Urban marec 2011 - Javni holding Ljubljana

marec 2011Letnik 7ISSN 4/22391

Vsak človek je zase svet,čuden, svetal in lepKot zvezda na nebu …(Tone Pavček)Draga sodelavke,ob 8. marcu vam želimo,da bi vedno našledovolj časa in energijeza sledenje svoji zvezdiin nikoli pozabile,kako enkratne ste!Vaš UrbanVsebinaNačrti javnih podjetijv letu 2011.................................4Ljubljana mora pokazativse svoje prednosti........................6Avtobus -prijeten jutranji ritual....................7Ljubljanski gradv novi "preobleki"..........................8Skrbimo za okolje.........................10Sodelujemo v mednarodnemprojektu....................................12Ljubljana smo ljudje.....................13Odbor za preprečevanje mobinga..... 14Nova lokacija centra zaupravljanje JP LPT........................15Razpis za dodelitevneprofitnih stanovanj....................16Kultura v našem mestu.................. 17Športne novičke ......................... 18Mačice // Foto: Arhiv Zavoda CCCZvončki // Foto: Arhiv Zavoda CCCNo, pa je vendarle na vidiku…pomlad! Novo rojstvo, nov začetek! Novaenergija! Kako neverjetno narava poskrbi za pravo ravnovesje. Dajmo,sledimo ji! Uglasimo se z njo. Da pa ji bomo lažje sledili, moramo kdajpa kdaj kaj počistiti vsak pri sebi. Znebimo se stvari, ki nas po nepotrebnembegajo, znebimo se slabe energije, ki nas kdaj zajame, znebimose negativnih misli…in zadihajmo svobodno. Da bo naše čudovito mestotudi zadihalo s polnimi pljuči, smo pripravili očiščevalno akcijo, ki jo žetradicionalno imenujemo Akcija za Lepšo Ljubljano. Vljudno vabljeni, dase akciji, ki bo potekala marca in aprila, pridružite tudi vi, drage bralkein bralci Urbana. Da bo v takšnih akcijah vse manj ostalo za spomladanskočiščenje, pa moramo poskrbeti sami skozi vse leto. Da bomo pravilnoin vestno ločevali odpadke, smo vam tokrat pripravili nekaj pojasnil innasvetov, da bomo lažje in bolje skrbeli za okolje.Prišel pa je tudi 8. marec, mednarodni dan žena. Tokrat vam predstavljamocelo četo aktivnih, pogumnih in uspešnih žensk, katerim lahko levzkliknemo »Bravo punce!« A ne fantje, treba je priznati, da brez naspač ne gre. Vsekakor pa tudi me isto trdimo za vas, zato predstavljamotudi nekaj drzne in uspešne moške energije. Pomlad je mogoče čas, kosi bomo še večkrat priznali, da eden brez drugega ne moremo in začutilihvaležnost, da se imamo.Tako kot vsak letni čas, tudi pomlad prinaša s sabo skrivnost, ki pripadale njej. Skrivnostna in nežna je v svojem nemiru, kipenju in skritem razvratu.Mene večkrat napolni s hvaležnostjo za lepoto, ki je povsod okolinas. Toliko jo je, da kdaj pa kdaj kar zaboli. Za vsakega drugačna, papravzaprav za vse ista. Včasih, ali velikokrat življenje od nas zahteva, dase jo šele naučimo videti. Ne upirajmo se! Občutek je veličasten!Odplešimo torej skozi pomlad, mogoče kakšen valček ali tango, in seznova pozdravimo, ko nas bodo vroči ritmi salse in rumbe odpeljali protipoletju.Justina Simčič3

Načrti javnih podjetij v letu 2011Z največjo reorganizacijo sistema v zgodovini družbe, izvedeno v preteklem letu, jetudi Javni Holding Ljubljana prevzel velik del odgovornosti za nemoteno poslovanjejavnih podjetij in zagotavljanje nemotenega delovanja gospodarskih javnih služb.Ob tem zavedanju bomo gradili predvsem na visokem strokovnem delu in povezovanjus temeljnimi procesi. Ob tem so postavljeni konkretni cilji kot npr. implementacijadodatnih funkcionalnosti SAP, oblikovanje skupnega podatkovnega centra,enotno in kakovostno poročanje za poslovno odločanje, uvedba e-izvršb v pravnislužbi, doseganje nižjih cen in racionalizacij pri izvedbi javnih naročil in ponujanjestrokovnih storitev tudi zunanjim poslovnim subjektom. S podpornimi procesi bomopredvsem skrbeli za nemoteno izvajanje storitev javnih podjetij in zagotavljali stabilnooskrbo uporabnikov.Konec leta 2010 je bilo v Javnem Holdingu 211 zaposlenih. V letošnjem letu je načrtovanozmanjšanje števila zaposlenih zaradi predvidenih upokojitev.JP Vodovod-KanalizacijaOsnovno poslanstvo družbe je nemotenaoskrba prebivalcev z zdravstveno neoporečnopitno vodo in odvajanje odplak,ki jih je treba pred izpustom v naravoočistiti v skladu z okoljskimi predpisi.V sledenju osnovnemu poslanstvu so vdružbi med drugim načrtovali zamenjavo6,2 km vodovodnega omrežja, celovitoobnovo 2 % vodovodnih priključkov(810 celovitih obnov), zamenjavo 1,5 kmin gradnjo 7,2 km kanalov, nadaljevanjesanacije v vodarni Brest, začetek daljinskegaodčitavanja porabe vode (pilotniprojekt je načrtovan na enem zaključenemmerilnem območju), pripravo dokumentacijeza nadgradnjo Centralnečistilne naprave (CČN), zaključek aktualnegakohezijskega projekta hidravličnihizboljšav kanalizacijskega sistema inpripravo novega kohezijskega projekta,nadaljevanje projekta INCOME itd.Finančni okvir: Prihodki so načrtovaniv višini 42,8 mio EUR, celotni odhodkipa v višini 40,3 mio EUR. Čisti dobičekje načrtovan v višini 2 mio EUR. 68,1 %prihodkov izhaja iz obvezne gospodarskejavne službe, 14,6 % iz ravnanja zidustrijskimi odplakami, ki je tržna dejavnost,ostalo pa sestavljajo drugi prihodki.Foto: arhiv projekta- CC WaterSKadri: Konec leta 2010 je bilo v družbi377 zaposlenih. V letu 2011 načrtujejookrepitev z 10 zaposlenimi. Poleg ostalihpotreb v temeljnih procesih načrtujejozaposliti izvajalce, ki bodo pripraviljaliprojektno dokumentacijo za naložbe.Oblikovanje lastne projektivne skupinenačrtujejo zaradi slabih izkušenj z zunanjimiizvajalci.Energetika LjubljanaEnergetika Ljubljana oskrbuje Ljubljanoin sosednje občine s toploto, zemeljskimplinom in daljinskim hlajenjem. V prihodnjebodo vse več pozornosti namenilitudi storitvam povezanim z učinkovitorabo energije (URE) in obnovljivimi virienergije (OVE). Že v septembru 2010 jeEnergetika Ljubljana vstopila v lastniškostrukturo družbe TE-TOL in z nakupomposlovnega deleža MOL pridobila 35,43 %delež. V teku je realizacija programaprodaje oziroma menjave kapitalskenaložbe v družbi Geoplin in pridobitevposlovnega deleža TE-TOL. Programvsebuje dokapitalizacijo (v letu 2010 jebila izvedena delna v znesku 5 mio EUR,drugi del pa je predviden za leto 2012)in menjavo deležev, ki je predvidena vletu 2011. Z opisanimi ukrepi bodo doseglioptimalno tehnološko povezanost,kar je še posebej pomembno v obdobju,ko obe družbi načrtujeta obnovo dotrajanihproizvodnih virov. Do leta 2012 vEnergetiki Ljubljana načrtujejo obnovoštirih vročevodnih kotlov in enega parnegakotla ter zamenjavo gorilnika vvročevodnem kotlu. Te prenove predstavljajopreureditev kotlovskih napravza uporabo goriva ekstra lahkega kurilnegaolja in ukinitev gretja na mazut.Emisijske vrednosti se bodo ob tem šeznižale. Poleg tega poteka tudi rekonstrukcijaštirih rezervoarjev za mazut vrezervoarje za hranjenje lahkega kurilnegaolja.Za leto 2011 načrtujejo tudi izgradnjopolnilne postaje na lokaciji LPP ter povezovalniplinovod od postaje Verovškovado lokacije polnilnice. Nova polnilnapostaja bo namenjena oskrbi avtobusovin službenih vozil javnih podjetij, patudi za javno uporabo.Širitev vročevodnega omrežja bo izvedenale na območju MOL, medtem, koje izgradnja plinovodnega omrežja načrtovanatudi v sosednjih občinah (skupaj15,5km).Finančni okvir: Načrtovan čisti poslovniizid za leto 2011 znaša 11,6 mio EUR.Načrtovana je menjava deleža v družbiGeoplin. Računovodsko gledano bo učinekprodaje Geoplina pomembno vplivalna izkaz poslovnega izida, pri tem pa nebo realnega denarnega toka. Ob predpostavki,da družba ne bi izkazovala navedenegafinančnega prihodka in odhodkaprodaje oziroma menjave deleža v Geoplinu,bi načrtovani končni izid družbeznašal 4,3 mio EUR.Kadri: Konec leta 2010 je bilo v podjetju329 zaposlenih, načrt konec leta2011 pa je 332 zaposlenih (načrtovanaje zaposlitev treh inženirjev).Foto: arhiv Energetika LjubljanaSnaga Javno podjetjeDejavnost Snage pokriva pet različnihpodročij:- zbiranje in prevoz odpadkov,- odlaganje odpadkov,- urejanje in čiščenje občinskih cest vMestni občini Ljubljana,- urejanje in čiščenje javnih zelenih po-4 S sodelovanjem soustvarjamo Ljubljano.

vršin v Mestni občini Ljubljana,- urejanje javnih sanitarij v Mestni občiniLjubljana,- proizvodnja električne energije,- plakatiranje.Družba bo še nadalje posvečala velikopozornost zadovoljstvu uporabnikov,zaposlenih in področju varstva okolja.Poudarjajo, da se zavedajo, da so tukajzaradi strank, ki jih ocenjujejo po njihovemvsakodnevnem delu. Še naprejbodo sledili viziji »Hočemo biti najboljši«,vendar se je potrebno ob tem zavedati,da bo leto 2011 zahtevalo tudidovolj prilagodljivosti. Glavni strateškicilji Snage so usmerjeni k zmanjševanjukoličine odloženih odpadkov z ločenimzbiranjem, procesiranjem in sortiranjemodpadkov in s tem k izboljšanju varstvaokolja. Z vzpodbujanjem ločevanja odpadkovin uvedbo predelave odpadkovželijo doseči, da se količina odloženihodpadkov zniža na 20 %.V letošnjem letu je skupna načrtovanavrednost investicijskih naložb 8,1 mioEUR, od tega 0,7 mio EUR v obnove innadomestitve ter 7,4 mio EUR v razvoj.Največji delež med načrtovanimi investicijamipredstavlja naložba v izgradnjokompleksa Snaga, kjer je načrtovana selitevupravne zgradbe s Povšetove 6 naobmočje Ceste dveh cesarjev.Finančni okvir: Celotni prihodki so načrtovaniv višini 33,9 mio EUR, odhodkipa v višini 38 mio EUR. Načrtovani čistiposlovni izid za leto 2011 znaša 4 mioEUR izgube. Glavni vzrok takšnega rezultataje znaten porast stroškov, ki nisoneposredno povezani z izvajanjem dejavnosti.Kadri: Število zaposlenih konec leta2010 je bilo 462, za leto 2011 je načrtovanih515 zaposlenih. Največ spremembv številu zaposlenih je predvideno napodročju urejanja in čiščenja zelenihpovršin zaradi predvidenega izvajanjadejavnosti v lastni režiji. Zaradi predvidenegazačetka rednega obratovanja čistilnenaprave je načrtovana zaposlitevstrokovnega delavca.Foto: Miha FrasJavno podjetje Ljubljanski potniški prometCilj delovanja javnega podjetja LPP niustvarjanje dobička, temveč nudenjenajboljših storitev občanom. Načrt jesestavljen na teh temeljih, vendar paposkuša poiskati tiste rešitve, ki bodopodjetju pomagale ustvarjati relativnomanjšo izgubo, ki to javno podjetjespremlja že vrsto let. Poleg doslednegaspremljanja vseh stroškov, bo posebnaskrb namenjena tudi iskanju skupnihrešitev z lokalno skupnostjo o zagotavljanjuboljše prometne ureditve, karbo omogočilo hitrejši prevoz in večjezaupanje potnikov. Z Ministrstvom zapromet načrtujejo sklenitev dogovora ovzpostavitvi testnega področja za enotnovozovnico. Enotna vozovnica, nižjacena prevoza na medkrajevnih linijah invečja ponudba avtobusov je predpogoj,da bi se več ljudi pripeljalo z javnimiprevoznimi sredstvi iz okolice v Ljubljano.Na takšen način bi izboljšali prihodekiz prodaje in obenem zmanjšaliobremenjenost cest z osebnimi vozili.Glavni poudarki načrta:- nakup 20 enojnih plinskih avtobusovdolžine 12 m,- vzpostavitev metanske polnilnice v sodelovanjuz Energetiko Ljubljana,- vzpostavitev integriranega javnegaprevoza,- objava postajališčnih voznih redov.Plinski avtobusi, ki so za nakup načrtovaniv novembru, bodo izboljšali voznipark, hkrati pa so zelo dobrodošli zaokolje, saj ga neprimerno manj onesnažuje.Ob nakupu avtobusov na plin bovzpostavljena tudi metanska polnilnica,kjer bo proces organiziran tako, dabodo vozniki samo polnili gorivo v vozila.Vzpostavitev integriranega javnegaprevoza je predpogoj za vzpostavljanjetakšnih pogojev, da bi se za uporabomestnega potniškega prometa v prihodnostiodločilo dodatnih 15 mio potnikov.Dodatni potniki so edini realni virFoto: Nada Žgankza povečanje prihodka iz poslovanja.Za višjo kakovost storitev pa se načrtujetudi več rešitev, ki bodo izboljšaleinformiranost in obveščenost potnikov.Ena izmed njih je objava postajališčnihvoznih redov, ki so se ravno v tehdneh začeli nameščati na postajališčih.Finančni okvir: Prihodki so načrtovani vvišini 33,9 mio EUR. 61 % teh prihodkovpredstavljajo prevozi v mestnem potniškemprometu, 18 % subvencije (MOLletos v proračunu načrtuje subvencijov višini 5,5 mio EUR, primestne občinepa 0,5 mio EUR), 8 % prispevajo tehničnipregledi, dobrih 5 % vzdrževanje, ostalopa so drugi prihodki). Odhodki so vskladu z varčevalnimi ukrepi načrtovaniv višini 40,7 mio EUR. Med stroški največjidelež predstavljajo stroški dela (50%) in stroški goriva (13 %).Kadri: Stanje zaposlenih konec leta2010 je bilo 797, načrt konec leta 2011pa je 805 zaposlenih (načrtovana zaposlitevnovih voznikov)Bus d.o.o.Bus d.o.o. je v 100 % lasti LPP-ja. Osnovnicilj podjetja je izvajanje vseh vrstjavnega prevoza v skladu s koncesijskopogodbo. Število linij, ki jih opravljajov primestnem prometu je 33 v skupnidolžini 782 km. Poleg tega izvajajo tudiposebni linijski prevoz potnikov (prevozotrok v šolo in domov), ki ga opravljajoza 12 primestnih šol, ki se nahajajo naobmočju mreže linijskih prevozov in za10 šol, ki spadajo pod MOL.V letu 2011 načrtujejo nakup 4 primestnihavtobusov in podaljšanje koncesijskepogodbe za linijske prevoze. Številozaposlenih se ne bo spreminjalo. Konecleta 2010 je bilo v podjetju 105 zaposlenih.5

Ljubljana mora pokazati vse svoje prednostiVerjamem, da nove podžupanje Tjaše Ficko ni potrebnoposebej predstavljati, saj je v prvem mandatu županaZorana Jankovića opravljala delo vodje Odsekaza odnose z javnostmi in na tem mestu pustila velikosebni in strokovni pečat. Po volitvah je sprejela novvelik izziv – postala je podžupanja, odgovorna za področjikorporativnega komuniciranja in prenosa dobrihpraks. Njen pomemben cilj je povečati prepoznavnostLjubljane doma in v tujini.Mercerjeva lestvicaEna izmed lestvic, ki jo bomo v tem mandatu upoštevali prioceni kakovosti življenja v Ljubljani, je lestvica, ki jo vsakoleto objavi svetovalna družba Mercer. Nanjo je uvrščenihveč kot 380 mest z vseh koncev sveta.Na lestvici je do leta 2008 kraljeval Zürich, leta 2009 pa jeprestol prevzel Dunaj, ki je vodilno mesto obdržal tudi lani.Glede na lestvico se kakovost bivanja v Ljubljani izboljšuje.Po 82. mestu leta 2008 se je Ljubljana leta 2009 povzpelaza štiri mesta, lani pa še za eno in je zdaj 77.. V prihodnjihštirih letih se želimo uvrstiti med deset najboljših na svetu.Lestvica temelji na ocenah 39 dejavnikov, sestavijo pa jo spomočjo odgovorov, pridobljenih z anketnim listom, ki so gaMercerjevi strokovnjaki zasnovali z večjimi mednarodnimipodjetji ter drugimi strokovnjaki s področja kakovosti življenja.Strokovnjaki pri analizi podatkov in sestavi lestvice upoštevajo10 kategorij. To so gospodarsko okolje, politično, družbenoin kulturno okolje, medicinska in zdravstvena oskrba,šole in izobraževalni sistem, ponudba stanovanj, javnaoskrba in javni promet, možnosti za zabavo in preživljanjeprostega časa ter ponudba potrošniških dobrin in kakovostnaravnega okolja.Foto: Dunja WedamOb imenovanju za podžupanjo je Tjaša Ficko povedala,da se Ljubljana uspešno razvija in da bo v prihodnjih letihdokončno oblikovala in okrepila svojo blagovno znamkoter se umestila na zemljevid najuspešnejših evropskih insvetovnih prestolnic. »Po obisku številnih glavnih mest posvetu ugotavljam, da je Ljubljana med najbolj prijaznimi,zelenimi in čistimi, kar verjamem, da bomo v prihodnješe nadgradili, poleg tega pa poskrbeli, da se bo dober glasnašega mesta slišal še dlje«, poudarja podžupanja.K skupnemu uspehu bo pomembno prispevalo koordiniranoin še tesnejše sodelovanje oddelkov, služb, javnihpodjetij in zavodov velike mestne družine ter strokovnjakovz različnih področij. »Osvežili bomo tako internokomuniciranje kot tudi celostno informiranje prebivalk inprebivalcev Ljubljane«, pravi podžupanja in dodaja, daima Ljubljana precej skritih prednosti, ki jih je treba šepribližati meščanom in meščankam ter nato z njimi seznanititudi svetovno javnost.»V domačem okolju smo sodelavke in sodelavci MOL izjemnopomembni ambasadorji Ljubljane, saj področja, nakaterih vsakodnevno delujemo, najbolje poznamo in jihznamo tudi najbolje predstaviti. Vsakdo med nami ustvarjapodobo našega mesta tako na svojem delovnem mestukot tudi takrat, ko se o Ljubljani pogovarja s svojimi prijatelji,sorodniki in znanci. Največ, kar lahko naredimoza najlepše in najbolj prijazno mesto je, da z veseljemin odgovorno opravljamo svoje delo, skušamo s skupnimimočmi odpraviti pomanjkljivosti, ki jih opažamo, ob tempa se zavedamo pomembne vloge, ki jo ima vsak posamezničlan za skupni uspeh celotne ekipe« poudarja TjašaFicko in dodaja: »Če bomo sami znali biti ponosni na svojedelo in dosežke, ki jih ustvarjamo v dobro Ljubljančankin Ljubljančanov, bomo z informacijami o našem mestulažje navdušili tudi svoje sogovornike«.Seveda pa se kakovost življenja ne meri samo z uvrstitvamina različnih lestvicah, najpomembnejše je počutje meščanovin meščank. Ko bomo zadovoljni s svojim življenjem vLjubljani, bo podžupanja zadovoljna z opravljenim delom!Tjaša Ficko osebnoZadnji meseci so bili precej naporni. Najprej predvolilnakampanja, nato pa nov položaj, nove odgovornosti, novi izzivi…Kaj vam je iz tega obdobja najbolj ostalo v spominu?Predvsem dobra energija sodelavk in sodelavcev, zaradi katerenič od navedenega ni bilo težko in smo še tako zahtevendan vsi skupaj zaključili z nasmeškom.Tjaša Ficko // Foto: Miha Fras6 S sodelovanjem soustvarjamo Ljubljano.

Ljubljanski grad v novi »preobleki«Ljubljanski grad // Foto: Miran KambičLjubljanski grad je od leta 1905 dalje v mestni lasti; takrat ga je namreč za 60.200kron od državnih oblasti kupil tedanji župan Ivan Hribar. Konec leta 1999 je Mestnaobčina Ljubljana upravljanje gradu zaupala svojemu zavodu Festival Ljubljana,konec leta 2010 pa je sprejela sklep o ustanovitvi samostojnega javnega zavodaLjubljanski grad. Vodenje je bilo zaupano mag. Mateji Avbelj Valentan. Tako se ještevilnim ženskam na vodstvenih mestih v Mestni občini Ljubljana pridružila še ena,do nedavnega vodja kabineta ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Skupaj s svojimisodelavci je v prvih dveh mesecih izvedla vse nujno potrebne postopke, ki jihpredvideva ustanovitev novega zavoda, da bi le-ta tudi pravno-formalno deloval.Ljubljanski grad je dobil svojo celostnografično podobo, tako da bo lahko zaživelv čisto novi »preobleki«. Nastajanova spletna stran, ki bo domače in tujeobiskovalce privlačno popeljala na potmed preteklostjo in sedanjostjo. Izvajamotudi številne programe na kulturnoumetniškemin pedagoško-andragoškempodročju. Že v marcu vas prijazno vabimona sprehod po Ljubljanskem gradu;ogledali si boste lahko štiri razstaverazličnih zvrsti, prisluhnili zanimivimpetim predavanjem iz cikla Kultura renesanse,se sprehodili med »gregorčki«… Na grajskem dvorišču bomo namrečobudili spomin na lep slovenski praznikgregorjevo in postavili na ogled ptičkein ptičje hišice, ki so jih ustvarili osnovnošolciLedine iz Ljubljane. Na sprehodpo gradu se lahko podate tudi z grajskimvodnikom, ki vam bo razkril kakšno zanimivograjsko zgodbo in legendo, seustavite na najvišji točki – na Razglednemstolpu ter v Virtualnem muzeju inobiščete stalno razstavo Slovenska zgodovina.Na grad se lahko odpravite le naprijeten sprehod, saj vam Grajski grič,ki je le nekaj minut oddaljen od živahnegamestnega vrveža, ponuja prav to.Po idiličnem sprehodu pa si privoščitekavo v Grajski kavarni ali okusno kosilov Gostilni na gradu …Na gradu vas bo prijazno pozdravila»nova grajska ekipa«, ki pa ni pravnova, saj imamo vsi zaposleni za sabože nekaj let dela na gradu ali z gradom.Direktorici smo se tako pridružili: StaneMiklavec, ki zadnjih deset let vodi investicije,investicijsko vzdrževanje inobratovanje ter med svoj največji projektzagotovo prišteva izgradnjo tirnevzpenjače; Tatjana Pinoza je strokovnasodelavka na področju kulture in umetnosti;Nika Valentinčič bo tudi v prihodnjeskrbela za pedagoško-andragoškevsebine, med katere sodijo ustvarjalnedelavnice, grajska vodstva in tematskapredavanja; Katarina Damjanov vodiVirtualni muzej; Maja Pangršič skrbiza oddajo prostorov v najem – da sograjske dvorane kar najbolje zasedenez najrazličnejšimi dogodki (od različnihdružabnih dogodkov, protokolarnihsprejemov, predstavitev, novinarskihkonferenc, modnih revij ... pa do nekaterihprogramskih vsebin, ki jih skupajs koproducenti izvajamo zlasti v poletnemčasu (Poletni kino, Komedija podzvezdami, festival stand-up komedijePanč ...)); Tomo Dukarič je vodja vzpenjačeže vse od njene prve vožnje konecleta 2006 in je s svojo ekipo devetihsodelavk in sodelavcev konec leta 2010prepeljal že milijontega potnika na tirnivzpenjači; Tomaž Novak s svojimi tremisodelavci skrbi, da so vsi odri vedno primernoopremljeni, da je zvok brezhibenin luči prižgane ob pravem trenutku;Vinko Kumprej s svojima sodelavcema inzunanjimi izvajalci (varnostno in čistilnoslužbo, vrtnarji, serviserji in vzdrževalci...) 365 dni v letu zagotavlja, da gradin njegova okolica brezskrbno delujeta;mag. Damjana Sekernik je vodja splošnein kadrovske službe in je prav v teh začetnihdneh ustanavljanja novega zavodazagotovo oseba, na katero smo vsiGrajska ekipa // Foto: Miha Fras8 S sodelovanjem soustvarjamo Ljubljano.

naslovili največ vprašanj, kako je prav,da bo v skladu z zakonom, predpisom,pravilnikom ...; in navsezadnje sem tuše podpisana, ki že desetletje medijemposredujem informacije o gradu,grajskih dogodkih, novostih, obnovi terskrbim za podobo novega ljubljanskegajavnega zavoda na vseh vidnih sporočilih.Ustanovitveni akt zavodu namenja šedve delovni mesti; tako da se bo celotna»grajska ekipa« dopolnila v prihajajočihmesecih in si skupaj zadala nove cilje inizzive, ki se jih bo ob podpori ustanoviteljiceMestne občine Ljubljana tudi zveseljem lotila.Janja Rozman Raubar, vodja odnosov zjavnostmiLjubljanski grad slovenska akropolaZ ustanovitvijo novega zavoda je na Ljubljanskemgradu zapihal nov, svež veter.Kaj vse bo prinesel Ljubljančankam inLjubljančanom ter turistom pa lahkopreberete v pogovoru z mag. MatejoAvbelj Valentan, »grajsko damo«, ki jije bilo zaupano vodenje Javnega zavodaLjubljanski grad.Pred nastopom službe na Ljubljanskemgradu ste bili vodja Kabineta župana. Včem se vam zdi, da je funkcija direktoricejavnega zavoda podobna in v čemrazlična opravljanju del vodje kabineta?Mogoče je prezgodaj, da bi primerjalaomenjeni funkciji; delo v Kabinetu jebilo zelo raznoliko, saj je temeljilo naneposrednem sodelovanju z županom, spodžupanjo, s podžupani in z direktorjemMestne uprave. Poleg tega so bilavrata odprta za meščane in tiste, ki soopazili razvoj Ljubljane ter so s svojimiidejami in željami hoteli mestu doprinestidodatne vsebine. Kot v. d. direktoricaLjubljanskega gradu pa sempooblaščena, da vzpostavim temelje zanemoten začetek delovanja zavoda; toje trenutno naše najpomembnejše delo.Samostojno »obratovanje« začnemo vmarcu 2011, ko bomo podpisali primopredajnepogodbe med dosedanjimaupraviteljema Ljubljanskega gradu, FestivalomLjubljana, in tirne vzpenjače,Javnim podjetjem Ljubljanska parkiriščain tržnice.Kakšni so vaši občutki ob prevzemu»grajskega prestola«?Občutki so krasni, k temu pripomoretatudi ambient in čudovito grajsko okolje.Že sedaj lahko rečem, da sem »dobila«strokovno usposobljene sodelavce, ki sodelo na svojih področjih že do sedaj dobroopravljali. Sem pa realna, zavedamse, da je pred nami naporno obdobje.Kakšna je vaša vizija razvoja Javnegazavoda Ljubljanski grad?Ljubljanski grad je unikat; zavedamose, da je prava redkost. Glede na raznolikostvsebin in strukturo obiskovalcevsmo ga preimenovali v slovensko akropolo,kar si je zamislil že arhitekt JožePlečnik. Grad že sedaj ponuja skozi vseleto številne vsebine, ki pa jih bomoprogramsko še nadgradili. Naša želja je,da bi na grad vsako leto privabili po milijonobiskovalcev.Nadaljevali bomo obnovitvena dela, razširiligostinsko ponudbo, jo dopolnili tudiz vinoteko slovenskih vin, odprli trgovinoz grajskimi spominki, knjigarno, ponudiliporočne obrede še bolj po meri zaljubljencev... Tujim obiskovalcem se bomobolje približali s prevodi v različne svetovnejezike. Zaradi odlične lege grajskeplanote bomo oživili sprehajalno pot medgradom in Šancami, želimo pa postati tudivzor za ekološko delovanje z negovanjemokolice gradu in grajskih poti.Kakšne spremembe prinaša ustanovitevzavoda obiskovalcem Ljubljanskega gradu,prebivalkam in prebivalcem Ljubljaneter turistom?Razširitev ponudbe na Ljubljanskemgradu zahteva takšno organizacijskoobliko, ki bo zaokrožila kulturno, turističnoin gostinsko dejavnost ter bo Ljubljanskigrad skupaj z dostopom povezalav celoto. Letni obisk Ljubljanskegagradu se trenutno giblje med 450.000 in500.000 obiskovalci, kar že zdaj predstavljapotencial, ki ga je treba boljeizkoristiti. Zaokrožena celovita ponudbakulturnih, turističnih, pedagoških,andragoških, gostinskih in drugih storitevzagotavlja, da se bodo obiskovalcina gradu zadržali dlje časa oziroma seMateja Avbelj Valentan // Foto: Miha Frasbodo nanj vračali. Cilj je, da domači intuji obiskovalci na gradu v okviru celoviteponudbe dobijo kakovostno storitevin jo tudi primerno plačajo.Prav tako želimo programsko povezovatijavne kulturne zavode, turističnadruštva ter druge izvajalce kulturnih inturističnih prireditev, ki so v javnem interesu.Kako bosta, po vašem mnenju, čez petlet videti grad in grajska ponudba? Bograd najbolj obiskan ljubljanski turističnicilj?To je že sedaj. Želimo pa si postati prvaturistična destinacija v tem delu Evrope.To nam bo uspelo, če bomo po terminskihnačrtih uspešno zaključili optimalnoprenovo gradu, za kar potrebujemoše približno 12,4 milijonov evrov, v karni vključena ureditev grajskega parka inparkirišča.Z vsebinsko nadgradnjo, s strokovnimosebjem ter predvsem s prijaznostjo pasi želimo doseči, da bi se naši obiskovalciradi vračali.Ali se vam zdi Ljubljana – glede na to,da ste jo bili navajeni opazovati iz mestnehiše – z Ljubljanskega gradu kajdrugačna?Ljubljana je res lepa in pogled z graduje pravi balzam za dušo in srce.9

Akcija za lepšo LjubljanoKaj odlagamo v posode z modrim pokrovom?- časopise, revije- zvezke, knjige- prospekte, kataloge- pisemske ovojnice- pisarniški papir- ovojni papir- papirnate nakupovalne vrečke- kartonsko embalažo, lepenkoKaj odlagamo v posode z rumenim pokrovom?- plastenke pijač in živil- plastenke čistil in pralnih sredstev- pločevinke živil in pijač- votlo embalažo od mleka, sokov ipd.- plastične lončke in vrečkeSodelovanje CIVITASELAN-aLjubljani se obeta nova »lepotna operacija«– sprememba prometa v bolj trajnostnega,čistejšega in energetsko varčnejšega,kar je tudi poslanstvo evropskegaprojekta CIVITAS ELAN. Partnerjiprojekta, med njimi Služba za razvojneprojekte in investicije, Oddelek za varstvookolja, Oddelek za gospodarskedejavnosti in promet, Oddelek za urbanizemin Ljubljanski potniški promet,so že lani s tem namenom pripravili večdejavnosti na takrat »sveže« obnovljenemBregu, letos pa bodo en dan med11. in 15. aprilom z njimi predvidomanapolnili območje okoli Tromostovja.Takrat naj bi se »civitasovci« pridružiliMestni zvezi tabornikov Ljubljana, ki zatisti čas pripravljajo Teden taborništvav Ljubljani s številnimi poučnimi delavnicamiin zabavnimi igrami na Prešernovemtrgu, s čimer bodo zaznamovali15-letnico svoje organizacije in 60-letnicoZveze tabornikov Slovenije. Kerbo središče Ljubljane takrat zaživelo zmladostniškim pridihom, so se tudi sodelavciCIVITAS ELAN odločili, da bodoosveščanje o premišljenih izbirah načinovpotovanj po mestu osveščali predvsemotroke in mladostnike ter njihovedružine, skrbnike in učitelje.Na prostem oziroma pod šotorom nameravajopripraviti posvet z mladimi o njihovihpotovalnih navadah in iz njih izvabitipredloge o tem, kakšne prometnespremembe si želijo v Ljubljani. Naslovposveta bo »Mladi mestni svetniki v gibanjus CIVITAS ELAN-om«, ki je izpeljankaiz programa izmenjave dijakov spodobnim naslovom »Mladi v gibanju sCIVITAS ELAN-om«, ki trenutno potekav sklopu tega projekta. Dodana besednazveza »mestni svetniki« pa označujeodprtost Mestne občine Ljubljanaza razpravo z mladimi, pri čemer bodoudeleženci vabljeni, da izrazijo svojemnenje, ideje in nasvete. Dogodek bopopestril interaktiven uvod s prepoznavnimmoderatorjem, manjkale pa nebodo niti nagrade za sodelujoče.Vita KontičKaj odlagamo v posode z zelenim pokrovoms?- steklenice živil in pijač- stekleno embalažo zdravil in kozmetike- kozarce vloženih živil- drugo stekleno embalažoKaj odlagamo v plastične rjave posode?- zelenjavne odpadke (čebulne in krompirjeveolupke, odpadke vseh vrst zelenjave,denimo solate, zelje…)- olupke in ostanke sadja- kavno usedlino- kavne filtre in čajne vrečke- netekoče ostanke hrane- jajčne lupine- pokvarjene prehrambene izdelke- papirnate vrečke in robčke- vrtne odpadke (rože, plevel, pokošenotravo, staro zemljo lončnic)Očistimo LjubljanoFotografiji: Partnerji projekta CIVITAS ELAN sose v akcijo Za Lepšo Ljubljano prvič podali 10.aprila 2010, ko so o bolj trajnostnih potovalnihnavadah osveščali na Bregu, kjer so meddrugim pripravili igre za otroke, okroglo mizo»Ljubljansko mestno jedro brez pločevine« inkolesarski izlet. // Foto: arhiv CIVITAS ELANTradicionalna spomladanska čistilna akcija »Za lepšo Ljubljano« bo tudi letospotekala od 22. marca do 22.aprila.V akciji sodelujejo Oddelki Mestne uprave, Javni zavod Turizem Ljubljana inJP Snaga, ki organizirajo različne dejavnosti, največ pa za čisto okolje lahkostorimo sami. Z odgovornim odnosom do okolja bomo Ljubljano ohranili lepoin čisto tudi za naslednje generacije.Vseeno je, ali se boste pridružili organiziranim čistilnim akcijam ali se bosteurejanja lotili na svoj način, pomembno je le, da boste poskrbeli za urejenoin čisto okolje, s tem pa tudi za svoje dobro počutje!Vse podrobnosti in novosti letošnje akcije Za lepšo Ljubljano bodo znanekmalu, že zdaj pa vas lahko povabimo na čiščenje Ljubljanice in bregov, kibo v soboto, 16. aprila. Bregove Ljubljanice bo tudi tokrat obiskal Povodnimož, ki bo iskal svojo Urško.Zdaj je pravi čas, da odstranimo posledice, ki jih je zima pustila v naši okoliciin Ljubljano pripravimo na lepe pomladne in poletne dni. Se vidimo vnaravi, z vrečkami, lopatami in ostalimi čistilnimi pripomočki v rokah!Vabljeni!11

Sodelujemo v mednarodnem projektujev podzemne vode in vir pitne vode zaokoli 300.000 prebivalcev. Nivo podzemnevode v vodonosniku Ljubljanskegapolja je relativno globoko (do 20 m). Zaohranjanje količin so na tem območjupomembne padavine in napajanje izreke Save.Glavni cilj projekta je določiti oziromaoceniti vpliv podnebnih sprememb naoskrbo s pitno vodo na območju Alp,srednje in spodnje Donave in območjuJadranskega morja, se pravi na področjihz različnimi klimatskimi razmeramiin topografskimi pogoji ter zavarovati inzagotoviti razpoložljivost količin in kakovostvodnih virov za dolgoročno zdravstvenoustrezno oskrbo s pitno vodopod vplivom podnebnih sprememb inneustrezne rabe prostora. Pričakovanirezultati projekta so metode upravljanja,načrtovanja in varovanja virov pitnevode upoštevajoč podnebne spremembein spremembe v rabi prostora.Projekt sestavlja sedem delovnih paketov,od katerih sta prva dva administrativnain vključujeta vodenje projekta inrazširjanje rezultatov analiz in raziskavmed laično in strokovno javnost. Ostalipaketi nosijo naslov: Podnebne spremembe,Razpoložljivost vodnih virov,Raba prostora in varnost vodnih virov,Socioekonomsko vrednotenje in SistemPodnebne spremembe so globalen problem,ki ga moramo upoštevati tudi nalokalnem nivoju, kjer vpliv na razpoložljivostvodnih virov in na oskrbo s pitnovodo najbolj občutimo. Da se lahkoprilagodimo na podnebne spremembein v skladu s spremembami načrtujemovarno oskrbo s pitno vodo, je potrebnoprepoznati probleme in vzpostavitiustrezne prilagoditvene ukrepe. Zaradivedno bolj pogostih vprašanj, na katereje potrebno najti odgovore, je Evropskaokoljska agencija dala pobudo za regionalnein lokalne projekte z namenomoceniti obseg podnebnih sprememb indoločiti vpliv le-teh na vire pitne vode.Ker se v JP Vodovod-Kanalizacija zavedamo,kako pomembno je biti pripravljenna negativne trende razpoložljivostivodnih virov in morebitne ekstremnevremenske spremembe, smo izkazalisvoj interes in sodelovali že v pripravivsebine in prijave projekta. Prvegamaja 2009 se je o v okviru programa JugovzhodnaEvropa začel projekt »ClimateChange and impact on water supply«,ki je prepoznaven pod akronimom »CC-WaterS« in katerega slovenski naziv je»Podnebne spremembe in njihov vplivna oskrbo s pitno vodo«. V projekt sovključeni trije slovenski partnerji: Naravoslovnotehniškafakulteta v Ljubljani,JP Vodovod-Kanalizacija in Agencija RSza okolje. To je mednarodni projekt,ki združuje 18 partnerjev iz držav jugovzhodneEvrope: Avstrije, Slovenije,Hrvaške, Madžarske, Italije, Srbije, Romunije,Bolgarije in Grčije, z namenomzagotoviti trajnostno in varno oskrbo spitno vodo v prihodnosti, na katero vplivajospremembe rabe prostora in podnebnespremembe.Slovenski partnerji smo se odločili, dav sklopu projekta analiziramo obstoječestanje in pripravimo ukrepe na dvehprodnih vodonosnikih, Ljubljanskempolju in Prekmurskem polju. Ljubljanskopolje je eden največjih rezervoarzaupravljanje vodnih virov za oskrbo spitno vodo.Zaključen je že delovni paket » Podnebnespremembe«, v katerem so se analiziraliobstoječi meteorološki in hidrološkipodatki. Padavinski podatki v prihodnjihobdobjih kažejo visoko stopnjo negotovosti,modelske simulacije pa kažejo natrend manjše količine poletnih padavin.Modelski podatki prav tako nakazujejotrende v smeri daljšega trajanja sušein večjega maksimuma dnevnih padavin.Vse te podnebne spremembe inekstremni vremenski dogodki vplivajona razpoložljivost vodnih virov in varnostjavne oskrbe s pitno vodo, kar jetema naslednjih dveh delovnih paketov,ki sta v fazi zaključevanja. V delovnempaketu »Razpoložljivost vodnih virov«smo na osnovi dolgoletnih nizov meritevgladin podzemne vode na območju Ljubljanskegapolja določili trende v razpoložljivostivodnih virov.Rezultati in ugotovitve vseh do sedajnaštetih delovnih paketov se bodo združiliv aktivnostih delovnega paketa »Sistemupravljanja vodnih virov za oskrbos pitno vodo«. Cilj je razviti metode inorodja, ki bodo omogočali reševanje inpreprečevanje konfliktov med različnimideležniki, ki izražajo svoj interes vrabi vodnih virov in rabi prostora ter pripravitipredloge za dopolnitev zakonskihaktov, da bodo upoštevali in blažili pričakovanenegativne posledice podnebnihsprememb in sprembe rabe prostorana vodne vire.Projekt je eden prvih v Sloveniji, kiobravnava pričakovane podnebne spremembein katerega rezultati bodo omogočalipravočasno zaznavanje in ukrepanjeob negativnih posledicah podnebnihsprememb na način, da bo tudi v prihodnostizagotovoljena zadostna in zdravstvenoustrezna javna oskrba s pitnovodo.Branka Bračič ŽeleznikO delavnicah projekta INCOMEUdeleženci delavnic so aktivno sodelovali pri iskanju rešitev otrajnostnem upravljanju vodnih virov. // Foto: Nika SerdonerProjektna skupina INCOME je izvedla prvidve izmed šestih delavnic, namenjenihobveščanju splošne in strokovne javnosti orezultatih projekta in pridobiti odzive nanje.V prvi z naslovom, Register onesnaževalcev– zadetek INCOME v polno ali slepaulica, so udeleženci razpravljali o registruaktualnih in potencialnih virov onesnaževanja,druga, Kmetovanje in vodovarstveniprostor – kako premostiti navzkrižje interesov?,pa je bila usmerjena v iskanjerešitev za sočasno ohranitev oskrbe s pitnovodo in kmetovanja na vodovarstvenih območjih.Brigita Jamnik12 S sodelovanjem soustvarjamo Ljubljano.

Ljubljana smo ljudjeNov velik uspehMiryeme ŽagarFoto: Alenka RebecMiryema Žagar, ki že vrsto let opravlja delotajnice načelnika Oddelka za urejanje prostora,je lansko leto osvojila novo velikopriznanje – prvo mesto v testiranju za komunikacijskoodličnost v poslovni asistenci,ki ga podeljuje Planet GV.To je le eden v vrsti Miryeminih uspehov,saj je že leta 2004 osvojila naslov »tajnicaleta«, nato so med leti 2006 in 2008 sledilitrije nazivi »preizkušena tajnica«. Leta2007 je Planet GV pripravil nov razpis, tokratza komunikacijsko odličnost v poslovniasistenci, in že prvo leto je osvojila tretjemesto. Po enoletnem premoru se je znovaprijavila in gladko zmagala!Miryema pojasni, da osvojeni naziv pomeni,da se je primerno odzivala strankam. »Nevem, kdo me je spraševal, niti kolikokratso preizkusili moje komunikacijske sposobnosti.Lahko se je dogajalo po telefonu aliosebno, po e-pošti ali faksu. Ne vem nititega, ali je preverjanje potekalo v slovenskemali tujem jeziku«, razloži in doda, dase je na razpis prijavila sama, a z vednostjonačelnika, saj je želela preveriti svoje komunikacijskesposobnosti.»Ko sem zvedela, da sem prva, sem bilavesela, nisem pa vedela, da ta moj uspehtoliko pomeni tudi vodilnim v Mestni upravi.»Prejela sem veliko pohval, najprej od načelnika,direktorja in župana, nato pa tudis strani drugih direktorjev in načelnikov, inšele takrat sem doumela, da moj uspeh resnekaj pomeni!« pove Miryema. Skromnododa, da se bo še naprej enako trudila, takoza komunikacijsko odličnost, kot za ostaleveščine, ki jih mora obvladati tajnica. Je patega priznanja še posebej vesela tudi zato,ker ga je osvojila po dolgi bolniški odsotnostiin v času, ko je nezadovoljstvo strankzaradi neizpolnjenih želja v zvezi s prostorskimplanom ogromno, pa še stavka javneuprave je bila ravno v času preverjanja inje bilo zato potrebno »požreti« marsikatero»grenko«.Miryemi je veliko pomenila pohvala, ki ji joje izrekel župan na razgovoru s sodelavciOddelka za urejanje prostora. Župan je izrednoponosen na naslove, ki jih je osvojilaMiryema. »Miryemi še enkrat čestitam in jiželim, da nadaljuje z odličnim delom. Tovrstniuspehi samo potrjujejo moje prepričanje,da imamo v Mestni upravi res najboljšoekipo. Veseli me, da Miryema svoje deloopravlja s srcem in da se ne boji novih izzivov!Le tako naprej!« pravi župan in dodaja,da spodbuja izobraževanja sodelavcev inpotrjevanja osvojenega znanja na tovrstnihtekmovanjih oziroma testiranjih.Nina ŠibičJože Glač iz Snage,prejel medaljoJože Glač med prejemanjem medalje // Foto:arhiv JP SnagaJože Glač ml., ki v Snagi skrbi za urejanjein čiščenje zelenih javnih površin,je 10. junija 2010 dokazal, da je človekin pol. Med junaškim posredovanjem vprometni nesreči, ki se je zgodila v Trnovskempristanu, je iz potapljajočegase vozila rešil nekajmesečnega fantkain nekaj let staro deklico ter na kopnopomagal tudi njuni mamici.Za omenjene dejanje je Jože Glač ml.8. decembra 2010 prejel tudi Medaljopolicije za hrabrost , ki jo podeljuje Ministrstvoza notranje zadeve za posebnohrabrost pri reševanju ljudi in premoženja.Medaljo mu je podelila notranjaministrica Katarina Kresal.Gašper ErjavecFoto: Miha FrasBron za LPPFoto:Ekipa LPP je na svetovnem prvenstvupoklicnih voznikov, ki je potekalo od3. do 5. septembra 2010 v avstrijskemRankweilu, osvojila odlično tretje mestoin tako dokazala, da sodi v sam vrhsvetovnih poklicnih voznikov.Našo ekipo so v kategoriji avtobus zastopaliIbrahim Beganovič, Robert Kuzmain Sebastijan Vadnau, ki je med posameznikiosvojil nehvaležno 4. mesto.Vozniki so se pomerili v osemnajstihrazličnih spretnostnih nalogah ter vpoznavanju cestnoprometnih predpisov.Med zanimivimi nalogami je bila tudimontaža verige na tovorno vozilo, ki jebilo časovno omejena na 3 minute. V kategorijiEKO vožnje pa se je s svetovnoelito odlično pomeril Roman Kuzma.Srečno sodelavciTamara DeuLeta 2010 se je v Mestni upravi upokojilo22 sodelavcev. Ob »veselem« dogodkujih je v začetku februarja župan povabilv Mestno hišo na sproščen klepet o novihživljenjskih izzivih, ki ne bodo več takozelo vezani na službene dolžnosti in časovneokvire.Vsem novopečenim upokojencem želimoobilo zdravja, dobre volje in pa velikozadovoljstva pri vseh rečeh, ki se jihbodo lotili!Nina Šibič13

Preprečevanje mobingaV javnosti se v zadnjem času pogosto govori o mobingu. Mobingoziroma trpinčenje na delovnem mestu je bilo dolgotabuizirana tema, zdaj pa se o tem govori odprto in takoodpira pot lažjemu reševanju težav na delovnem mestu.Tudi vodilni v Mestni upravi in Javnem Holdingu si želijo,da bi se sodelavci na delovnem mestu počutili dobro, saj jeto ena od osnov za uspešno opravljanje delovnih nalog, zatona področju ozaveščanja zaposlenih glede mobinga in zagotavljanjakorektnih delovnih pogojev poteka vrsta aktivnosti.Junija 2009 je bil znotraj Mestne uprave podpisan »Dogovoro ukrepih delodajalca za zaščito javnih uslužbencevpred spolnim in drugim trpinčenjem na delovnem mestu«,na podlagi katerega je lansko jesen začel delovati Odbor zapreprečevanje mobinga.Med osnovnimi pristojnostmi Odbora za preprečevanje mobingaso podajanje mnenj in stališč v zvezi s stanjem mobingapri delodajalcu, raziskava prijave o mobingu ter podajepredlogov in priporočil delodajalcu v primeru ugotovljenegamobinga.Prijava mobingaČe zaposleni meni, da se nad njim izvaja mobing, lahko naOdbor sam naslovi pisno vlogo, na podlagi katere bo Odborzačel s predpisanim postopkom. Če tega zaradi kateregakolirazloga ne stori sam, lahko to stori tudi predstavnik sindikataali pa eden od pooblaščenih predlagateljev: to so domnevnižrtvi nadrejeni javni uslužbenci, zaposleni v kadrovski službi,službe oziroma osebe odgovorne za varnost in zdravje pridelu, pooblaščeni zdravnik, prijavo pa lahko poda tudi kdood sodelavcev.Pooblaščeni predlagatelji lahko – če želijo – v okviru svojihpristojnosti sami poskusijo rešiti zaplet, lahko pa sprožijopostopek pred Odborom. To lahko storijo na lastno pobudo,dolžni pa so ga sprožiti, če to od njih izrecno zahteva zaposleni,ki meni, da je žrtev mobinga.V primeru, da postopek pred Odborom začne kateri od pooblaščenihpredlagateljev oziroma sindikat, morajo člani Odboranajprej opraviti razgovor s prizadeto osebo. Če ta nepoda soglasja za to, da jo obravnavajo kot žrtev mobinga,mora Odbor za preprečevanje mobinga zadevo raziskati samin nato izdelati poročilo.Odbor za preprečevanje mobinga je dolžan z obravnavoprejete vloge začeti nemudoma, razgovor z žrtvijo pa moraopraviti najkasneje v petih delovnih dneh od prejema vloge.Člani Odbora se pri svojem delu osredotočajo predvsemna žrtev, ji svetujejo in jo podpirajo. Domnevnega izvajalcamobinga poučijo o pravnih posledicah ter predlagajo pravneukrepe in moralne sankcije za prenehanje izvajanja mobinga,po potrebi pa delodajalcu predlagajo tudi pravne sankcijezoper izvajalca mobinga, ki jih je delodajalec dolžanizvršiti.Če žrtev želi, jo člani Odbora spremljajo skozi celoten postopek,pri vseh pogovorih in obravnavah ter ji svetujejo,njen položaj pa spremljajo tudi po končanem postopku, vsedokler obstaja realna nevarnost za nadaljevanje ali ponovitevmobinga.Kaj je mobing?Foto: Nataša RamovšOsnovni cilji in naloge Dogovora inOdbora za preprečevanje mobingaZ Dogovorom o ukrepih delodajalca za zaščito javnih uslužbencevpred spolnim in drugim trpinčenjem na delovnemmestu želimo v Mestni upravi povečati ozaveščenost in razumevanjeresnosti problemov mobinga v delovnem okolju,usmeriti pozornost na pravočasno prepoznavanje tipičnihznakov, ki kažejo na obstoj mobinga ter zagotoviti okvir zaprepoznavanje, preprečevanje in obvladovanje problemovmobinga pri delodajalcu.4. člen Dogovora o ukrepih delodajalca za zaščitojavnih uslužbencev pred spolnim in drugim trpinčenjemna delovnem mestu mobing opredelitako: »Mobing je premišljeno in ponavljajoče sekonfliktno komuniciranje oziroma šikanozno alidrugače neprimerno (neprijazno, žaljivo, omalovažujočein podobno) ravnanje v odnosih medsodelavci, med podrejenimi in nadrejenimi javnimiuslužbenci ali med nadrejenimi in podrejenimijavnimi uslužbenci, ki pomeni izvajanje nasiljana delovnem mestu in ima za posledico psihično,čustveno, socialno, informacijsko ali poslovnoonemogočanje žrtve, pri čemer je žrtev dalj časa(vsaj enkrat na teden v obdobju šestih mesecev)izpostavljena sistematičnim napadom ene ali večoseb, kar ogroža njeno zdravje ter varnost pridelu.«14 S sodelovanjem soustvarjamo Ljubljano.

Odbor za preprečevanje mobinga v Mestni upravi sestavljajotrije člani: poleg predsednice Mojce Sever še predstavnicasindikata Brigita Preston in predstavnik delodajalca MatjažŠušteršič.Ob predstavitvi dela Odbora za preprečevanje mobinga smose pogovarjali s predsednico Odbora Mojco Sever, zaposlenov Službi za pravne zadeve.Koliko primerov je Odbor že obravnaval?Odbor je do zdaj prejel dve prijavi.Kdo je podal prijavo?Ena prijava je bila podana s strani domnevne žrtve mobinga,druga pa s strani sindikata.Je kakšen primer že končan, morda lahko poveste, kakšenje rezultat?Odbor je zaključil z obravnavo enega primera, pri kateremsmo soglasno ugotovili, da ni bilo prisotnosti ravnanj, ki bise v skladu z Dogovorom o ukrepih delodajalca za zaščitojavnih uslužbencev pred spolnim in drugim trpinčenjem nadelovnem mestu lahko šteli za mobing oziroma trpinčenjena delovnem mestu.Člani Odbora se pri svojem delu srečujete s precej zahtevnimpodročjem, ki vključuje konfliktne medosebne odnose.Med drugim morate paziti tudi na to, da žrtve ne izpostavite.Na kakšen način se lotevate dela?Dela se lotevamo odgovorno, v ospredje postavljamo domnevnožrtev mobinga. Posameznikom, ki se znajdejo vpoložaju, ko se počutijo ogroženi, skušamo pomagati in jihzaščititi, pri tem pa se zavedamo odgovornosti, ki jo nosimo.Zagotovim lahko, da podatki, ki jih obravnava Odbor,ostanejo znotraj Odbora, zato se lahko sodelavci, ki se čutijoogrožene, obrnejo na nas. Tudi če potrebujejo samo nasvet…Nina ŠibičV Javnem Holdingu so leta 2008 sprejeli Pravilnik opreprečevanju in odpravljanju posledic mobinga vdružbi, ki med cilji navaja pravočasno usmerjanje pozornostina prepoznavanje tipičnih znakov in pojavov,ki kažejo na obstoj mobinga. V skladu s pravilnikomje ustanovljen tudi Skupni odbor za preprečevanje inodpravljanje posledic mobinga.Nova lokacija Centra za upravljanje JP LPTSte vedeli, da je bil 30. decembra 1956 pred Delavskim domompostavljen prvi poskusni semafor, prvo urejeno semaforskokrižišče pa aprila 1962? Ste vedeli, da so bila 1963urejena prva javna parkirna mesta in 1971 postavljene prveparkirne ure, kot predhodnice današnjih parkomatov?S hitrim širjenjem infrastrukture v Ljubljani se širi tudi prometnaproblematika. Zaradi lažjega, preglednejšega in enostavnejšegapredgleda nad prometnimi površinami, sistemipristopne kontrole v javnem prostoru, upravljanja javnihparkirnih površin in parkomatov je bila združitev, razširitevin posodobitev Centra za upravljanje nujno potrebna.Na novi lokaciji, upravni stavbi LPP na Celovški 160, v prostorihbivše blagajne, smo združili dosedanja dva Centra zaupravljanje. Enega, ki je deloval na lokaciji Tehnološkegaparka in je pokrival nadzor nad semaforizacijo, tekočimistopnicami, potopnimi stebrički, ipd. in drugega, ki je delovalna Cesti dveh cesarjev, na območju avtosejma, prekokaterega smo upravljali javne parkirne površine.Novi prostori Centra za upravljanje // Foto Aleš ŽibertZ uporabo sodobnih tehnologij širokopasovnih povezav inbrezžičnega prenosa podatkov lahko zagotavljamo boljšinadzor nad sistemi, hitrejše posredovanje servisnih ekip zaodpravo napak in tako zagotavljati boljšo varnost udeležencemv prometu.Telefonski številki Centra sta 01/ 320 54 54 (semaforji, potopnistebrički, tekoče stopnice) in 01/ 257 47 80 (parkirišča,parkomati). Številka faksa je 01/ 320 54 60.V drugem nadstopju poslovne stavbe tehničnih pregledovLPP na Celovški 160 smo uredili nove prostore za sodelavceSektorja prometne opreme, ki so se preselili iz dveh lokacijv Tehnološkem parku. Sodelavci za pripravo projektov novihprometnih ureditev, cestnih zapor ipd. so dosegljivi na novihtelefonskih številkah 01 320 54 58, 01/ 320 54 62, 01/ 32054 64 in 01/ 320 54 50.Več informacij pridobite na naši spletni strani www.lpt.siNovi prostori Centra za upravljanje // Foto Aleš ŽibertDarja Pungerčar15

Razpis za dodelitev neprofitnih stanovanjPričakovani 14. javni razpis za dodelitevokvirno 450 neprofitnih stanovanjv najem smo izvedli šele v decembru2010, ker smo imeli številne težaves prevzemom stanovanj, namenjenihupravičencem do dodelitve neprofitnegastanovanja na podlagi 13. javnegarazpisa. Od dneva objave razpisa,18. decembra 2010, do 31.1.2011, kose je zaključila oddaja vlog, so spletnestrani JSS MOL in MOL »pregorevale«od klikanja zainteresiranih. Pričakovalismo veliko število vlog takoj po novemletu, vendar se to ni zgodilo.Po dobrem mesecu smo prejeli le 600vlog in smo zato preko medijev opozorilizainteresirane občane in občanke, dase rok za oddajo vlog izteka in da zaradipričakovane gneče naj ne čakajo na zadnjedni razpisa. Kljub temu smo, takokot na vseh dosedanjih razpisih, največještevilo vlog prejeli v zadnjih dnehrazpisa. Takrat je Zarnikova 3 postala»odprta hiša prosilcev«, saj so množičnoprihajali in odhajali ljudje, ki siželijo strehe nad glavo. Vendar smo sprimerno organizacijo osebnega sprejemain s pomočjo naših varnostnikov, kiso usmerjali prosilce na pošto, v glavnoali v informacijsko pisarno (obe pisarni zokrepljeno delovno močjo), prevzeli nastotine vlog od vseh tistih, ki so želeliosebno oddati vlogo. Zmogli smo vse delovnenapore, ker znamo stopiti skupajin pomagati drug drugemu ob tako velikemprojektu.Avtor ilustracije: Jure SimičV roku okvirno 6 mesecev bomo pripraviliprednostno listo vseh upravičencevin individualne akte o (ne)uvrstitvi. Popritožbenem postopku (okvirno 3 mesece)pa bomo jeseni objavili listo dobitnikovstanovanj.Stranke smo še posebej opozorili, da stapri tem razpisu spremenjeni točkovanjezdravstvenih razmer in neprimernoststanovanja. Da bi jim zadevo čim boljobrazložili in približali, je naš sodelavecJure na inovativen način predstavil točkovanjezdravstvenih razmer s plakatomna oglasni deski JSS MOL.Ob zadnjih razpisih smo na JSS MOL ugibalištevilo vlog in smo vsakokrat izvedlistavo, koliko vlog bomo prejeli. Ob 14.javnem razpisu smo stavili na 3.113 do4.500 prejetih vlog, vendar smo po tihemupali, da jih bo le okoli 3.000. Upanjeje izpuhtelo, ko je naš kurir Brane vzadnjih dneh z vozičkom prinašal s poštepo 500, 800… vlog. Končno število se je,kot na ruleti, ustavilo na le nekaj manjkot 4.000 vlog (3.983). To pa pomeni, dase kljub našemu trudu, da zagotovimostanovanje čim večjemu številu upravičencev,tudi število slednjih iz razpisa vrazpis povečuje.Zdaj nas čaka nekaj mesecev trdegadela pri obdelavi vlog, pošiljanju pozivovza dopolnitev (v zadnjih dneh soprosilci »lovili« razpisni rok in so oddajalivloge brez prilog, s katerimi utemeljujejoposamezne kategorije, kotje stanovanjski status, zdravstvene razmere…),ogledih stanovanjskih razmer,obdelavi pritožb … jeseni 2011 naj bi ževseljevali nove najemnike. Ob tekočemdelu bo to poseben napor, ki bo terjaldodatne delovne napore v popoldanskemčasu in ob vikendih, kateri naj bibili sicer namenjeni počitku in obnavljanjuenergije. Toda vse delovne naporebomo zmogli z nasmeškom na obrazu,saj imamo nekaj, kar je zlata vredno:primerno delovno vzdušje zahvaljujočdobremu medsebojnemu sodelovanjuin odličnemu vodstvu. In še z užitkombomo pojedli tortice, ki jih bo plačalnapovedovalec stave z najmanjšim številomvlog !Avtor ilustracje: Jure Simič16 S sodelovanjem soustvarjamo Ljubljano.

Kultura v našem mestuLjubljana gosti umetnikasvetovnega kovaMarca v Ljubljano prihaja svetovno priznanibelgijski multidisciplinarni umetnik,scenarist, režiser, koreograf inoblikovalec Jan Fabre. Od 19. marca do24. aprila ga bodo gostili v Muzeju in galerijahmesta Ljubljane, kjer bo svojadela predstavil kar na treh lokacijah: vMestni galeriji Ljubljana se bo predstavilz razstavo Izposojeni čas (Le TempsEmprunte/The Borrowed Time), v Kulturnemcentru Tobačna 001 bo na ogledpostavil razstavo Umbraculum, v GalerijiVžigalica pa razstavi Karneval mrtvihpouličnih psov in Katakombe mrtvihpouličnih psov. Ljubljanska predstavitevumetnika je nastala na pobudo ZavodaExodos, saj je Fabre kurator letošnjegaFestivala Exodos.Svež veter navdihniltudi Festival LjubljanaV zadnjih letih Ljubljana dobiva novopodobo. Enako se dogaja s FestivalomLjubljana, v veliki meri tudi zaradi sprememb,ki se dogajajo v mestu. Kot, da bizapihal svež veter, ki nas žene, da se vsakoleto sproti prilagajamo novostim, seizpopolnjujemo, izkoriščamo priložnostiin iščemo drugačne možnosti sodelovanj.Vse to z namenom, da festival približamoprav vsem prebivalcem in obiskovalcemLjubljane. Za njih letos pripravljamonepozaben festival, s programom in prizorišči,kot jih še ni bilo. Kongresni trg,ki bo po dolgem času spet na voljo leljudem, bo 3. julija na voljo tudi nam,da bomo lahko pripravili enega največjihdogodkov v zgodovini našega mesta. Tadan bo Kongresni trg namreč prizoriščeFoto: Franck CouvreurPredstavitev Jana Fabra predstavlja vpogledv interdisciplinarne pristope in drugepovezave sodobne likovne tvornosti zgledališko produkcijo. Njegovo izrednobogato ustvarjanje na področju scenskihumetnosti bo z nekoliko drugačnim pristopomslovenski publiki prikazano s številnimiavtorjevimi dokumenti in zapisi,risbami in predvsem fotografijami. Polegnjegovih skic in zapisov za odrska dela,bodo na ogled tudi dela velikih fotografskihmojstrov, kot sta Helmut Newton inRobert Mapple thorpe.Raznovrstna in celovita predstavitevFabrovega ustvarjanja je nastala v sodelovanjus kustosinjo in vodjo Mestnegalerije Ljubljana Alenko Gregorič, kije ob tem povedala: »Jan Fabre se je vLjubljani predstavil velikokrat, zato jebil razmislek, kako avtorja predstavitičim bolj celostno in raznoliko, povsemna mestu. Posledično bo predstavljentako preko instalacij, risb kot fotografijnjegovih predstav, posnetih z objektivifotografskih mojstrov 20. stoletja. Posebejželimo izpostaviti izid razstavne-koncerta v počastitev dvojne obletniceznamenitega skladatelja Gustava Mahlerja.Njemu v spomin bosta OrkestraSlovenske in Zagrebške filharmonije podvodstvom znamenitega Valerija Gergijevazaigrala Mahlerjevo Simfonijo št. 8 vEs-duru, znano tudi kot Simfonija tisočev.Gre za izjemno velik projekt v kateregaso poleg nas vključene tudi številnedruge službe in organizacije pod okriljemMestne občine Ljubljana. Koncert bo dostopenprav vsem prebivalcem in obiskovalcemLjubljane saj bodo, ob približno4000 sediščih, na voljo tudi brezplačnastojišča. Omenjeni prireditvi bo posvečenaposebna pozornost tako kar se tičeorganizacije, kot tudi promocije. Gotovopa bo na velik odziv naletela tudi pri medijihin občinstvu saj se oboji že sedaj,ko je ta velika zgodba šele v nastajanjuže zelo zanimajo zanjo. Obeta se namtorej odmeven in nepozaben dogodek, kiga kataloga, v katerem bo moč prebratimnogo zanimivih misli poznavalcev njegovegaustvarjanja, na primer UršuleCetinski in Liljane Stepančič. Seveda pagre velika zahvala Nataši Zavolovšek, direktoriciZavoda Exodos, razstave so namrečplod skupnega razmisleka in dejstva,da je Jan Fabre kurator FestivalaExodos 2011.«Marina Mihelčič Satler in Maja KovačJan Fabre, rojen leta 1958 v belgijskemAntwerpnu, je študiral na Inštitutu zauporabno umetnost in na Kraljevi likovniakademiji v Antwerpnu. V letih1976−1981 se je ukvarjal z umetnostjoperformansa, kar je pustilo sledi v njegovemgledališkem delu, ki se osredotočana telesno ekspresijo. Od osemdesetihlet dalje je režiral operne, gledališkein plesne predstave ter sodeloval nanajpomembnejših svetovnih razstavah.Širša javnost Fabra pozna predvsem ponjegovi dekoraciji »Raj užitka« (Heavenof Delight), ko je strop kraljeve palačev Bruslju zakril z 1,6 milijona svetlečimiskarabeji.V Ljubljani je Fabre že gostoval, meddrugim s plesno predstavo Moji gibi soosamljeni kot poulični psi. Leta 1993 paje Moderna galerija izdala delo EmilaHrvatina Ponavljanje, norost, disciplina:celostna umetnina Fabre.bo poskrbel za izvrsten uvod v festivalskopoletje. Za konec naj vam le še namignemo,da bo festival letošnje poletje zelo»in«, zato predlagamo, da počitniceprestavite na jesen.Sanja Kejžar KladnikVabimo vas….Pripravili smo fotografski natečaj »Ljubljana v tvojih očeh«, ki jenamenjen mladim med 15. in 25. letom starosti.Zmagovalna fotografija bo sodelovala na natečaju EUROCITIES, ki bo svojo 25.obletnici obeležil tako, da bo izdal fotoknjigo s fotografijami prestolnic glavnihmest evropskih držav.Natečaj je objavljen na spletni strani www.ljubljana.siValerij GergijevFoto: arhiv Festivala Ljubljana17

Športne novičkeUspelo mi jePetra Stušek je 28. novembra lani živelasvoje sanje! V Firencah je pretekla maraton.Celih 42 kilometrov in nekaj metrov!Petra Stušek, ki med delovnim časomskrbi za dobro ime zavoda Turizem Ljubljana,je navdušena športnica. Njen danne mine brez miganja; sama pravi, da jezaljubljena v gorsko kolesarjenje, tečipa je začela pred približno 6 leti.Februarja lani je v družbi prijateljevvzplamtela ideja o sodelovanju na enemod maratonov v tujini. Celotna družbanamreč redno sodeluje na 21 kilometrskiprogi Ljubljanskega maratona, zdaj pa jebil čas za nadgradnjo. Za 42 kilometrov!Skupaj so izbrali Firence. »Najprej zaradidatuma – maraton je bil konec novembra- potem pa še zaradi bližine Firenc«, praviPetra in začne opisovati veliki dan.»Dan pred maratonom je bil lep sončendan in na dan teka sem se zbudila nabitas pozitivno energijo. Vedela sem, dabo to moj dan! Že zjutraj sem si rekla:Samo še en dolg tek je pred mano!«, sespominja Petra in doda, da je cel dandeževalo, nje pa to ni motilo, saj je bilanabita z energijo in pričakovanjem!Celotno progo je pretekla brez ene sametežave, v cilj je pritekla skupaj s prijateljem.»Zadnje metre pred ciljem sva šprintala,tako evforična sva bila! Pred ciljnočrto sva se prijela in z dvignjenima rokamapritekla v cilj! Vse, kar sem lahko pomislila,je bilo: Saj sploh ni bilo težko!«, ševedno z vznemirjenjem razlaga Petra.Čeprav je bila pred maratonom v Firencahodločena, da bo to prvi in edini maraton,temu ne bo tako. Z družbo so se že prijavilina berlinski maraton, ki bo konec septembraletos. Seveda pa brez Ljubljanskegamaratona tudi letos ne bo šlo. »Odprtoostaja le še vprašanje, ali bom tekla na 21ali 42 kilometrov«, pravi Petra.Sicer pa Petri sodelovanje na maratonihv tujini ne predstavlja le osebnega,ampak tudi strokovni izziv. Na vsaki tovrstniprireditvi se pouči o organizaciji,nato pa ideje in dobre prakse preneseorganizacijskemu odboru Ljubljanskegamaratona, v katerem sodeluje že vrstolet.Nina ŠibičOdprava na Mustagh AtaLani julija smo se v okviru trinajstčlanskeodprave na kitajski sedemtisočakMustagh Ata odpravili Pavel Ocepek, PeterZarnik in Tomaž Pibernik. Gora ležina skrajnem zahodu Kitajske in je edenzadnjih izrastkov Himalaje.Z Brnika smo preko Istanbula leteli doglavnega mesta Kirgizije, Biškeka, od kodersmo pot s kombiji nadaljevali prekoKashgarja do vasice Subash, kjer smo naložilinaše tovore na kamele in peš odšli dobaznega tabora na 4350 metrih. Po dvehdneh počitka, ko smo se za silo privadilivišine, smo začeli z aklimatizacijskimivzponi in vedno redkeje se je dogajalo,da smo zaradi hitrega giba lovil sapo. Poslabih desetih dnevih smo, kljub slabi vremenskinapovedi, začeli z vzponom protivrhu. Po dveh nočeh prespanih v taborudve na višini 6200 metrov nad morjem,smo se trije odpravili proti taboru tri navišini 6800 metrov in ga pozno popoldantudi dosegli. Vedeli smo, da v tako visokemsnegu sami ne bomo zmogli poti do vrha,zato smo si želeli sodelovanja s španskoekipo, ki je bila poleg nas še v taboru.Španci so se naslednji dan poslovili, rekoč,da v takem vremenu ne mislijo nadaljevati,zato smo za spust odločili tudi mi.Ker je ponoči padlo še pol metra snega,smo vedeli, da pešec in dva smučarja nebomo zmogli gaženja po globokem snegu.Odločitev se je izkazala za pravilno, saj seje Cenetu brez krpelj vdiralo do pasu, karje bilo izredno naporno. S smučmi je šloseveda lažje, vseeno pa so snežni zastrugiin megla onemogočali sproščeno smuko. Vbaznem taboru so nas pričakali z odličnimohlajenim pivom. Vreme se v naslednjihdneh ni izboljšalo, zato smo se zadnjedni družili s člani drugih odprav, pripravljalitovor in nakupovali spominke. Podvodnevnem ogledu Kashgarja in puščaveTaklamakan, dolgi poti do Biškeka in dolgempostanku na letališču v Istanbulu smokončno prileteli na Brnik.Kljub temu, da nam ni uspeli stopiti na vrh,smo z odpravo zadovoljni, saj smo dobiliveliko dragocenih izkušenj, spoznavalinove kraje, se veliko smejali in kar je najpomembnejševsi celi in zdravi prišli domov.Edina bolj trajna posledica je ta, da nam rižpo odpravi ne tekne več tako kot pred njo.Zahvaljujemo se podjetju LPP in Sindikatuvoznikov za vso pomoč pri izpeljaviodprave in g. Radetu Balažiču za tehničnopomoč pri potopisnem predavanju.Peter Zarnik18 S sodelovanjem soustvarjamo Ljubljano.

Zimske komunalne igreNa mariborskem Pohorju se je 29. januarja2011 odvijala IX. Zimska komunaliada– Zimko 2011, ki sta jo organiziralaMariborski vodovod in Športno društvoMariborski vodovod.Med 28 prijavljenimi ekipami, ki so tekmovalev štirih disciplinah – veleslalomu,deskanju, smučarskemu teku in sankanju,sta bili tudi ekipi Javnega podjetja1. mesto v teku na smučeh Andrej Kalčič in 3.mesto Tomo NagodeLjubljanska parkirišča in tržnice in Javnegapodjetja Vodovod – Kanalizacija.LPT-jevci so lansko leto obljubili, dase letos vrnejo še bolje pripravljeni inobljubo so držali, saj so v skupni razvrstitviosvojili tretje mesto. Njihovebarve je zastopalo 34 udeležencev, kiso kar šestkrat stali na zmagovalnih stopničkah:Olga Breskvar in Peter Urbancsta osvojila prvi mesti v teku za ženske vkategoriji nad 46 let in moške v kategorijido 30 let, Roman Vtič drugo mesto vveleslalomu v kategoriji od 41 do 50 let,Peter Urbanc prvo in Gašper Prešerentretje mesto v veleslalomu v kategorijido 30 let ter Marjan Svetek prvo mestov deskanju v kategoriji nad 26 let.Športnih iger se je udeležilo tudi 38športnih navdušencev iz JP VO-KA, ki jeprav tako osvojilo šest pokalov: PolonaŠkerbec je osvojila drugo mesto v veleslalomuv kategoriji od 26 do 35 let,Jana Slabe drugo mesto v teku na smučehv kategoriji od 36 do 45 let, v tekuna smučeh Andrej Kalčič prvo mesto inTomo Nagode tretje mesto, oba v kategorijiod 41 do 50 let, Bojan Prijateljdrugo mesto v teku na smučeh v kategorijinad 51 let in v sankanju v mešanihparih drugo mesto, ki sta si ga priborilaDarja Žagar in Sandi Koritnik. V skupnirazvrstitvi so zasedli šesto mesto.Olga Breskvar in Peter UrbancSeveda so k dobrim rezultatom pripomoglitudi številni in glasni navijači, ki jihtudi mrzlo in oblačno vreme ni pregnalos tekmovalnih prizorišč.Ekipi JP LPT in JP VO-KAVabljeni k športno-rekreativnim dejavnostimSindikat MOL svoje člane tudi letos vabi k različnim športno-rekreativnim dejavnostim.Ponudba je pestra – plavanje v Tivoliju ali na Kodeljevem, savnanje na Ježici, v začetku aprila se začne novasezona tekaške vadbe po poteh okoli Živalskega vrta, na OŠ Valentina Vodnika lahko igrate odbojko, na OŠ HinkaSmrekarja pa košarko, na igriščih ŽAK Ljubljana vas čakajo teniška igrišča, v prostorih Oddelka za urejanje prostorapa se lahko sprostite z jogo.Morda pa je zdaj pravi čas, da si zadate nov športni izziv - pridružite se kolesarski ekipi, ki se pripravlja na maratonFranja, na Poli maraton, na vzpon na Tri kralje in morda še kaj. Naši sodelavci so se lani na maratonu Franjaodlično odrezali, zato nestrpno pričakujemo letošnje rezultate!Izbira programov je pestra, izgovorov ni, odločiti se morate le, katera dejavnost je prava za vas in si vzeti čas zasein svoje dobro počutje!Smučarski vikendTradicionalni MOL-ov smučarski vikend jetokrat doživel manjšo preobrazbo: italijanskiForni, ki nas je gostil v preteklih letih,smo zamenjali z avstrijskimi Mokrinami, akljub temu uživali na polno. Snega je bilodovolj, smuka je bila odlična, večerna zabavapa tako ali tako težko spodleti. Malosmo pogrešali le kakšen sončni žarek, pa nakoncu se nikakor nismo mogli dogovoriti,kdo si je letos zaslužil naziv naj smučarja.Tradicionalnega tekmovanja, ki ponavadireši takšne dileme, letos namreč nismo izpeljali.Petra Čop19

Interno glasiloJAVNEGA HOLDINGALjubljana, javnih podjetijin Mestne občineLjubljanaJAVNI HOLDINGLjubljana, d.o.o.,Verovškova ulica 70,1000 LjubljanaTel.: 01 474 08 23urban@jhl.siwww.jhl.siUredništvoJustina SimčičNina ŠibičTina BerčičPrelomZavod CCCProdukcija in tiskLALITA, d.o.o.NaslovnicaŽefran;arhiv Zavod CCCGlasilo izhajaštirikrat letnov nakladi 3.600 izvodovSeznam prireditev v Centru Stožice in Hali TivoliMarec11. marec - Lipica v Ljubljani(Stožice)12. marec - Vaya con Dios (HalaTivoli)12. marec - nogometna tekma;NK Olimpija-NK Maribor (Stožice)13. marec - Klape v Stožicah (Stožice)17. - 18. marec - Masters of Dirt(Stožice)19. marec - rokometna tekma;RK Krim Mercator-Valcea (Stožice)19. marec - nogometna tekma;NK Olimpija-NK Koper (Stožice)April5. april - nogometna tekma;NK Olimpija-NK Domžale (Stožice)9. april - Nik Vujičič, Zaživi življenje,motivacijski seminar (HalaTivoli)14. april - Troja (Dvorana Stožice)23. april - nogometna tekma;NK Olimpija-NK Hit Gorica (Stožice)Maj7. maj - nogometna tekma;NK Olimpija-NK Celje (Stožice)14. maj - nogometna tekma;NK Olimpija-NK Primorje (Stožice)26. maj - Harlem Globtrotters(Stožice)29. maj - nogometna tekma;NK Olimpija-NK Triglav (Stožice)25. marec - nogometna tekma,kvalifikacije, Slovenija-Italija( Stožice)29. marec - Helena Blagne in Dunajskidečki (Stožice)Več informacij na www.zavod-tivoli.si20 S sodelovanjem soustvarjamo Ljubljano.