34 3 992 299 — 299za Selško dolino v Železnikih 10 29 39 3 900 — 3 900 320 — 320za Selško dolino v Železnikih — — — 630 — 630 — — —za Selško dolino v Železnikih 2 — 2 1 850 — 1 850 — — —za Selško dolino v Železnikih — — — 2 125 — 2 125 — — —za Selško dolino v Železnikih — — — 1 560 — 1 560 — — —za Selško dolino v Železnikih — — — 1 053 — 1 053 — — —Javornik - Koroška Bela 3 27 30 1 215 11 1 226 943 11 954Odbor za gradnjo Prešernove — — — 2 535 — 2 535 — — —koče na StoluPostaja GRS Jesenice — 8 8 274 — 274 87 — 87Mežica 81 59 140 3 128 14 3 142 2 403 14 2 417Mežica 6 — 6 1 461 2 1 463 — — —Mežica — — — 3 480 — 3 480 — — —Mežica — — — 3 093 27 3 120 — — —Prevalje 50 — 50 5 423 72 5 495 1 540 — 1 540PTT Maribor 17 10 27 2 954 31 2 985 277 — 277Radovljica 44 — 44 3 420 — 3 420 889 41 930Radovljica 27 40 67 1 708 13 1 721 587 13 600Ravne na Koroškem 18 — 18 4 334 — 4 334 285 — 285Slovenjgradec 6 — 6 4 977 15 4 992 — — —Tržič 23 6 29 2 854 14 2 868 1 437 — 1 437Tržič 62 — 62 12 001 90C 12 901 6 200 326 6 526Tržič — — — 11 052 — 11 052 — — —Celje 161 — 161 42 157 2 855 45 012 7 602 1 287 8 889Celje 44 60 104 15 850 878 16 728 1 797 165 1 962Postaja GRS Celje — 8 8 ni poslovala1 Od 9. 10. dalje zaprta.2Odprta 19. 6. 1966.

P l a n i n s k a p o s t o j a n k a oV upraviplaninskega društvašteviloposteljšteviloležiščSkupajo. CO SII> «uo E-- C N «>SkupajdomačihinozemskihSkupaj81. Kocbekov dom na Korošici 180882. Mozirska koča na Golteh z Dependanso 134483. Bivak pod Ojstrico n 180084. Koča na Smrekovcu • i 137785. Češka koča na Spodnjih Ravneh ii 154586. Cojzova koča na Kokrskem sedlu •i 179187. Koča na Jermanovih vratih ii 188488. Bivak v Kočni ii 195289. Dom Kokrskega odreda na Kališču • i 154090. Koča na Križki gori ii 158291. Zavetišče na Mali Poljani ii 110092. Zavetišče v Gozdu ii 86493. Dom v Kamniški Bistrici ii 60194. Bivak pod Skuto •i 210495. Koča na Loki pod Raduho •i 152096. Okrepčevalnica Igla •i 75097. Zavetišče Grohat na Raduhi •i 188298. Zavetišče pri Pucu ii 73099. Koča pod Olševo ii 1250100. Zavetišče pod Ojstrico •i 1206101. Andrejev dom na Slemenu • i 1096102. Dom pod Storžičem • i 1100103. Bivak v Storž i ču •i 1750104. Zavetišče na Bistriški planini ii 1050105. Kostanjčeva koča na Dobrči Predgorje 1520106. Koča na Mali planini Kam. Alp 1447107. Dom na Veliki planini ii 1560108. Dom na Menini planini ii 1508109. Koča na Starem gradu •i 583110. Dom na Krvavcu ii 1700111. Koča ob žičnici na Krvavcu •i 1495112. Mengeška koča na Gobavici n 440113. Dom na Resevni ii 682114. Zavetišče na Resevni z razglednim stolpom •i 682115. Mariborska koča na Pohorju z razgl. stolpom Pohorje 1040116. Ribniška koča na Pohorju ii 1530117. Koča na Pesniku ii 1100118. Koča na Pesku ii 1382119. Koča na Osankarici ii 1160Celje 23 36 59 2 443 89 2 532 618 41 659Celje 94 64 158 3 532 115 3 647 713 62 775Celje 4 — 4 114 — 114 62 62Črna na Koroškem 62 — 62 5 152 35 5 187 2 301 26 2 327Jezersko 29 20 49 4 980 25 5 005 998 27 1 025Kamnik 28 24 52 1 850 77 1 927 983 108 1 091Kamnik 26 20 46 1 346 94 1 440 674 96 770Kranj — 6 6 50 — 50 26 — 26Kranj 24 30 54 2 335 5 2 340 700 5 705Križe pri Tržiču 10 30 40 3 328 16 3 344 215 — 215Križe pri Tržiču — 3 3 1 056 _ 1 056 52 — 52Križe pri Tržiču 3 — 3 2 822 22 2 844 16 — 16Ljubljana - matica 36 — 36 23 033 283 23 316 2 604 409 3 013Ljubljana - matica — 6 6 50 — 50 43 — 43Luče ob Savinji 9 22 31 1 768 3 1 771 363 3 366Luče ob Savinji — — — 9 736 — 9 736 — — —Mežica 7 — 7 693 — 693 64 — 64Mežica — — — 1 812 — 1 812 _ — —Solčava — — — 625 34 659 — —Solčava 10 20 30 1 341 54 1 395 54 — 54Šoštanj 46 22 68 2 723 20 7 743 257 20 277Tržič 50 18 68 4 219 — 4 219 2 120 — 2 120Tržič 3 6 9 122 — 122 69 — 69Tržič — — — 945 — 945 — — —Tržič 21 21 1 177 — 1 177 405 — 405čmuče — 20 20 1 235 2 1 237 760 4 764Domžale 19 28 47 9 936 — 9 936 2 346 — 2 346Gornji grad 30 40 70 2 881 — 2 881 375 — 375Kamnik 16 8 24 17 123 5 17 128 988 — 988Kranj 110 40 150 41 220 — 41 220 3 883 111 3 994Kranj — — 13 960 — 13 960 — — —Janeza Trdine Mengeš 4 — 4 9 436 — 9 436 61 11 72Šentjur pri Celju 12 — 12 2 708 42 2 750 32 — 32Šentjur pri Celju 2 — 2 ni poslovaloMaribor - matica 15 50 65 22 529 79 22 608 14 502 79 14 581Maribor - matica 30 30 60 10 853 39 10 892 5 900 39 5 939Maribor - matica 8 4 12 3 012 56 3 068 95 6 101Oplotnica 30 — 30 2 899 20 2 919 263 20 283Oplotnica — — — 4 930 225 5 155 — — —

120. Ruška Coča (Tinetov dom) M 1250121. Dom pri Treh kraljih 1200122. Koča pod Kremžarjevim vrhom 1161123. Grmovškov dom pod. Vel. Kopo „ 1377124. Razgledni stolp na Rogli 1517125. Dom Zarja na Pohorju „ 3 1200127. Koča Planine M 1010127. Koča na Roglji 1481128. Dom pod Brinjevo goro „ 430129. Dom na Boču z razglednim stolpom Boč 698130. Koča Tromejnik na Doliču* Goričko 400131. Dom Kozjak Kozjak 705132. Zavetišče Šober „ 320133. Koča na Žavcarjevem vrhu M 91413«. Zavetišče Podlipje „ 840135. Dom na Paškem Kozjaku Paški Kozjak 970136. Koča na Bohorju Zasavje 935137. Celjska koča „ 750133. Dom v Gorah 791139. Koča na Kalu „ 956140. Koča na Kumu 1219141. Dom na Šmohorju 774142. Tončkov dom na Lisci „ 947143. Dom na Jančah 794144. Zavetišče Lovrenc j> 711145. Gašperjeva koča nad Vel. Kozjem 513146. Zavetišče na Kopitniku 914147. Dom na Mrzlici „ 1119148. Koča na Zasavski gori M 849149. Čoparjeva koča na Čemšeniški planini „ 1206150. Dom na Polomu Gorjanci 725151. Dom Vinka Paderšiča 822152. Dom na Mirni gori Dolenjsko 1048153. Gostišče v Črmošnjicah gričevje 520154. Bife na kolodvoru v Črnomlju 156155. Koča pri Jelenovem studencu „ 850156. Dom na Govejku Polhograjski 812157. Dom na Goropekah dolomiti 742158. Zavetišče na Planini z razgl. stolpom „ 733159. Iztokova koča pod Golaki Trnovski 1260160. Koča na Čavnu z razgl. stolpom gozd 1239161. Koča pri izviru Hublja „ 250162. Koča Kekec na Katarini 306Ruše pri MariboruImpol Slovenska BistricaSlovenj GradecSlovenj GradecSlovenske KonjiceTAM MariborVuzenicaZrečeZrečePoljčaneMurska SobotaKozjak MariborKozjak MariborMaribor - maticaVuzenicaVelenjeBohor SenovoCeljeDol pri HrastnikuHrastnikKum TrbovljeLaškoLisca Videm - KrškoLitijaRadeče pri Zidanem mostuRadeče pri Zidanem mostuRimske TopliceTrbovljeZagorje ob SaviZagorje ob SaviKostanjevica na KrkiNovo mestoČrnomeljČrnomeljČrnomeljKočevjeObrtnik Ljubljana2iriVrhnikaAjdovščinaAjdovščinaAjdovščinaNova Gorica17 25 42 9 666 391 10 057 923 218 1 14139 14 53 716 — 716 268 — 26810 19 29 1 198 15 1 213 63 — 6331 20 51 5 448 39 5 487 514 39 553ne evidentira27 13 40 269 18 237 115 18 1331 6 7 od 13. 6. 1965 ne posluje29 10 39 3 967 83 4 050 514 28 542— — — 4 550 — 4 550 — — —45 22 67 5 080 55 5 135 1 222 — 1 222— 42 42 35 — 35 13 — 1321 8 29 2 093 273 2 371 233 73 311— — — 3 795 — 3 795 — — —7 17 24 3 708 10 3 718 1 800 — 1 800— — — 1 713 — 1 713 — — —40 — 40 1 253 — 1 253 381 — 38134 17 51 7 727 — 7 727 804 — 80453 10 63 8 526 81 8 607 773 18 79158 33 91 8 385 268 8 653 486 52 53842 41 83 6 335 1 6 336 1 123 87 1 21019 8 27 5 073 19 5 092 327 — 32725 25 50 2 207 7 2 214 1 116 — 1 11619 9 28 5 422 71 5 493 1 380 90 1 47037 17 54 3 310 — 3 310 368 — 368— — — 1 907 — 1 907 — — —2 — 2 439 63 502 — — —4 — 4 4 052 — 4 052 — — —74 27 101 6 878 90 6 968 2 837 28 2 86525 28 53 5 152 22 5 174 411 — 41116 12 28 1 702 10 1 712 — — —6 — 6 1 079 — 1 079 24 — 2418 12 30 2 064 — 2 064 346 — 34624 18 42 6 476 88 6 564 1 350 50 1 4006 — 6 784 12 796 123 65 188ne evidentira5 8 13 1 055 33 1 038 105 7 11228 8 36 4 108 — 4 108 401 — 40110 30 40 5 281 81 5 352 215 81 296— — — 3 120 — 3 120 — —— 12 12 115 — 115 — —8 16 24 2 283 273 2 556 113 16 129— — — 3 895 56 3 951 — — —18 18 7 280 9 220 16 500 123 170 2933V upravi društva od 1. 11. 1966.4Se v adaptaciji.

2 V upraviP l a n i n s k a p o s t o j a n k a o planinskega društvaII II "" HII 1 il il I I i I163. Zavetišče na Sivki Idrijsko 1006 Idrija — — — 176 — 176 — — —164. Zavetišče na Jelenku hribovje 1106 Idrija — — — 301 16 315 — — —165. Zavetišče na Hleviški planini „ 907 Idrija 6 — 6 800 36 836 31 4 35166. Pirnatova koča na Javorniku 1240 Idrija 10 — 10 405 53 458 44 5 49167. Planinski dom Rudar Vojsko „ 1080 Idrija 35 7 42 1 802 93 1 895 437 65 502168. Zavetišče na Svinščakih Snežnik 1242 Ilirska Bistrica — 8 8 še v adaptaciji169. Zavetišče na Vel. Snežniku „ 1796 Ilirska Bistrica — 14 14 1 748 189 1 937 24 — 24170. Tumova koča na Slavniku Tržaško- 1028 Koper 6 23 29 3 180 1 104 4 284 52 37 89171. Stenjkova koča na Trstelju KomenskiKras642 Nova Gorica — 12 12 3 008 160 3 168 22 —172. Vojkova koča na Nanosu Nanos 1243 Postojna 3 20 33 6 832 749 7 581 302 90 392173. Furlanovo zavetišče pri Abramu „ 915 Vipava — — — 500 5 503 — — —174. Koča Mladika na Pečni rebri Notr. Kras 710 Postojna — — — 6 322 379 6 701 — — —175. Dom na Slivnici „ 1114 Cerknica 43 — 43 5 137 98 5 235 1 311 98 1 40922Inozemski obiskovalci planinskih postojank so bili iz naslednjih držav: 20 782iz Italije, 10 884 iz Avstrije, 7308 iz Zahodne Nemčije, 1341 iz Anglije, 1304 izNizozemske, 924 iz CSSR, 441 iz Francije, 360 iz Poljske, 289 iz Švice, 278 izBelgije, 190 iz ZDA, 149 iz SSSR, 140 iz Madžarske, 81 iz Danske. 70 izVzhodne Nemčije, 68 iz Kanade, 39 iz Švedske, 11 iz Avstralije, 10 iz Romunije,9 iz Grčije, 3 iz Tunisa, 2 iz Bolgarije, 2 iz Gvineje, 2 iz Izraela, 2 izLuxemburga, 2 iz Maroka, 2 iz Peruja. 1 iz Egipta, 1 iz Finske, 1 iz Libanonain 1 iz Nove Zelandije.Skupaj 3 228 2 387 5 615 765 619 44 697 810 316 141 220 13 580 154 800V letu 1965: 3 056 2 360 5 416 810 085 56 548 866 633 133 228 14 590 147 818V letu 1966: 3 228 2 387 5 615 765 619 44 697 810 316 141 220 13 580 154 800Razlika: + 172 + 27 + 199 —44 466--11 851 —56 317 +7 992 —1 010 + 6 982

ISTRA-BENZKOPERdrugo največje trgovsko podjetje za prometz nafto in naftnimi derivati v Sloveniji,vas vabi, da obiščete bencinske servise,kjer boste solidno postreženi.Delovni čas servisov »Istra-benz« je:Ivančna goricaStari trg pri LožuKozinaPodgradKoper I.Koper II.IzolaŠkofije I.Škofije II.NON -STOPNON -STOPNON -STOPNON -STOPNON -STOPNON -SiOPNON -STOPNON -STOPNON -STOPPiran od 5. ure do 22. urePiran — jahte od 5. ure do 22. ureBuje od 5. ure do 22. ureUmag od 5. ure do 22. ureNovigrad od 5. ure do 22. ureDivača od 5. ure do 22. ureLazaret (predvidoma bo izročen prometuv prvi polovici novembra) posloval boNON-STOP.Postojna (pri odcepu glavne ceste v Pivkojamobo predvidoma izročen prometu vjanuarju 1968) in bo posloval NON-STOP.Poleg vseh navedenih benzinskihposlujeglavno skladiščev Kopruslužba plinovpredstavništvov Ljubljani, Gosposka 3servisov,od 6. do 15. ureod 6. do 15. ureod 8. do 15. ureprodajalna avtomaterialovin maziv v Ljubljani, od 8, do 15. ureGosposka ul. 3 (telefon 22-487)Vselej imamo na zalogi sortirano blagovseh zvrsti naftnih proizvodov in avtomaterialov.VELEBLAGOVNICACENTROMERKURLjubljana, Trubarjevo 14 etažepomične stopniceVabimo vas na ogled in nakup edinstveneopreme za vse vrste športa inribolov.V posebnem športnem oddelku veleblagovnicevam nudimo izdelke domačeproizvodnje, kakor tudi iz uvoza,tako za rekreacijo kakor tudi za vrhunskešporte.Priporočamo se!

izdeluje poleg kvalitetnihpnevmatikklinaste jermeneod450-14 000 mmprometne stožce, blatnikezakamionecevigorskepodplateSCLUCLuraTOtehnične predmeteitd.TOVARNA GUMIJEVIH IZDELKOVPoslužujte se naših prodajaln!NAŠ NOVIPROIZVODhladno oblikovani jekleni profili za finalizacijo poizvodov melalopredelovalneindustrije. Izdelujejo se iz toplo in hladno valjanih trakov. Bazna jekla za HOPso mehka (npr. C. 0146), nizko ali visoko legirana, odporna proti koroziji inatmosferskim vplivom ali specialna jeklaC PROFILIL PROFILIU PROFILIKOTNI PROFILIROLETNI PROFILIOMEGA PROFILIHOP predstavljajo napredek v tehnologiji oblikovanja zelo kompliciranih profilov,so popoln proizvod, ki omogoča oblikovanje vseh vrst in poceni konstrukcijskeizvedbeŽelezarna JeseniceW n J JESENICE NA GORENJSKEM, TELEFON 82-244, TELEX 31-196