Preprečevanje mobingaV javnosti se v zadnjem času pogosto govori o mobingu. Mobingoziroma trpinčenje na delovnem mestu je bilo dolgotabuizirana tema, zdaj pa se o tem govori odprto in takoodpira pot lažjemu reševanju težav na delovnem mestu.Tudi vodilni v Mestni upravi in Javnem Holdingu si želijo,da bi se sodelavci na delovnem mestu počutili dobro, saj jeto ena od osnov za uspešno opravljanje delovnih nalog, zatona področju ozaveščanja zaposlenih glede mobinga in zagotavljanjakorektnih delovnih pogojev poteka vrsta aktivnosti.Junija 2009 je bil znotraj Mestne uprave podpisan »Dogovoro ukrepih delodajalca za zaščito javnih uslužbencevpred spolnim in drugim trpinčenjem na delovnem mestu«,na podlagi katerega je lansko jesen začel delovati Odbor zapreprečevanje mobinga.Med osnovnimi pristojnostmi Odbora za preprečevanje mobingaso podajanje mnenj in stališč v zvezi s stanjem mobingapri delodajalcu, raziskava prijave o mobingu ter podajepredlogov in priporočil delodajalcu v primeru ugotovljenegamobinga.Prijava mobingaČe zaposleni meni, da se nad njim izvaja mobing, lahko naOdbor sam naslovi pisno vlogo, na podlagi katere bo Odborzačel s predpisanim postopkom. Če tega zaradi kateregakolirazloga ne stori sam, lahko to stori tudi predstavnik sindikataali pa eden od pooblaščenih predlagateljev: to so domnevnižrtvi nadrejeni javni uslužbenci, zaposleni v kadrovski službi,službe oziroma osebe odgovorne za varnost in zdravje pridelu, pooblaščeni zdravnik, prijavo pa lahko poda tudi kdood sodelavcev.Pooblaščeni predlagatelji lahko – če želijo – v okviru svojihpristojnosti sami poskusijo rešiti zaplet, lahko pa sprožijopostopek pred Odborom. To lahko storijo na lastno pobudo,dolžni pa so ga sprožiti, če to od njih izrecno zahteva zaposleni,ki meni, da je žrtev mobinga.V primeru, da postopek pred Odborom začne kateri od pooblaščenihpredlagateljev oziroma sindikat, morajo člani Odboranajprej opraviti razgovor s prizadeto osebo. Če ta nepoda soglasja za to, da jo obravnavajo kot žrtev mobinga,mora Odbor za preprečevanje mobinga zadevo raziskati samin nato izdelati poročilo.Odbor za preprečevanje mobinga je dolžan z obravnavoprejete vloge začeti nemudoma, razgovor z žrtvijo pa moraopraviti najkasneje v petih delovnih dneh od prejema vloge.Člani Odbora se pri svojem delu osredotočajo predvsemna žrtev, ji svetujejo in jo podpirajo. Domnevnega izvajalcamobinga poučijo o pravnih posledicah ter predlagajo pravneukrepe in moralne sankcije za prenehanje izvajanja mobinga,po potrebi pa delodajalcu predlagajo tudi pravne sankcijezoper izvajalca mobinga, ki jih je delodajalec dolžanizvršiti.Če žrtev želi, jo člani Odbora spremljajo skozi celoten postopek,pri vseh pogovorih in obravnavah ter ji svetujejo,njen položaj pa spremljajo tudi po končanem postopku, vsedokler obstaja realna nevarnost za nadaljevanje ali ponovitevmobinga.Kaj je mobing?Foto: Nataša RamovšOsnovni cilji in naloge Dogovora inOdbora za preprečevanje mobingaZ Dogovorom o ukrepih delodajalca za zaščito javnih uslužbencevpred spolnim in drugim trpinčenjem na delovnemmestu želimo v Mestni upravi povečati ozaveščenost in razumevanjeresnosti problemov mobinga v delovnem okolju,usmeriti pozornost na pravočasno prepoznavanje tipičnihznakov, ki kažejo na obstoj mobinga ter zagotoviti okvir zaprepoznavanje, preprečevanje in obvladovanje problemovmobinga pri delodajalcu.4. člen Dogovora o ukrepih delodajalca za zaščitojavnih uslužbencev pred spolnim in drugim trpinčenjemna delovnem mestu mobing opredelitako: »Mobing je premišljeno in ponavljajoče sekonfliktno komuniciranje oziroma šikanozno alidrugače neprimerno (neprijazno, žaljivo, omalovažujočein podobno) ravnanje v odnosih medsodelavci, med podrejenimi in nadrejenimi javnimiuslužbenci ali med nadrejenimi in podrejenimijavnimi uslužbenci, ki pomeni izvajanje nasiljana delovnem mestu in ima za posledico psihično,čustveno, socialno, informacijsko ali poslovnoonemogočanje žrtve, pri čemer je žrtev dalj časa(vsaj enkrat na teden v obdobju šestih mesecev)izpostavljena sistematičnim napadom ene ali večoseb, kar ogroža njeno zdravje ter varnost pridelu.«14 S sodelovanjem soustvarjamo Ljubljano.
Odbor za preprečevanje mobinga v Mestni upravi sestavljajotrije člani: poleg predsednice Mojce Sever še predstavnicasindikata Brigita Preston in predstavnik delodajalca MatjažŠušteršič.Ob predstavitvi dela Odbora za preprečevanje mobinga smose pogovarjali s predsednico Odbora Mojco Sever, zaposlenov Službi za pravne zadeve.Koliko primerov je Odbor že obravnaval?Odbor je do zdaj prejel dve prijavi.Kdo je podal prijavo?Ena prijava je bila podana s strani domnevne žrtve mobinga,druga pa s strani sindikata.Je kakšen primer že končan, morda lahko poveste, kakšenje rezultat?Odbor je zaključil z obravnavo enega primera, pri kateremsmo soglasno ugotovili, da ni bilo prisotnosti ravnanj, ki bise v skladu z Dogovorom o ukrepih delodajalca za zaščitojavnih uslužbencev pred spolnim in drugim trpinčenjem nadelovnem mestu lahko šteli za mobing oziroma trpinčenjena delovnem mestu.Člani Odbora se pri svojem delu srečujete s precej zahtevnimpodročjem, ki vključuje konfliktne medosebne odnose.Med drugim morate paziti tudi na to, da žrtve ne izpostavite.Na kakšen način se lotevate dela?Dela se lotevamo odgovorno, v ospredje postavljamo domnevnožrtev mobinga. Posameznikom, ki se znajdejo vpoložaju, ko se počutijo ogroženi, skušamo pomagati in jihzaščititi, pri tem pa se zavedamo odgovornosti, ki jo nosimo.Zagotovim lahko, da podatki, ki jih obravnava Odbor,ostanejo znotraj Odbora, zato se lahko sodelavci, ki se čutijoogrožene, obrnejo na nas. Tudi če potrebujejo samo nasvet…Nina ŠibičV Javnem Holdingu so leta 2008 sprejeli Pravilnik opreprečevanju in odpravljanju posledic mobinga vdružbi, ki med cilji navaja pravočasno usmerjanje pozornostina prepoznavanje tipičnih znakov in pojavov,ki kažejo na obstoj mobinga. V skladu s pravilnikomje ustanovljen tudi Skupni odbor za preprečevanje inodpravljanje posledic mobinga.Nova lokacija Centra za upravljanje JP LPTSte vedeli, da je bil 30. decembra 1956 pred Delavskim domompostavljen prvi poskusni semafor, prvo urejeno semaforskokrižišče pa aprila 1962? Ste vedeli, da so bila 1963urejena prva javna parkirna mesta in 1971 postavljene prveparkirne ure, kot predhodnice današnjih parkomatov?S hitrim širjenjem infrastrukture v Ljubljani se širi tudi prometnaproblematika. Zaradi lažjega, preglednejšega in enostavnejšegapredgleda nad prometnimi površinami, sistemipristopne kontrole v javnem prostoru, upravljanja javnihparkirnih površin in parkomatov je bila združitev, razširitevin posodobitev Centra za upravljanje nujno potrebna.Na novi lokaciji, upravni stavbi LPP na Celovški 160, v prostorihbivše blagajne, smo združili dosedanja dva Centra zaupravljanje. Enega, ki je deloval na lokaciji Tehnološkegaparka in je pokrival nadzor nad semaforizacijo, tekočimistopnicami, potopnimi stebrički, ipd. in drugega, ki je delovalna Cesti dveh cesarjev, na območju avtosejma, prekokaterega smo upravljali javne parkirne površine.Novi prostori Centra za upravljanje // Foto Aleš ŽibertZ uporabo sodobnih tehnologij širokopasovnih povezav inbrezžičnega prenosa podatkov lahko zagotavljamo boljšinadzor nad sistemi, hitrejše posredovanje servisnih ekip zaodpravo napak in tako zagotavljati boljšo varnost udeležencemv prometu.Telefonski številki Centra sta 01/ 320 54 54 (semaforji, potopnistebrički, tekoče stopnice) in 01/ 257 47 80 (parkirišča,parkomati). Številka faksa je 01/ 320 54 60.V drugem nadstopju poslovne stavbe tehničnih pregledovLPP na Celovški 160 smo uredili nove prostore za sodelavceSektorja prometne opreme, ki so se preselili iz dveh lokacijv Tehnološkem parku. Sodelavci za pripravo projektov novihprometnih ureditev, cestnih zapor ipd. so dosegljivi na novihtelefonskih številkah 01 320 54 58, 01/ 320 54 62, 01/ 32054 64 in 01/ 320 54 50.Več informacij pridobite na naši spletni strani www.lpt.siNovi prostori Centra za upravljanje // Foto Aleš ŽibertDarja Pungerčar15