Pisma bralcevUredništvo objavlja pisma bralcev posvoji presoji in v skladu z uredniškopolitiko, razen ko gre za odgovore inpopravke v skladu z Zakonom o medijih.Dolžina naj ne presega 30 vrstic, daljšeprispevke avtomatično zavrnemo. Dabi se izognili nesporazumom, morajobiti pisma podpisana in opremljenas celotnim imenom, naslovom intelefonsko številko avtorja, na katerolahko preverimo njegovo identiteto. Vglasilu pismo podpišemo z imenom in spriimkom avtorja.SPOŠTOVANI GOSPODUREDNIK!Sem redni bralec glasila »Ogledalo«Občine <strong>Vojnik</strong> in ko sem v rubrikiOdmevi prebral odgovor župana na pismosvetnikov stranke SDS, sem bil presenečen.Osredotočil se bom zgolj na del županovegaodgovora, glede izvedbe semaforiziranegakrižišča pri obrtno-poslovni coni v Arclinu,kjer g. župan poudarja, da je bila izdelanaprometna študija neodvisnega podjetja,na podlagi katere je Direkcija RS zaceste dala pozitivno soglasje k projektu.Iz županovega odgovora je bilo poprometni študiji ugotovljeno, da je izvedbasemaforiziranega križišča primernejšakot krožišče. Seveda me kot relativnodobrega poznavalca prometa in prometneinfrastrukture čudi takšna izjava g. župana,ki je v nasprotju z javno zapisanimi inobjavljenimi ugotovitvami Direkcije zaceste RS.Namreč krožna križišča oziromakrožišča so se v zadnjih letih v Slovenijitako uveljavila, da jih je trenutno vslovenskem cestnem omrežju že več kot100. Kar se tiče prometne varnosti, sokrožišča zelo dobrodošla, ker omogočajovisoko raven prometne varnosti, manjšečakalne čase, nižjo raven hrupa in manjizpustnih plinov, posledice morebitnihprometnih nesreč so manjše, hkrati pa jeprometna pretočnost takih križišč znatnovečja od semaforiziranih. Raziskave so bileopravljene na vseh policijskih upravah RSskupaj z drugimi tovrstnimi institucijami,katere so potekale in so bile že zaključene,vendar vedno znova potekajo in se jenesporno ugotovilo, da se je tam, kjer sobila prej klasična semaforizirana križiščain so sedaj preurejena v krožna, številoprometnih nesreč zmanjšalo celo do 50%, število poškodovanih za okoli 75 %,sorazmerno manjše pa so bile tudi materialnein imaterialne posledice teh nesreč, kar nizanemarljivo za gospodarstvo.Ne smemo pa mimo dejstva, da sobila krožišča med izvajalci in uporabnikiizredno dobro sprejeta in v zadnjih štirihletih po uveljavitvi krožišč ni bilo vslovenskih krožiščih niti ene prometnenesreče, ki bi imela za posledico smrtnožrtev ali težko telesno poškodbo.V konkretnem primeru ne bi polemiziralz nikomer, najmanj pa z g. županom insvetniško skupino, zakaj ni v križiščuna Arclinu zgrajeno krožišče. Verjetnozaradi pomanjkanja prostora ali mordanižjih stroškov, ki so pri izgradnji krožiščvišji od semaforiziranih; zagotovo je, dastroka na nivoju občine ni sodelovala priizdelavi in nadzoru tega projekta, kakortudi pozneje ni bila vključena pri izgradnjisemaforiziranega križišča v Arclinu, kljubtemu da se je s strani občinskega sveta insvetniških skupin opozarjalo na napakein pomanjkljivosti ter poznejše posledice,vendar so ta opozorila obšla ušesa najboljodgovornih v občini.V sodelovanju Direkcije za ceste RS sSPV na področju države je bila naročenatudi posebna študija, s katero se je želelougotoviti, kakšna je možnost uvedbeklasičnih in alternativnih tipov krožnihkrižišč v slovenski prostor in je analizapokazala naslednje:Da vozniki pri uvozu v krožišča vsopozornost namenijo prihajajočim vozilomin pogosteje spregledajo pešca na prehoduza pešce in ga izsilijo.Prednost krožišča je, da si vozniklahko preprosto izbere smer, iz katere jepripeljal, oziroma vstopil itd.Pomembna je hitrost vožnje z vozilomv krožišču, katera je odvisna od izvedbepriključnih cest, vendar smejo bitizgrajena le tako, da ne presežejo hitrostipreko 35 km/h, diametralno nasprotnood semaforiziranega križišča, kjer seustvarjajo nepotrebni pojemki in pospeškiter podaljšujejo nepotrebni potovalni čas.Menim, da večina drugih občin slediuvedbi običajnih krožnih krožišč, kiupravičujejo pričakovanja uporabnikov.Glede na prometno varnost osebno upam,da bodo trenutne prometne razmere vpričakovanju prometnih novosti tudi napodročju Občine <strong>Vojnik</strong> dobile svoj časin prostor ter streznitev odgovornih, sajsedanja gostota prometa vsakodnevno vsebolj trka na vest vodilnih ljudi v Občini<strong>Vojnik</strong>, da se začne nova revolucija vprometu.Pomembno je, da smo vozniki pozornipred vstopom v krožno križišče, da sepravilno in pravočasno razvrstimo in dapri vstopu ne vključujemo smernikov, prizapuščanju krožišča pa je vklop desnegasmernika obvezen. Kjer so zgrajena ‘turbo’krožišča (tujina), je menjava prometnihpasov prepovedana.Z ozirom na medsebojno obtoževanje,če sem ga pravilno razumel, lahko brezpreudica zaključim in rečem: »Le rečemčevlje sodi naj kopitar.«Lep pozdrav, Jože KocmanSTRANKA SDS ZNA TUDIKAZNOVATI!Po zadnjih lokalnih volitvah sem bils strani SDS predlagan v občinski Odborza družbene dejavnosti z obrazložitvijostranke, da naj bi v omenjenem odboru sedeliljudje, ki so nekaj naredili za dobrobit našedružbe in da med te sodim tudi jaz, ki semnaredil v naši občini že marsikaj družbenokoristnega.Z veseljem sem prevzel mestov odboru in bil celo njegov podpredsednikin se tudi redno udeleževal sej omenjenegaodbora. Družbene dejavnosti me zanimajo,še posebno pa kultura, v kateri vidim v našiobčini veliko možnosti in izzivov.Pa so prišle lanske volitve za poslancev državni zbor. Dva meseca pred volitvamime pokliče dr. Jože Duhovnik, ki je takratustanavljal novo stranko KDS, in mipove, da me bo predlagal za kandidatana volitvah. Z omenjenim gospodom,ki ga zelo spoštujem, se že dalj časapoznava in sva že prej sodelovala napodročju kulturne izmenjave. Ker tudion ceni moje delo in dobro pozna mojeaktivno sodelovanje na področju kulture inturizma tudi izven meja naše občine, me jepredlagal kot primernega kandidata KDSna parlamentarnih volitvah. Ob povabiluv novo stranko sem bil presenečen intudi skeptičen, kajti tako na hitro se noveOgledalO 12/68 32 12. december 2008
Pisma bralcevstranke ne da pripeljati tako daleč, da bibila stranka prepoznavna in da bi prišla vparlament. Ker je pa bil to zame določenizziv, sem kandidaturo podpisal in zgodileso se volitve, ki so dale rezultat po mojihpredvidevanjih.Po volitvah pa zatišje pred nevihto!?Kar naenkrat zaradi »greha«, ki sem gastoril, nisem bil več primeren s straniSDS za člana družbenih dejavnosti inso me enostavno izločili iz omenjenegaodbora. Mojo razrešitev so obravnavalicelo na seji občinskega sveta, dne 18. 12.2008, pod točko 8. dnevnega reda in me napredlog Komisije za mandatna vprašanja,volitve in imenovanja razrešili članstva vomenjenem odboru. Ne »jočem« zaraditega in ne obsojam omenjene komisije, sajjo vodi gospod, ki ga spoštujem. Obsojampa politiko SDS, ki lahko prelevi enegačloveka iz primernega v neprimernegakar čez noč in ji ni mar za moj prispevekh kulturnim vrednotam v naši občini, kipa mi s tem »kaznovanjem« niso bileporušene. Trudil se bom, da bom še večprispeval k temu in da bo moje delo na tempodročju nad politiko stranke, katere člansem bil do današnjega dne in ji zato zaradisvojih drugačnih pogledov na vrednotez jutrišnjim datumom vračam članskoizkaznico.NAMENITEV DELADOHODNINEJože ŽlausZopet smo pred zaključkom poslovnegaleta in že je pred nami ponovna dohodninskanapoved.Kakor vam je znano, po Zakonu odohodnini lahko pol odstotka vašedohodnine namenite kakšni družbenokoristni ustanovi (eni ali več). To zavas ne predstavlja dodatnega stroška,ampak ga bo država namenila odvaše dohodnine, ki jo boste v vsakemprimeru plačali, po vašem namenubo namenila pol odstotka tistemu,kateremu boste določili določenodstotek. Med njimi se nahaja tudinaše Prostovoljno gasilsko društvo Vo j n i k in se priporočamo.Priporočamo Vam, da izkoristiteto priložnost, ki vam jo daje država innamenite nekaj teh sredstev tudi našemudruštvu. Zbrana sredstva bomo porabiliza nakup dotrajanega gasilskega orodja inopreme ter obnovo cisterne Creina, ki jouporabljajo krajani za prevoz pitne vode.ID. št.: 06000-0007606651PGD VOJNIKV nadaljevanju vam posredujemoskrajšano navodilo za namenitev deladohodnine za donacije.V skladu s 142. členom Zakona odohodnini – Z Doh-2 (uradni list RS,št. 117/06, 10/08, 78/08), lahko davčnizavezanec – rezident zahteva, da se do 0,5% dohodnine, odmerjene po tem zakonuod teh dohodkov, ki se vštevajo v letnodavčno osnovo, nameni za financiranjesplošno – koristne namene.Davčni zavezanec lahko posameznemuupravičencu nameni 0,1 %; 0,2 %; 0,3 %;0,4 % ali 0,5 % dohodnine, seštevek vsehpa ne more presegati 0,5 % dohodnine.Davčni zavezanec lahko poda zahtevoza namenitev kadar koli prek sistema e-Davki na spletni strani http://edavki.durs.si pisno ali ustno na zapisnik pri davčnemorganu. Davčni organ upošteva veljavnezahteve, s katerimi razpolaga na dan 31.decembra preteklega leta, za katero sedohodnina odmerja. Tako podana zahtevavelja do trenutka, ko davčni organ prejmenovo zahtevo ali preklic zahteve. Če seboste odločili za donacijo našemu društvu,so vam podrobnejše informacije na voljov društvu.Se priporočamo in lepo pozdravljeni!predsednik PGD <strong>Vojnik</strong>,Jože KocmanPOSREDNIŠKA PRODAJA VOZIL12. december 2008 33 OgledalO 12/68