december 2004 (PDF) - Sodexo

ŠTEVILKA 22december 2004

UvodnikPododjejetje smo ljudjudjejeDirektorica družbe in njeni najožji sodelavci nazdravljajo prihajajočemu letu.Življenje je dinamično in zahtevno. Zasebnosti sploh večne moremo strogo ločevati od poslovnosti. Strokovno znanjeje pomembno, a v kolektivu mnogo več štejejo spretnosti medsebojnegasporazumevanja. Kljub vsem civilizacijskim pridobitvamje vsak človek vendarle željan človeške topline,bližine, razumevanja in tolažbe. Ljudje smo tisti, ki dajemosvetu in življenju človečnost. Brez dobrih medčloveških odnosovne moremo dosegati velikih uspehov. Timsko delo zahtevapovezanost ljudi.Vsak si želi delati v uspešnem podjetju. Zakaj? Ker so dohodkistalni in ustrezno visoki, ker lahko povsod s ponosompovemo, da smo del ugledne in uspešne družbe, kerpričakujemo, da bo uspešno podjetje kos zahtevam sodobnegatrga in nam bo zagotavljalo varno prihodnost. Ni pa dovolj,da v službo samo ‘hodimo’. Treba je delati. Pri tem ne gretoliko za samo marljivost, ta že dolgo ni več dovolj, ampak zato, da delo opravimo uspešno. Šele uspehi prinesejo tisti čarobniobčutek, da smo koristni, da se je naš trud obrestoval.Takrat se vsak počuti dobro, saj ve, da je podjetje močno tudipo njegovi zaslugi.Na delovnem mestu preživimo večino svojega časa, zato jeizredno pomembno, da se tam počutimo dobro, da smo zadovoljnisami s seboj. Dela lahko vsak, samo zadovoljen človekpa lahko dela dobro. Moč zadovoljstva je v tem, da karizžareva – ljudje, s katerimi pridemo v stik, ga čutijo, vidijo inslišijo. Pod tem vtisom se oblikuje tudi njihovo mnenje o zaposlenihin o podjetju samem. Če nas delo in medsebojniodnosi zadovoljujejo, če so izpolnjene tudi naše osnovne gmotnepotrebe, se začnemo istovetiti s podjetjem, postajamo delcelote, do katere čutimo močno pripadnost.Profesionalnost pri delu bomo dosegli, ko se bomo zavedali,da smo med seboj vsi povezani, če ne neposredno paprek drugega v verigi zaposlenih. Ko se bomo drug do drugegavedli enako pozorno kot do poslovnih partnerjev, bomopostavili temelje medosebne profesionalnosti. K temu dodajmoše pozitivno naravnanost in usmerjenost v prihodnost:na dlani imamo recept za dolgoročno uspešnost.Veliko lepega smo povedali o pripadnosti, odnosih, uspehuin profesionalnosti. A besede je treba tudi udejaniti, to pa nivedno lahko. Sodelavce spretno opazujemo pri njihovem deluin naše kritično oko hitro opazi napake in odstopanja. Kakopogosto pa se sami pogledamo v ogledalo? Ali sploh zmoremokritično oceniti svoje delo, ko odhajamo iz službe? Aliznamo sprejeti dobronamerno kritiko svojih nadrejenih inkolegov? Smo se pripravljeni spreminjati?Vsi odgovori so odvisni od nas. Smo to, kar smo se naučilibiti do sedaj. Vse, kar naredimo, naredimo zavestno, poslediceso na naših ramenih. Nihče nas ne more prisiliti k spreminjanjusamega sebe. Za to se lahko odločimo samo mi sami.In ko se bomo odločili ter začeli živeti v skladu s tako odločitvijo,bomo ugotovili, da smo lahko še mnogo več, kot že smo.Upam in želim, da bomo v Sodexhu ustvarili takšno delovnookolje, v katerem se bomo dobro počutili mi in naši poslovnipartnerji in tako bo prihodnje poslovno leto zagotovouspešno in zadovoljno.Cvetka Franko3

Glavna temaZa otrtrokoke e kuhajmo zdravoPREHRANJEVALNE ALNE NAVADE ADE IN PESTRTROSOST OKUSOV OTRTROK OSVOJI ŽE ZELO ZGODAJ J IN JIH KASNEJE TEŽKO SPREMINJA. . NAJPOMEMBNEJŠE MESTOPRI PRIDOBIVANJU ZDRAVIH NAVAD AD JE ŠE VEDNO PRIJETEN DOM IN ZDRAVO DRUŽINSKUŽINSKO OKOLJE, OLJE, TAKAKOJ J ZA TEM PA STA VRTEC C IN ŠOLA.Šolarji so praviloma zdravi in dinamični, ukaželjni in ustvarjalni,zato mora biti sestavni del in naloga zdravstvenegavarstva mladih, da jih nauči zdravo živeti. Pri tem je pomembno,da šola in družina stopata z roko v roki. Ena drugene moreta nadomestiti, lahko pa se pomembno dopolnjujeta.Družina otroku ponudi model zdravega življenja, šola pa moranadaljevati in slediti tem načelom. Ko je na kupu petsto otrok,je še toliko pomembneje, da obstajajo jasni dogovori in pravilaglede tega, kaj je zdravo življenje.Pri tem lahko bistveno pomaga tudi Sodexho, ki že od leta1997 skrbi za prehrano v osnovnih šolah in vrtcih. Sodexhovaekipa usposobljenih tehnologov k sodelovanju vabi tudistarše, ki sodelujejo v komisiji za kakovost prehrane svojihotrok.Seveda mora svojo dolžnost izpolniti tudi šola. Zagotovitimora ustrezne higienske ter ekološke razmere in zvzgojno-izobraževalnimi programi spodbujati in usmerjatimlade k zdravemu načinu življenja, jim pomagati privzgojitiživljenjske vrednote in razvijati dobre medčloveške odnose.Premalo obrokokov, , preveč eč maščobdebela. Enako grozeča je nevarnost anoreksije in bulimije, kiju tudi že opažamo pri otrocih, obsedenih z vitko postavo.Posneto mleko je primernejše za otrokeS pravilno prehrano je torej potrebno začeti že v otroštvu,kajti, kot smo že rekli, zelo težko je slabe prehranjevalne navadespreminjati odrasli osebi. Ena izmed dilem, ki se zadnječase pogosto pojavlja v javnosti, je uživanje mleka. Vsi vemo,da je mleko zdravo in da bi ga otroci morali piti, vendar je,sodeč po strokovnih publikacijah, težava zaradi vsebnosti zdravjuškodljivih nasičenih maščobnih kislin, ki so dejavnik tveganjaza zvišan holesterol in zvišane maščobe v krvi. Takšnahrana je preveč kalorična in povzroča čezmerno težo in debelost.Ker pa so druge sestavine mleka – beljakovine, mineralnesnovi in vitamini – zelo pomembne za razvoj otrok, jimte pijače ne smemo odrekati. Rešitev je v posnetem ali vsajdelno posnetem mleku, ki naj bi ga otroci in mladostnikispili pol litra na dan.Tudi Svetovna zdravstvena organizacija in Svetovna federacijaza srce priporočata, da že po drugem oziroma četrtemletu starosti v prehrano otrok vključimo posneto mleko inmanj mastne mlečne izdelke. S tem se izognemo prevelikemuvnosu nasičenih maščob in energije, preprečujemo inodložimo pa tudi pojav srčno-žilnih bolezni.NA ŽALOST V PREHRANI NAŠIH OTROK PREVLADUJESUHA ALI HITRO PRIPRAVLJENA HRANA, , KI JEKOLIČINSKO IN KALORIČNO NEUSTREZNA.Natančnih podatkov o tem, kaj jedo otroci, nimamo. Vendarnekatere raziskave kažejo, da jih večina ne zajtrkuje, dnevnopa zaužijejo v povprečju manj kot tri obroke. Prevladujesuha ali hitro pripravljena hrana, količinsko in kalorično neustrezna,premalo je kuhanih obrokov in mnogo premalosadja in zelenjave. Otroci torej jedo skoraj enako kot odrasli,kar pomeni, da je v njihovi prehrani preveč maščob in premalozaščitnih snovi, ki jih najdemo v sadju, zelenjavi in polnomletih žitih.Otroci uživajo predvsem preveč sladkorja. Njegov glavnivir so sladke pijače. Maščob zaužijejo dovolj z mesninami,namazi, čokolado in sladicami, vendar gre tu za preveč nasičenemaščobe. Tudi rastlinskih maščob, zlasti sončičnegaolja je v prehrani preveč na račun pečenega krompirčka inrazličnih slanih ter mastnih prigrizkov (čips, pokovka). Vlakninje premalo, navadno samo 70 odstotkov dnevnih potreb.Vitamina A otroci v povprečju zaužijejo 90 odstotkov dnevnihpotreb, vitamina C pa samo 38 odstotkov. Zaradi pomanjkanjaželeza je veliko anemičnih otrok.Do motenj hranjenja je potem le še korak. Pri otrocih je vospredju debelost, saj je približno petina šolske populacijeŠkodljive vplive nasičenih maščob v krvi lahkozmanjšamo z uživanjem posnetega mleka.4

Glavna temaZlata a pravila v prehrehrani otrtrokKako torej zdravo prehranjevati naše otroke? Zbrali smo nekajnajpomembnejših pravil.1. Obrok, namenjen otrokom, naj bo vedno svež, le izjemomapripravljen iz zamrznjene hrane. Izbiramo sezonskosadje in zelenjavo.2. Dnevna prehrana otrok naj vsebuje vsaj pet obrokov, sajz redkimi in obilnimi obroki samo obremenjujemo njihoveprebavne organe. Dnevni ritem prehranjevanja otroknaj bo enak kot pri odraslih. Zajtrk naj bo energijsko inbiološko najbolj bogat obrok, dopoldanska in popoldanskamalica naj bosta lahki, kosilo zmerno in večerja skromna.Otroku med obroki, ki naj si sledijo v presledkih trehdo štirih ur, ne ponujajmo hrane. Porcije naj bodo majhnein za obrok naj bo na voljo dovolj časa.3. Meso naj bo vedno sveže in iz skupine manj mastnih vrst.Najprimernejše je meso svežih rib, perutninsko, telečje,kunčje, mlado svinjsko in goveje meso. Industrijski mesniizdelki vsebujejo škodljive dodatke ter veliko nasičenihmaščob in niso priporočljivi za prehrano otrok in mladostnikov.Strokovnjaki za prehrano priporočajo mesne jedi votroški prehrani do trikrat na teden. Meso klavnih živali lahkonadomestimo z jedmi iz svežih rib, ki naj bodo na jedilnikunajmanj enkrat na teden. Jedilnik lahko popestrimo tudi ssojo, ki jo imenujejo kraljica beljakovin rastlinskega izvora.4. Mleko je osnovno in zdravo živilo, saj vsebuje pomembnehranilne in zaščitne snovi. Mlečne beljakovine vsebujejoživljenjsko pomembne aminokisline, ki so v mleku inmlečnih izdelkih zastopane v najugodnejšem razmerju.Mleko vsebuje tudi v maščobi topne vitamine A, D, E inK ter betakaroten, ki imajo po raziskavah zaščitni učinekpri nastanku nekaterih rakavih obolenj. Je tudi izrednopomemben vir kalcija, vitamina B12, predvsem priotrocih in tudi pri odraslih in starostnikih. Mineralnesnovi v mleku in mlečnih izdelkih so v zdravi prehraninujno potrebne. Mleko je predvsem bogat vir fosforja,natrija, kalija, klora, magnezija, železa in cinka. Najboljpriporočljivi so naravni mlečni izdelki, kot so navadnijogurt, kislo mleko, kefir in drugi fermentirani izdelki, kiniso sladkani z umetnimi sladili. So tudi lažje prebavljivi.Skuta in sir sta dragoceno živilo v vsakdanji prehrani, sajvsebujeta veliko polnovrednih beljakovin, ki enakovrednonadomeščajo beljakovine iz mesa in jajc. Skuta naj bopasterizirana, če jo otrokom ponudimo svežo.5. Vsakodnevna prehrana naj vsebuje precej vlaknin (balastnesnovi), ki jih je veliko v svežem sadju in zelenjavi. Posebnozdrava je temno zelena zelenjava, ker ima mnogokalcija. Jabolka ali drugo sadje naj otroci pojedo z olupki(neškropljeno sadje), jedo naj tudi stročnice (leča, čičerika,grah, fižol, soja) in oreške (orehi, lešniki in mandeljni). Vsolato jim dodajmo fižol ali koruzno zrnje. Vlaknine so vprehrani otrok izredno pomembne. Urejajo prebavo, sajskrajšajo čas zadrževanja odpadnih snovi v debelem črevesu.So naravno preventivno sredstvo pred sladkorno boleznijo,z žvečenjem otroci ohranijo zdravo zobovje. Velikovlaknin vsebujejo tudi živila iz polnovrednih žit (polnozrnatkruh, testenine graham, neoluščen riž.). Prečiščena (rafinirana)živila so torej zato tako nezdrava, ker vsebujejomalo ali nič vlaknin in nič mineralov in vitaminov.6. Otroška prehrana naj vsebuje dovolj kvalitetnih maščob,saj prenašajo po organizmu zelo pomembne vitamine, insicer A, D, K, E, ščitijo vid, delujejo kot izolator in zavarujejotelo pred spremembami temperature, hranijo mišice, lase,kožo in možgane. Če v prehrani primanjkuje maščob, sepojavi pomanjkanje omenjenih vitaminov. V živilih sta prisotnidve vrsti maščob, in sicer nasičene in nenasičene.Največji vir nasičenih maščob je hrana živalskega izvora(izjeme so palmina in kokosova mast). Nasičene maščobe sona sobni temperaturi trde, v zdravstvenem pomenu so to»slabe« maščobe, ker dvigajo holesterol v krvi. Nenasičenemaščobe so v hrani rastlinskega izvora (olja, semena, oreščki).Na sobni temperaturi so v tekočem stanju, ne vplivajona količino holesterola v krvi in so zato v zdravstvenem pomenu»dobre« maščobe. Po mnenju strokovnjakov za prehranoso za pripravo zdrave hrane najboljša nerafinirana, hladnostisnjena olja. Na prvem mestu je olivno olje. Za hladneprigrizke uporabljamo maslo, ki je naravni mlečni proizvodin vsebuje veliko vitamina A v naravni obliki. Margarina jemanj kvalitetna, ker ji vitamine dodajajo umetno. Izogibajmose majonezam in mastnim nadevom, cvrtim jedem in jedemiz surovih jajc (velika možnost zastrupitve s salmonelo).POSNETEGA A ALI VSA J DELNO POSNETEGA A MLEKANAJ J OTRTROCI OCI IN MLADOSTNIKI SPIJEJO VSA JPOL LITRA NA DAN.7. Hrana za otroke naj bo manj soljena, uporabljajmo morskosol. Če želimo, da bo hrana za otroke manj slana, da boimela bolj naraven, domač okus, ne uporabljajmo industrijskihzačimb in različnih dodatkov. Ne kuhajmo industrijskihjuh, ki imajo za daljšo obstojnosti dodano velikokoličino soli in drugih dodatkov. Jedem izboljšajmo okusz uporabo naravnih začimb oziroma dišavnic.8. Otroci se ne rodijo sladkosnedni. Zmanjšajmo porabobelega sladkorja na razumno mejo. Pravijo, da je sladkorpotreben za možgane. Prav gotovo je res, vendar vse analizekažejo, da ga otroci zaužijejo mnogo preveč. Sladkor črpakalcij kostem in zobem, če ga otroci zaužijejo preveč, posledičnose poveča potreba po vitaminih iz B skupine. Pomanjkanjekalcija in vitaminov iz B skupine je v današnjiprehrani otrok največja nevarnost. Sladice za otroke sladkajmomanj kot običajno. Občasno za sladkanje uporabimomed ali trsni sladkor. Namesto pečenih ali kuhanih sladic jimvečkrat ponudimo sveže ali suho sadje, lešnike, orehe, rozine,suhe fige in slive ali mlečne izdelke. Čokolado naj otrocijedo bolj poredko, ker vsebuje veliko maščob in sladkorja.Zamenjajmo jo s čokolado, ki vsebuje od 70 do 85 odstotkovkakava in jo stroka uvršča med zdrava živila (nizek glikemičniindeks), najdemo jo tudi že na naših prodajnih policah.9. Pitna voda, naravna limonada, domači nesladkaničaji in kompoti iz svežega ali suhega sadja so napitki,ki so najbolj primerni za otroke. Gazirane pijače zaradivsebnosti ogljikovega dioksida, umetnih barvil in velikekoličine konzervansov odsvetujejo tudi odraslim, torej soza otroke več kot neprimerne.10. Izbirajmo pravilne postopke priprave hrane (kuhanje vvodi in sopari, pečenje z minimalno količino maščob) inseveda pravo posodo (steklo, porcelan, emajl). Zelenjavokuhajmo v sopari ali v majhni količini vode le kratek čas,5

Glavna temada se zmehča. Ne smemo je prekuhati!Pri kuhanju vodi ne dodajmo nobenihumetnih sredstev, da bi pospešilikuhanje ali izboljšali videz sadjaali zelenjave (npr. soda bikarbonain drugi dodatki, ki uničujejo vitaminC).11. Hrana za otroke naj bo tudi varna.To pomeni, da je skrbno nadzorovanaod trenutka, ko jo začnemopripravljati, pa do trenutka, ko joserviramo in postrežemo.12. Hrane ne uporabljajmo kot vzgojnosredstvo, ne kot nagrado inne kot kazen. Zanimanje jim vzbudimoz igro, slikovno razlago ali degustacijojedi oz. živil, ki jih še nepoznajo. Otrok ima pravico reči »ne«pri hranjenju. To ni vedno izsiljevanjeali razvajenost, kot mislijoodrasli. Ugotoviti je potrebno vzrok,zakaj otrok odklanja hrano. Prevečpikantna hrana, prepozno navajanjena določeno hrano, premaločasa in potrpljenja odraslih in šemnogo drugih vzrokov vpliva na to,ali otrok rad jé ali ne.Diana PodobnikŠolski jedilniki v praksiZa članek sem naredila tudi majhnoraziskavo. V pogovoru s prijatelji,katerih otroci so v osnovni ali srednjišoli, sem prišla do zaključka, da jekakovost prehrane otrok v šolah odvisnapredvsem od osebe, ki vodi šolskoprehrano.Pregledala sem dva jedilnika: enega,ki ga je sestavila kolegica tehnologinja,in drugega, ki ga je nekdosestavil samo s ciljem “hitro in enostavno”.Ni potrebno posebej opozarjati,da med njima ni možna primerjava,saj je bil drugi tipičen primernezdravega prehranjevanja.Vprašati se je potrebno le, kako lahkostroka dopušča strokovne napake.Vsi otroci bi morali več ali manjjesti podobno, ne glede na to, kdovodi šolsko prehrano. Pri pripravijedilnikov bi morali upoštevati enotnasplošna načela za zdravo inuravnoteženo prehrano vseh otrok.Ministrstvi za zdravje in šolstvo bimorali združiti moči in znanje ter vkratkem času določiti pravila igre vdobro naših otrok.Za lažjo predstavo navajam primerneustrezne in primer ustreznešolske malice šolarjev v ljubljanskiregiji:• sadni desert, sirova štručka,napolitanke (malica je presladka,napolitanke bi lahko zamenjalojabolko ali drugo sadnje). Jedilnikisi sledijo po enakem vzorcu.V desetih dneh otroci ne dobijonič sadja ali zelenjave, nič kruhaiz polnovrednih žit, od napitkovprevladuje samo sok – nektar (karšestkrat v desetih dneh), jogurt pasamo enkrat. Vredno graje, razmislekain hitrega ukrepanja.• čaj z limono, ovsen kruh, ribjinamaz, jabolko (polnovredenobrok, pohvala stroki). Otroci vpetih dneh dobijo dvakrat sadje,dvakrat zelenjavo (korenje, paradižnik),kot napitki pa se menjavajomleko, kava, čaj in jogurt.6

PoslovanjeNaša prednosednost t so dobripartnertnerski odnosi inprilagodljivostDIREKTORICORICA SODEXHA CVETKA FRANKO JE ZADOVOLJNA OLJNA Z REZULTATI TI V PRETEKLEM POSLOV-NEM LETU IN V PRIHODNJE NAPOVEDUJE NADALJNJO RAST PODJETJA. POLEG ORGANIZACIJEPREHRANE MED DELOVNIM ČASOM JE SLOVENSKI TRG PO NJENEM MNENJU PRIMEREN TUDI ZADODATNE STORITORITVE, KI JIH RAZVIJA A SKUPINA SODEXHO.Cvetka Franko,direktorica družbeKakšni so bili poslovni rezultativ preteklem poslovnem letu?Sodexho je ustvaril skoraj štiri milijardetolarjev prihodkov od prodaje, karpomeni 13,2-odstotno rast. To je bilodoseženo predvsem s pridobivanjemnovih naročnikov, med katerimi jenajveč šol. Skupina Sodexho Alliance paje imela 12,6 milijarde evrov prihodkovod prodaje, kar je glede na razmere nasvetovnem trgu zadovoljivo.So rezultati izpolnili vaša pričakovanja?Uspelo nam je pridobiti velika podjetja,kot so Droga Portorož (dnevno večkot 300 obrokov), Tab Mežica (440obrokov), osnovna šola Prežihov Vorancna Jesenicah (900 obrokov), IBI Kranj(približno 300 obrokov). To so vsekakorpomembni dosežki. Zelo pomembenposlovni dogodek nas čaka prihodnjeleto, saj bomo praznovali 10. rojstni dan.Ali ste kdaj razmišljali, da bi selahko letna rast Sodexhovih poslovnihrezultatov ustavila ali celozmanjšala?Po pravici povedano, mislim, da serast kratkoročno ne bo ustavila ali celozmanjšala. Nove naročnike pričakujemotako v šolstvu kot tudi v bolnišnicah, karpomeni, da bo rast najmanj dvomestna,če ne celo trimestna.Naša dejavnost je vsekakor dolgoročnoperspektivna, vsaj organizacija prehranemed delovnim časom za zaposlenev mestih. Razmišljamo tudi o odprtjurestavracij odprtega tipa, namenjenenaključnim gostom. Poleg tega SkupinaSodexho razvija in uspešno izvajasvojo dejavnost tudi na drugih področjih,kot so na primer čiščenje poslovnihin drugih prostorov, varovanjeobjektov, opravljanje vrtnarskih del inurejanje okolice, vodenje in urejanjearhivov … Vse to bi bilo lahko zanimivotudi za slovenski trg.Kaj se je letos spremenilo v primerjaviz lanskim letom?Veliko se je spremenilo v sami organizacijidela, saj smo zmanjšali razvejanosthierarhije odgovornih. V praksi to pomeni,da naši živilski tehnologi, ki jih jesedaj že devet, ne skrbijo samo za sanitarno-higienskerazmere v kuhinjah indelilnicah, ampak so v celoti odgovorniza poslovanje treh do štirih lokacij.Kako pripravite načrte za prihodnjeposlovno leto in katera merilaso pri tem ključna?Ambicije in ciljiNaše poslanstvo je ponujati storitve,ki bogatijo posameznikov vsakdanjik.Naše vrednoednote so dobra storitev, timskodelo in razvoj.Naša vizija je postati prepoznavni vvseh segmentih dejavnosti organiziraneprehrane in merilo za kakovostv svoji dejavnosti.Naša ambicija je stalna rast in izboljševanjestoritev s poudarkom na varniin higiensko neoporečni pripravihrane.Naši dolgoročni cilji:• krepitev tržnega položaja v vsehsegmentih,• zviševanje ugleda in povečanjezaupanja v Sodexho,• širitev v vse segmente (podjetja,vrtci, šole, bolnišnice),Vsako pomlad pripravimo okvirninačrt za novo poslovno leto. Smiselnoje načrtovati kar se da natančno in kratkoročnoza čas od enega do treh let. Velikopozornost pri tem namenjamo dobaviteljem,saj je naš največji strošekprav nakup živil. Doseči želimo kar najugodnejšenabavne cene in plačilne roketer seveda zahtevano kakovost živil.Verjetno spremljate delo in poslovnerezultate konkurenčnihpodjetij. Katere so Sodexhove prednosti?Je družba dovolj prepoznavnav Sloveniji?Po velikosti nam je blizu samo enopodjetje, vendar ne smemo prezreti• zagotavljanje kakovostne in varneprehrane v vseh segmentih,• zagotavljanje dolgoročne stabilnostipodjetja.Naša strategija:• širitev ponudbe dejavnosti organiziraneprehrane v skladu zzahtevami stroke in razvojnimitežnjami prehranjevanja v tejdejavnosti,• nadzor nad pripravo hrane vskladu s sanitarno-tehničnimipredpisi in sistemom HACCP,• nenehno izobraževanje o pripravihrane (kuharske veščine in zagotavljanjehigiensko in zdravstvenoneoporečne hrane), o odnosudo naročnikov in gostov(komunikacija) in o vodenju poslovnihprocesov.• ustvarjanje pozitivne organizacijskeklime.7

Poslovanjemanjših, lokalnih podjetij, ki mogočetrenutno še niso dobro organizirana inše iščejo svoje cilje in strategijo.Od konkurence nas zagotovo ločujevelikost, ki pomeni tudi varnost in stabilnoposlovanje. Naša prednost so tudidobri partnerski odnosi, izredna prilagodljivostrazmeram na trgu in dobrereference na vseh segmentih.DOBRI MEDSEBOJNI ODNOSI SOPOMEMBNA MOTIVTIVACIJACIJA A ZA DELO.Se vam zdi, da so vaši sodelavcidovolj motivirani za delo, dovoljdobro informirani o poslovanju instrategiji podjetja?Informirani vsekakor smo. Vse novicein informacije dobimo na sestankihznotraj podjetja, v internem časopisuSotočje, ki je namenjen zaposlenim inposlovnim partnerjem, pripravljamo patudi bilten Sodexho-Info, ki bo izhajalvsak drugi mesec, namenjen pa boizključno zaposlenim. Vsako leto organiziramorazlična srečanja, kjer združimokoristno s prijetnim, konec koncevpa mora tudi vsak vodja enote poskrbeti,da so njegovi sodelavci natekočem z dogajanji v podjetju.Motivacija, to je pa nekoliko kompleksnejšazadeva. Upam in želim si, da ne bibila povezana samo s plačami. Pri teh sedržimo meril kolektivne pogodbe zagostinstvo in turizem, razmišljamo patudi o drugačnih oblikah motivacije.Izredno na primer podpiramo izobraževanjezaposlenih. Motivacija za delopa so lahko tudi dobri medsebojni odnosi.Sem zagovornica pozitivne produktivneklime, ki prinaša dobre poslovnerezultate. Ali jo res imamo, bo pokazalomerjenje, ki ga načrtujemo kmalu.Vaše kuhinje in delilnice imajonekoliko skromnejši izgled. Alilahko pričakujemo spremembe, sajse vsi zavedamo, da je za dobro počutjegostov poleg pestre ponudbejedi vedno bolj pomemben tudi urejenoz. moderen videz restavracij?Sodexho ta trenutek žal še ni banka.Vse naše kuhinje in delilnice so prevzeteza določen čas. Lastniki sami nisoinvestirali v prenovo, zato je težkopričakovati, da bomo takoj ob prevzemulokacije spremenil obstoječe stanje.Sodelujemo in vlagamo skupaj z naročnikom.Ste tudi članica v upravnemodboru združenja delodajalcev zaGostinstvo in turizem.Ja, tako je. V združenju delodajalcevzastopamo mnenje, da so se prehrambenenavade ljudi spremenile, ljudje jedodoma vedno manj, torej jim moramoomogočiti zdravo in varno prehrano nadelovnem mestu. Pri tem imamo tudizaveznika in sicer sindikat, ki je enakegamnenja in sicer, da morajo ljudje meddelovnim časom jesti, regres za prehranomora biti namensko porabljen.Nikakor pa nismo mnenja, da si z regresomza hrano zaposleni popravijosvoje plače. Dolgoročno želimo, da bise ljudje zavedali, kako pomembno jeza njihovo zdravje, da zaužijejo več obrokovdnevno (3-5 obrokov) in da so telesnoaktivni vsaj 30 minut na dan karpomeni dolgoročno naložbo v zdravje.Naše največje bogastvo je zdravje, karpa se zavedamo šele, ko zbolimo.Diana Podobnik8

Nasvet strokovnjakaKislo je zdravo, dobro o in korisoristnoŽE STARA LJUDSKA MODROSOST UČI, DA JE KIS VIR ZDRAVJA. . KLJUB TEMU, , DA GA DANES UPORABLJAMO AMO V GLAVNEM ZA ZAČINJANJE ANJE SOLAT IN DRUGIHJEDI, SE VEDNO BOLJ ZAVEDVEDAMO NJEGOVE VREDNOSTI KOT DOMAČEGA A ZDRAVILA PA TUDI UPORABNOSTI ZA RAZKUŽEVANJE ANJE IN ČIŠČENJE.PROIZVODNJA KISA V KOLINSKIV Kolinski proizvajajo Kis od leta1969, ko se je združil z ljubljansko tovarnokisa in gorčice Vinocet, leta 1992 pase ji je pridružil tudi mariborski Talis. VKolinski na leto izdelajo štiri milijone litrovkisa.PROIZVODNJA KISA JE PROGRAMSKOVODENAVse surovine so fizikalno in kemičnopregledane. Kis nastane po postopkudvojnega vrenja: najprej v zaprtih posodahsladkor zaradi delovanja kvasovkzavre v alkohol, nato pa alkohol zaradiocetnokislinskih bakterij zavre v kis.Posebej nadzirajo pogoje drugega, aerobnegavrenja. Kis tako nastane po nekajdneh pri optimalni temperaturi 30 stopinjCelzija, pravilnem mešanju inprezračevanju.Sadna drozga se črpa v fermentatorali acetator, kjer jabolčna drozga vre od36 do 40 ur, vinska pa od 55 do 65 ur.Alkoholni kis nastaja od 65 do 105 ur.Kis se tipizira glede na odstotekalkohola: vinski kis ima 4 % alkohola, jabolčnisadni kis 5 % in alkoholni kis 9 %.Po vrenju se kis nekaj časa stara, da sevonji uskladijo.ČIŠČENJE USEDLINKis se pred polnjenjem večkrat prečisti:s filtrom, ki ga sestavljajo 0,8-milimetrskecevke, njegova poroznost pa je 0,2mikrona, pred stekleničenjem pa še z21-slojnim filtrom. Tudi odpadne vodein alkoholni hlapi se očistijo. Izguba priproizvodnji je le 0,03 %. Proizvodnja kisaje ena od najbolj čistih in okolju prijaznihv živilski industriji.SAMO DOMAČA JABOLKA IN GROZDJE!Ste kdaj sami doma poskušali izdelatikis iz rdečega vina ali jabolčnika, paniste bili zadovoljni z vonjem, barvo aliokusom? Izbrati morate zdrave in naravnesestavine in poskrbeti za optimalneokoliščine vrenja. Kakovosten sadni kisnastane le iz neškropljenih jabolk, surovineza jabolčni kis so kmečka jabolka,alkoholni kis pa iz alkohola kmetijskegaizvora. Vinski kis nastane iz rdečegavina, ki vsebuje veliko ekstrakta in imaprimerno količino sladkorja, in če želimodober kis, mora biti tudi vino dobro.Torej ne velja, da se za kis uporablja »pokvarjenovino«.Postopek nastajanja kisa v Kolinskije naraven, brez vsakršne dodane kemije.Pravzaprav je enak vašemu doma, le dalahko zaradi tehnološke opremljenostives čas zagotavljajo optimalne in konstantneokoliščine postopka, nadzirajotemperaturo, vrenje, stopnjo kislosti inpodobno.Žal pa nekateri potrošniki še vednozamenjujejo kise, pridelane po naravnempostopku, z »nadomestki za kis«, ki sopravzaprav razredčena sintetično pridobljenaocetna kislina.ALI JE BARVA A PRAVŠNJVŠNJA?Izdelki morajo ustrezati standardomdoločene vrste kisa. Preverjajo vonj, barvo,stopnjo alkohola in kislost.POLNJENJE PLASTENKPolnjenje v plastenke je računalniškovodeno. Kamera zazna, ali je plastenkaustrezno zaprta in opremljena z etiketo.Plastenke z napako izločijo. Računalniškovodena proizvodnja nam omogočasledljivost vsake plastenke kisa pravdo zadnje police v prodajalni.KIS CENIJO TUDI SLADOKUSCIBalzamični kis izdelujejo iz skrbnoizbranih vrst vina in mošta, kar nekajlet pa se stara v hrastovih sodih. Jeblagega, nežnega okusa in ga uporabljamopri hladnih jedeh, za pripravoprelivov in solatnih dresingov, okisanjejuh, omak in marinad, pa tudi za sadnesolate in sladice.Salatina jabolčni kis z medom jejabolčni kis z dodanim gozdnim medom.Je harmoničnega, sladko-kislega okusain nežnega vonja. Uporabljamo ga zaokisanje kremnih juh, sladko-kislihomak, finih ragujev, za marinade in solatneprelive, pa tudi za jutranji zdravilninapitek. Zaradi posedanja naravnihsestavin priporočamo, da vsebino steklenicepred vsako uporabo pretresete.Jabolčni sadni kis z rožmarinomuporabljamo tam, kjer rožmarin oplemenitiokus: pri pripravi juh, omak, marinad,za jedi iz perutnine, drobnice,svinjskega mesa in divjačine. Salatinajabolčni sadni kis s česnom je jabolčnikis z dodanimi izbranimi strokisvežega česna. Je polnega okusa po česnuin prijetno aromatičnega vonja.Uporabljamo ga pri pripravi juh, ragujeviz vseh vrst mesa, za marinade in solatneprelive.V zeliščnem kisu se rada naredi usedlina,ki je naravnega izvora: kis le pretresemoin spet je polnega okusa in privlačnebarve. Da bo čim dlje ohranil svojoaromo in barvo, je kis potrebno hranitiv dobro zaprti embalaži in v temnemprostoru.ZDRAVJE NA ŽLICOJabolčni kis je aromatičnega okusa,bogat s kalijem, mineralnimi snovmi invitamini. V domačem zdravilstvu priporočajovsako jutro na tešče napitek izdveh žlic jabolčnega kisa, žličke medu inkozarca sveže vode. Napitek znižuje holesterol,pomaga pri obolenjih ledvic inmehurja ali težavah s krčnimi žilami.Vdihavanje pare iz mešanice vode in kisalahko prepreči migreno ali glavobol.Suzana Bagari9

AktualnoKuharuharsk a olimpipijadaMEDNARODNA RAZSTAVA A KULINARIČNIH UMETNOSTI TI JE SVETVETOVNI VNI DOGODEK, NAJPOMEMBNEJŠE IN NAJVEJVEČJE TEKMOVANJE KUHARJEVJEV, , KJERPRIDE DO IZRAZA NJIHOVA USTVARARJALNOSALNOST IN KJER SE TRADICIONALNOST T SREČA Z NOVOSOSTMI.Na ogled letošnje olimpijade v Erfurtuv Nemčiji je bil Sodexhovabljen pod pokroviteljstvomKolinske. Več kot tisoč kuharjev iz 32držav je tekmovalo v živo, v tako imenovanihsteklenih kuhinjah. Opazovalcismo tako od blizu videli perfekcionizemnajboljših in usmeritve za prihodnost.Med tekmovalnimi kategorijami sta bilitudi umetniška razstava jedi in njihovapredstavitev na krožnikih.NAŠA REPREZENTANCANCA A JEZA MENI V SVOJI JI KATEGORIJISKUPINSKO PREJELABRONASTO MEDALJO.Ekipe, ki krojijo svetovni kulinaričnivrh, prihajajo iz ekonomsko in turističnorazvitih držav (Švica, Švedska, Kanada,Singapur, Malezija). Slovenskasekcija kuharjev in slaščičarjev, ki delujev okviru Združenja za gostinstvo in turizempri Gospodarski zbornici Slovenije,je na olimpijado poslala reprezentanco,ki so jo sestavljali: Matjaž Pozderec(vodja), Janez Dolšak, Daniel Kozar,Borut Jakič, Matjaž Cotič in Alenka Kodele.Žirijo so prepričali s pripravo menijaza 110 oseb v kategoriji toplekuhinje. Nagrajeni so bili tudi v posamečnihtekmovanjih v skupini hladnekuhinje, in sicer:• kategorija A – bron: razstava restavracijskihplošč za 8 oseb, nakrožniku je bilo šest različnih jedi;• kategorija B – srebro: razstava restavracijskihplošč za 4 osebe, mednjimi tudi vegetarijanska;• kategorija slaščičarstvo – bron: 5 x8 minjonov, 6 restavracijskih sladicz možnostjo priprave za 200 oseb, 3različne sladice, skulptura.Slovenska reprezentanca je v skupnirazvrstitvi osvojila 21. mesto. Prvo mestoje osvojila Švedska, drugo Švica, tretjepa Amerika.Sara GoršekTekmoekmov alni meniTOPLA PREDJEDpečen file zlatovščice, mousse s potočnimiraki, ribja klobasa, grahovpire, pira z zelenjavo, paradižnikovkonkase, žafranova omaka in peteršiljevpestoGLAVNA JEDsrnin file v objemu s pistacijami,zajčja rulada, jurčkov pire, mladazelenjava, polenta z bučnimi semeni,ajdov krapež s skuto, kuhanahruška, glazirani kostanj, brinjevaomaka z mladim vinomSLADICAbeli čokoladni mousse s praženimilešniki, malinovim sladoledom inmalinov kuliSlovenska ekipa je ob podpori številnih sponzorjevv kategoriji topla kuhinja dobila bronasto medaljo.11

AktualnoPo nove zamisli med kolege v RadenceTAKAKO KOT VSAKAKO JESEN JE TUDI LETOS POTEKAL GOSTINSKTINSKO-O-TURISTURISTIČNI TIČNI ZBOR V RADENCIH, ZDAJ J ŽE 51. . PO VRSTI. IZ SODEXHA SE GA TOKRAOKRAT NIUDELEŽILA TEKMOVALNA EKIPA, , AMPAK AK VODODJE KUHINJ IN ASISTENTI OPERATIVE.Našo pozornost so pritegnilerazstavljene umetnine iz ledu.VRadencih smo si ogledali novostiv pripravi jedi pomembnihgastronomskih hiš in proizvajalcevgostinske opreme za velike kuhinje,kot so Sodexhove. Ni manjkala niti dobrakapljica, ki smo jo lahko pokušali,zato da bi vina v bodoče ob pomembnihpogostitvah lažje predstavili svojim gostom.Našo pozornost so pritegnile tudirazstavljene in nagrajene umetnine izsladkorja, čokolade, margarine in ledu.Spremljali smo pripravo jedi vkotličku (tekmovalci so letos pripravilibograč, značilno prekmursko jed), zanimivopa je bilo tudi tekmovanje v pripravijedi pred gosti. Posebej zanimivaje bila nova panoga, to je dekorativnorezanje melon in lubenic, ki se je je udeležilokar nekaj tekmovalcev.Vsakoletna spodbuda k razmišljanjuter težnja po strokovnem izpopolnjevanjusta izziv za stroko in vsakega posameznika.Posamezniki, ki smo člani društvagostinskih delavcev, sekcije kuharjev inslaščičarjev, sekcije natakarjev in sekcijegastronomov Slovenije, smo navezalinova poznanstva in pridobili nekaj novegaznanja, kar je zelo pomembno zauspešno doseganje ciljev v podjetju.Unikatna dekoracija pritegnemarsikatero fotografsko lečo.Tomo Avsec13

IzobraževanjeUčenenje je motor or napredkedkaV POSLOVNEM LETU 2003–2004 SMO SE V SODEXHU ZELO VELIKO UKVARARJALI ALI Z IZOBRAŽEVOBRAŽEVANJEM ANJEM IN USPOSABLJABLJANJEM ANJEM ZAPOSLENIH. V POV-PREČJU JE VSAK ZAPOSLENI TEMU NAMENIL 3,6 DELOVNEGVNEGA DNE. V PRIHODNJE BO IZOBRAŽEVOBRAŽEVANJANJA A ŠE VEČ.Pri tem bo usposabljanje na delovnemmestu ključno. Sistematičnobo treba izvajati izboljšave, saj jezadovoljstvo gostov in naročnikov v velikimeri odvisno od kakovostne, zdravein varne prehrane oziroma izboljšavin novosti v ponudbi. Zaradi sorazmernohitrega zaposlovanja novih sodelavcevje predanost izobraževanju včasihpotrebna že zaradi ohranjanja doseženeravni storitev. Za dvig te ravni pa se botreba še bolj potruditi.POVPREČNO SE JE ZAPOSLENIV SODEXHU PRETEKLOPOSLOVNO LETO O IZOBRAŽEVOBRAŽEVALAL3,6 DELOVNEGVNEGA A DNEVA.V poslovnem letu 2003-2004 se ještevilo zaposlenih na primer povečaloza 7,7 indeksne točke, tako da je bilo obkoncu poslovnega leta v Sodexhu zaposlenih531 sodelavcev.Povprečno se je zaposleni v Sodexhuizobraževal 3,6 delovnega dneva ali skorajtretjino več kot leto prej. Skupaj topomeni 14 759 ur izobraževanja, kar jeveč, kot smo načrtovali. Za primerjavonaj povem, da je bilo leto prej izobraževalnihur 11 469 .HACCP, , kuharuharskedelavnice,komunikacija in še kajKuharsko delavnico je vodilprof. Janez Štrukelj.Tako kot že v preteklem letu je bilozaradi zakonodaje v zvezi s sistemomHACCP najbolj poudarjeno izobraževanjeo dobri higienski in proizvodnipraksi (DHP in DPP). V tovrstno izobraževanjeje bilo vključenih več kot 520zaposlenih, torej skoraj celotno podjetje.Poleg notranjega usposabljanja, ki ga jeizvedla služba za kakovost in higieno,smo izvedli tudi test, ki so ga moraliuspešno opraviti vsi v operativi.Za izboljšanje kakovosti storitev inspodbujanje uvajanja novosti so bile organiziranerazlične kuharske delavniceza vse vodje kuhinj in glavnekuharje (120 zaposlenih) ter dietne delavnice,v katere je bilo vključenih večkot 40 vodij oziroma kuharjev iz lokacij,kjer imajo večje potrebe po dietniprehrani.Sistematično smo izvajali sistem notranjegausposabljanja s področjastroke pod mentorstvom kuharskegamojstra Matjaža Pozderca. Vse novo zaposlenesmo uvajali po programih zakuharja in kuharskega pomočnika. Notranjeusposabljanje se je izvajalo tudiza standard ISO, tako da smo dodatnousposobili 17 notranjih presojevalcev.V TEKOČEM POSLOVNEMLETU BODO ŠE NAPREJ VOSPREDJU STROKA, KULINARIKAIN DOBRA HIGIENSKA TERPROIZVODNA PRAKSA.Vsi na novo zaposleni so opravili izpiteiz varstva pri delu, funkcionalnaizobraževanja smo imeli tudi za drugapodročja iz živilske stroke in podobno.Vse zaposlene, ki delajo na delilniliniji in še niso bili vključeni v programusposabljanja za delilno osebje, smo internousposabljali za delo na delilni liniji,v podporo pa jim je bil izdelan tudipriročnik Postrežba z nasmehom.Izobraževanje širšega vodstva je potekalokot funkcionalno izobraževanjepo posameznih strokovnih področjih.Posebej smo jih v skupinskem programuurili v komunikaciji in pogajanjih.Za vodstvo v operativi (vodje kuhinj,asistenti, regijski vodje) in širše vodstvoje bilo v okviru spomladanskegasrečanja vodstva, kjer so bili predstavljenirezultati in poslovni načrti, organiziranotudi usposabljanje s področjamotivacije. Vključenih je bilo več kot50 zaposlenih.Za nekatere vrste izobraževanja smona novo uvedli ocenjevanje učinkovitostiizobraževanja. PresojevalciISO iz družbe BVQI so nam julija izreklipohvalo za vsebino in obseg izvedbeocenjevanja notranjega usposabljanjazaposlenih.V prihodnjem letupoudarek na kulinariki inhigieniV tekočem poslovnem letu bodo šenaprej v ospredju stroka, kulinarika indobra higienska ter proizvodna praksa.Izobraževanje bomo izvajali predvsemz internetom, za nekatere teme pase bodo izvajali tudi testi (DHP, DPP).Brezmesne jedi kot dodatnenovosti v ponudbiEna prvih izobraževalnih delavnicje bila na sporedu že septembra, in sicerkulinarična delavnica na temobrezmesnih jedi. Vodje iz vseh regij sopripravili več kot 20 novih jedi, ki jih14

IzobraževanjeKuharsko olimpiado so si ogledali tudi naši sodelavci.lahko takoj vključijo v jedilnike restavracijkot novosti v ponudbi zdrave prehrane.Delavnico bomo izvedli tudi zakuharski kader.Ne izobražujemo pa se samo doma.Po novosti in izboljšave naše zaposlenepošiljamo tudi v tujino. Septembra jeskupina novih sodelavcev in asistentovv operativi (pretežno živilski tehnologi)obiskala Sodexho v Italiji, kjer so siogledali restavracije, pa tudi področjetrženja, kakovosti, stroke in drugo. Oktobrapa je poslovnipartner Kolinska sedemnaših vodij in strokovnihsodelavcev povabilna kuharsko olimpiadov Erfurt, kjer jeslovenska ekipa podvodstvom kuharskegamojstra Matjaža Pozdercaosvojila kar petmedalj. Kolinski se zahvaljujemo,tekmovalniekipi pa čestitamo.Druženje inpriznanjaZa leto 2003 je bil podeljen kristalnikrožnik najboljšemu vodji restavracije.Nagrado je prejel Emil Ogris,vodja kuhinje Sava v gorenjski regiji.Krožnik je bil podeljen že sedmič, o letošnjipodelitvi pa si lahko preberete nastrani 32.Maja je bil načrtovan planinski piknikv Logarski dolini, vendar je bil zaradivremenskih razmer prestavljen naseptember. Udeležilo se ga je, tako prejšnjaleta, približno sto zaposlenih.Kulinarični utrinek iz ErfurtaLani smo na GTZ tekmovali inprejeli bronasto medaljo za pripravohladno-toplega bifeja, letos pa so prireditevobiskali vsi naši vodje kuhinj.Utrinke in novosti si lahko preberetena strani 13.KomunikacijaZa tekoče obveščanje zaposlenihpripravljamo interni informator, ki bopredvidoma izhajal mesečno in vsebovalnajpomembnejše dogodke ter načrtovaneaktivnosti.Marija Meznarič15

IzobraževanjeZdravje in počutjePROJEKJEKT ZDRAVJE SMO ZASNOVALIALI ZATO, , DA BI IZBOLJŠALI POČUTJE ZAPOSLENIH IN ZMANJŠALI ŠTEVILO BOLNIŠKIH ODSOTNOSTNOSTI.TI.Za delodajalca je koristen zdrav, delu predan in zadovoljendelavec, ki ima razvit občutek odgovornosti in pripadnosti.Zato smo v Sodexhu pričeli s projektom Zdravje, skaterim naj bi se izboljšalo počutje zaposlenih, obenem pazmanjšalo število bolniških odsotnosti. Za začetek smo v sodelovanjus podjetjem Euro Ažman za vse vodje pripraviliizobraževalno delavnico na temo izboljšanja počutja zaposlenih,odgovornosti za zdravje, motivacije in komunikacije.Projekt nadaljujemo z različnimi aktivnostmi, tako skupinskokot tudi z individualno obravnavo primerov.Odgovornost za zdravje je vaša.ZDRAV DELAVEC ZADOVOLJEN DELAVECZADOVOLJEN DELAVEC MOTIVIRAN DELAVECMOTIVIRAN DELAVEC DOBRI IZDELKIDOBRI IZDELKI ZADOVOLJNE STRANKEZADOVOLJNE STRANKE POZITIVNI REZULTATIPODJETJAPOZITIVNI REZULTATI POVEČEVANJE ŠTEVILASREDSTEV ZA IZBOLJŠE-VANJE DELOVNIHRAZMERPOVEČEVANJE ŠTEVILA BOLJŠE DELOVNESREDSTEV ZA RAZMERE, ZADOVOLJNIIZBOLJŠEVANJE ZAPOSLENIDELOVNIH RAZMER ZADOVOLJNI ZAPOSLENI IZBOLJŠEVANJEMEDSEBOJNIH ODNOSOVIZBOLJŠEVANJE »POZITIVNI«MEDSEBOJNIH ZAPOSLENIODNOSOV POZITIVEN ČLOVEK USPEŠEN ČLOVEKUSPEŠEN ČLOVEK ZDRAV ČLOVEKTelo in duh st a pov ezanaSlabo počutje in negativno razmišljanje delavcev vplivana uspešnost podjetja, saj zaposleni zaradi pritiskov, napetostiin nezadovoljstva nehote delajo manj. Njihovi izdelki instoritve so slabši, več je poškodb in zaradi tega tudi bolniškihodsotnosti. Motiviranosti za delo ni, odgovornost za slaboopravljene naloge pa zaposleni prelagajo na druge. Zastavljajopa se nerealni cilji in ko ti niso doseženi, je slaba volja le ševečja.Za naše zdravje je zelo pomembno, da prepoznamo vplivepsihičnega počutja na fizično zdravje. Telo in duh sta namrečpovezana, tako da so za bolezni najbolj dovzetni ljudje, kirazmišljajo negativno. Za ohranitev lastnega zdravja je trebaohranjati pozitivno podobo o sebi. Negativno razmišljanjenamreč olajša tudi negativne vplive stresa na naše zdravje, patudi na družinsko in družabno življenje. Posledica so lahkotudi depresija, apatičnost in podobno.Preprečimo bolezenOdgovornost za zdravje je torej naša. Imeti se moramo radi inverjeti vase. Odločitve o sebi moramo sprejemati sami in bititako tudi odgovorni zanje in njihove posledice. Druge moramosprejemati takšne, kot so, in jih ne kritizirati ter obsojatiza njihove napake. V sočloveku in dogodkih moramo iskatipozitivne lastnosti. Sogovorniku izkazujmo spoštovanje, gaposlušajmo in sprejmimo.Marija MeznaričNapotki za obvladovanje stresa• razmišljati o sebi in svojem življenju – razviti komunikacijos samim seboj• sprejeti se takšnega, kot si• postaviti si lastne cilje• razviti občutek pomembnosti skozi samospoštovanje• pustiti preteklost za seboj• sprejeti spremembe in njihove posledice: drugaslužba, drug partner, prenehanje kajenja, hujšanje• razviti tehniko pogovora s samim seboj prek hobija,športa, zapiskov• sprejeti odgovornosti za svoje odločitve• razviti veščine razumevanja in sprejemanja drugihz napakami vred prek veščine komuniciranja16

Gremo na žlikrofofeV SODEXHOVIH RESTAVRACIJVRACIJAH AH SMO KONEONEC C SEPTEMBRA V PRIMERNO OKRAŠENEM OKOLJU OLJU PONUDILI JEDI, PRIPRAVLJENE NA IDRIJSKI NAČIN.PONUDBO ANIMACIJSKE HRANE SO SPREMLJALE INFORMACIJE O ZNAMENITOSTIH IDRIJE IN NAGRADNI KVIZ.Mesto Idrija leži v kotlini sredirazgibanega hribovja, kjer sev pristnem naravnem okoljusrečujeta predalpski in kraški svet. Poltisočletja rudarjenja je v Idriji in okolicizapustilo izjemno bogato tehniško inkulturno dediščino, kot so rudnik živegasrebra, idrijska čipka, kamšt, klavžein še bi lahko naštevali. Prav tako pestrain bogata pa je tudi krajevna kulinaričnaponudba, v kateri pripada osrednjemesto specialiteti z imenom idrijskižlikrofi.ŽLIKROFI S KROMPIRJEVIMNADEVOMTesto50 dag moke3 rumenjaki1 dl mleka5 dag olja ali masti za zabelodrobtineNadev3 kuhani krompirji5 dag masti ali zaseke3 beljakimalo drobtincimetpeteršiljmajaronpoperZa nadev skuhamo krompir, ga olupimoin pretlačimo. Dodamo jajca,sol, poper, čebulo, zaseko in drobnjak.Nadev dobro premešamo in gaoblikujemo v kroglice.Testo z valjarjem razvaljamo kar seda tanko in ga obrežemo v pravokotnoobliko. Krompirjeve kroglicezložimo eno poleg druge po spodnjemrobu testa (med njimi naj bodva centimetra presledka). S prstiprimemo rob testa in ga zavijemo,tako da okrog kroglic nastane podolgovattesteni tulec. Ostanek razvaljanegatesta odrežemo. S kazalcem pritisnemona testo med kroglicami,tako da dobimo posamezne žepke,ki jih med sabo ločimo z nožem. Kjerse okrog nadeva testo stika, ga dobrostisnemo s prsti, da nam med kuhanjemnadev ne uide. Slastne zalogajčkeskuhamo v slanem kropu ter jihpostrežemo z maslom, pečenko, golažemali z omako po lastni izbiri.Žlikrof je jajčna testeninas krompirjevim nadevom.Postregli smo žlikrofe inbakalicoŽlikrof je tradicionalna idrijska jed.V te kraje naj bi prišel z dunajsko rudniškogospodo. Po Sloveniji so znaneštevilne različice, vendar Idrijčani pravijo,da so le njihovi tisti pravi. Društvuza ohranjanje idrijskih jedi je uspelo tospecialiteto zaščititi tudi na ministrstvuza kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,ki je izdalo pravilnik o pogojih za uporabooznačbe »tradicionalni ugled« zaidrijske žlikrofe.Žlikrof je jajčna testenina s krompirjevimnadevom. Osnovne sestavine sorezančno testo in krompirjev nadev zzačimbami. So primerna priloga k mesu,golažu ali zelenjavni omaki. Mi pa smoIdrijska čipkaKLJUB MNOGIM RAZLIČICAMAMŽLIKROFOFOV IDRIJČANI PRAVIJOVIJO,DA SO LE NJIHOVI PRAVI.jih našim gostom postregli z bakalico,drugo tradicionalno in tipično idrijskojedjo. Bakalica je ovčje meso z omako,prijetnega, rahlo sladkastega okusa.Jedi poskusimo ponuditi primerno okrašene.Miha Mlakar17

Sodexho AllianceStrtrankanke e za vse življenjenjePOMEMBEN ELEMENT STRATRATEGIJE TEGIJE RASTI PODJETJETJA JE ZVESTOBA STRANK. V SKUPINI SODEXHO SE ŽE OD USTANOANOVITVITVE VE NAPREJ TRUDIJOSTRANKAM POZORNO ORNO PRISLUHNITI IN SE ODZIVATI NA NJIHOVE POTREBE.Ključno za doseganje zvestobestrank je torej poslušanje inrazumevanje. Sodexho se načrtnotrudi v podjetju zgraditi takšno kulturoposlovanja, v kateri si vsi zaposleniprizadevajo, da bi bile stranke zadovoljne.Te morajo začutiti, da je Sodexhopredan poslu in da bo zanje razvil posebnerešitve, ki jim bodo pomagalesoočati se z lastnimi poslovnimi izzivi.Metoda najprej uspešnav ZDAMetodo Stranke za celo življenje(Clients for Life) je leta 2000 razvil svetovalecJohn Gamble za Sodexhovo zdravstvenodivizijo v ZDA, kjer se je izkazalaza zelo uspešno. V Marylandu je na primerSodexhova skupina dosegla stoodstotnostopnjo zvestobe strank v 60 bolnišničnihkrajih. Tega ne bi bilo možnoizpeljati s standardnimi akcijskimi načrti.Vendar je pomembno vedeti, da zauspešnost te metode ni dovolj postavitisamo novo strategijo in uvesti izboljšavev procesih. Potrebno je spremeniti tudinačin razmišljanja zaposlenih o strankahin njihovi lastni vrednosti.Metodo zdaj uvajajo tudi v drugihdržavah znotraj skupine Sodexho. Če jobodo sprejele vse podružnice, bo to zagotovopozitivno vplivalo na zvestoboKAKO OHRANITI ZVESTOBO STRANK?• sodelovanje ključnih menedžerjev• predanost zaposlenih• določen čas za potrebne spremembev kulturi• meritve zadovoljstva zaocenjevanje lojalnosti strank• sistematičen nadzor tveganihpogodb ali razpisov• spodbude, ki vplivajo na lojalnoststrank• stalni pogovori o lojalnostistrank in rezultatihnaročnikov, kar bo izboljšalo splošnerezultate.Menedžerji naj bodovključeniMetoda med drugim nujno zahtevasodelovanje ključnih menedžerjev. Začnese z določanjem pravih strank in pravihpogojev, pod katerimi lahko Sodexhosploh sklene pogodbo z novimnaročnikom. Temu sledi ugotavljanjestrankinih želja. Srečajo se Sodexhovlokalni menedžment, prodajno osebjein ključni predstavniki naročnika, daugotovijo njegove želje in potrebe. Svojapričakovanja lahko stranke izrazijo tudina rednih letnih sestankih. Vsakič, kose skupini strank priključi kakšna nova,pa se skličejo prehodni oziroma »transitionlite« sestanki.STRANKE MORAMOPOSLUŠAUŠATI TI IN RAZUMETI.Za vzpodbujanje dolgoročno dobrihodnosov s strankami je ključno, da Sodexhovtim skrbno spremlja mrežo vpliva(Web of Influence), ki jo sestavljajostranke v določeni skupini. Poleg tega jekoristno tudi občasno zunanje merjenjezadovoljstva naročnikov, da se začno morebitnetežave reševati pravočasno, predenpovzročijo prekinitev sodelovanja.Če pa se kljub vsem tem ukrepom zgodi,da se katera od pogodb prekine, skušakasnejša revizija ugotoviti, kaj je šlo narobe.Tako se učijo na svojih napakah.Enostavnejše reševanjekonfliktovUčinkovitost te metode se je pokazalapri nesoglasju, do katerega je prišlov eni izmed ameriških bolnišnic. Vnerealno kratkem času je bilo treba uvestidrugačen način postrežbe, kar je povzročilovelike težave pri dostavi. Vendarje Sodexho hitro pripravil rešilninačrt in bil kmalu spet na pravi poti.Bolnišnica je bila navdušena nad Sodexhovimipredvidevanji, skrbnostjo inaktivnostjo. Kaj je bil torej rezultat vsegatega? Kljub razburkanemu začetkuje Sodexho obdržal posel.Zgodbe o uspehuNajvišjo stopnjo zvestobe strank vEvropi je v letih 2002–2003 doseglo Sodexhovopodjetje na Finskem. Kirsti Piponius,namestnica predsednikatamkajšnje uprave, kot najpomembnejšenavaja sodelovanje ključnega menedžmenta.»Podjetje mora delovatitako, da je ohranjanje strank cilj za vsezaposlene. Cilji in strategije morajo temeljitina strankah. Ustvarjati je trebaskupine, ki strankam predvsem zelopozorno prisluhnejo, nato pa pridejona vrsto orodja, metode in sistemi,« zatrjujePiponiusova. Obojestransko koristenodnos se lahko razvije šele, ko sipridobimo spoštovanje in zaupanjestrank. Šele potem lahko začnemo razmišljati,kako bi učinkovito skrbeli zanadaljnji razvoj teh odnosov.ZA USPEŠNOST METODESTRANKE ZA CELO ŽIVLJENJEJE OBVEZNO SODELOVANJEVODSODST VA PODJETJETJA.Tudi v Franciji so se uspešno spopadlis tovrstnim izzivom. V Renaultovemtehnološkem centru so po treh letih sodelovanjaugotovili, da 20 odstotkov ljudi nizadovoljnih z obstoječo ponudbo. Po besedahtamkajšnjega Sodexhovega vodje sobili rezultati pričakovani, načrti pa žepripravljeni. Upoštevali so rezultate, ki sojih dobili z anketo, ter vseh osem restavracijv centru spremenili v tematske restavracije,ki so ustrezale različnim okusom.Zadovoljstvo strank se je v manj kot letudni s 65 odstotkov dvignilo na skoraj neverjetnih94 odstotkov.Janja Blas Šef18

Novi naročnikiVedno večja družbaSODEXHO SKRBI ZA PREHRANO VEDNO ŠTEVILČNEJŠE SKUPINE NAROČNIKOČNIKOV. . NA TA NAČIN PA SMO DOBILI TUDI NEKAJ J NOVIH SODELAVCEVCEV.Terermit Ilpos IhanEmo orodjarnaDo letošnjega junija smo skrbeli za prehrano zaposlenih vmatičnem obratu podjetja Termit Ilpos v Moravčah, odtlej pasmo zadolženi tudi za prehrano v njihovem ihanskem obratu.Ta proizvaja pomožna livarska sredstva za kemične innekovinske livarske proizvode, ki se uporabljajo pri proizvodnjiv livarnah, jeklarnah in železarnah. tamkajšnjim zaposlenimPripravimo 35 obrokov na dan.Ko vina, ŠmartnoV začetku novembra smo pričeli sodelovati z Emo orodjarnoiz Celja. Začetki tega sodobnega tehnološkega obrata kovinskopredelovalneindustrije segajo v daljno leto 1894. Izdelujejorazlična orodja za avtomobilsko in letalsko industrijo,želijo pa se uveljaviti tudi na področju vesoljskih plovil.Sodexho bo njihovo razvojno pot spremljal z organiziranoprehrano za 140 zaposlenih.Lesna TIPPodjetje Kovina je eden vodilnih evropskih proizvajalcevkrogelnih ventilov različnih izvedb za neagresivne medije,kot so voda, zrak, para, naftni derivati in plini. Kovinaproizvaja tudi varnostne in regulacijske elemente za sistemecentralnega ogrevanja, vodovodnih in plinskih inštalacij.Njihovi izdelki so plod lastnega razvoja in tehnologije. Prejeliso že vrsto mednarodnih certifikatov kakovosti, dokaz zasepa je njihova uporaba za specialne sisteme v ladjedelništvu.Za delček zadovoljstva zaposlenih skrbi Sodexho, ki v Šmartnemrazdeli 220 obrokov na dan. Prevzeli smo tri zaposlene, kiso sedaj del našega podjetja.VDC, Murska SobotaUspešno sodelovanje Sodexha z varstveno-delovnimi centrismo septembra poglobili s podaljšanjem pogodbe o organizacijiprehrane v njihovem oddelku v Gornji Radgoni. Posebejpa nas veseli dejstvo, da smo prek javnega naročila pridobilitudi skrb za prehrano gojencev v oddelku v MurskiSoboti, ki je tako postal naš novi naročnik. Obroke zanjepripravljamo v kuhinji murskosoboškega Agromerkurja.Julija je naš naročnik postala tudi Lesna TIP iz Šentjanžapri Dravogradu. Dnevno zanje pripravimo 60 obrokov vkuhinji podjetja Monter Dravograd.Podjetje je del poslovne skupine Prevent iz Slovenj Gradca,ukvarja pa se s proizvodnjo ivernih plošč.MNZ, Azilni domVključitev Slovenije v Evropsko unijo nam je poleg nekaterihugodnosti prinesla tudi veliko obveznosti na različnihpodročjih. Eno najobčutljivejših je prav gotovo ravnanje inskrb za begunce, za ljudi, ki so iz take ali drugačne stiskevideli rešitev svojih težav v begu v neznano.Z odprtjem azilnega doma na Viču v Ljubljani se je Slovenija tudina tem področju pridružila ostalim razvitim državam Evrope. Zizgnanimi ljudmi iz vsega sveta moramo ravnati tako, kot bi miželeli, da ravnajo z nami, če bi se znašli v enakih težavah. Ne želimo,da bi tak dom postal nekakšen geto, temveč moramo njegove prebivalcesprejeti medse in jim čimbolj olajšati začasno bivanje.V taka prizadevanja se je aktivno vključil tudi Sodexho sprevzemom skrbi za prehrano nastanjenih v azilnem domu.19

Novi naročnikiTam najdemo tako družine z majhnimi otroki, kot tudi ostarelein bolne, kar nam pri pripravi prehrane nalaga še dodatnoodgovornost za strokovno in kvalitetno delo. Obroke pripravljamov centralni kuhinji na Topniški ulici v Ljubljani.Osnovna šola Pre žihov v Vororanc, JeseniceNaš največji novi naročnik je Trgovsko podjetje Vesna izLjutomera, saj v restavraciji Jagoda v središču Ljutomera pripravljamo600 obrokov dnevno. Obroke dostavljamo stalnimnaročnikom Tehnostroju in Pomurskim mlekarnam (obratLjutomer in Murales). Dnevno postrežemo 200 obrokov zunanjimnepogodbenim uporabnikom, ki se lahko po končanemobratovalnem času kuhinje okrepčajo v točilnici v sklopurestavracije Jagoda. Za nemoteno izvajanje vseh procesovpri pripravi obrokov smo zaposlili osem novih sodelavcev.Hyb, ŠentjernejJeseniška osnovna šola je skrb za prehrano svojih učencevže prejšnje šolsko leto zaupala Sodexhu. Naše zavedanje odgovornosti,da vplivamo na razvoj in odraščanje otrok termladostnikov, je pripeljalo do podaljšanja pogodbe tudi zaletošnje šolsko leto. Za približno 900 učencev in zaposlenihdnevno pripravljamo tople in hladne obroke.Lama, DekaniV Sodexhu se ssvojim delom trudimonaročniku dokazati,da je prehranozaposlenih zaupalpravemu izvajalcu.Lep primer jepodjetje Lama izDekanov, ki je podaljšalosodelovanjez nami za petlet.Podjetje ima 50-letne izkušnje s proizvodnjo pohištvenegaokovja. Njegova poslovna filozofija je kakovost na vseh področjih– pri materialih, delu, odnosih s poslovnimi partnerji in sevedaz zaposlenimi. Pri tem jim s kakovostno prehrano pomagatudi Sodexho.Tr gov sk o podjejetje Vesna, LjutjutomerHitro rastoče podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo hibridnihvezij in komponent, je ponovno zaupalo prehrano svojihzaposlenih našemu podjetju. Dnevno zanje k kuhinji PionirNovo mesto pripravimo 90 obrokov. V novih proizvodnihprostorih, ki jih nameravajo odpreti do konca letošnjega leta,bo opravljanje naših storitev lažje in predvsem kvalitetnejše,kar bo zagotovo povečalo zadovoljstvo gostov.MNZ, PU Novo mestoPrek javnega naročila smo podaljšali pogodbo o organizacijiprehrane za priprte osebe na področju Policijske uprave Novomesto. Za njihovo prehrano skrbimo že štiri leta, pogodba pase vsakič podaljša za eno leto.Restavracija IMP Promont, Letališkacesta, LjubljanaNovembra smo na Letališki cesti v Ljubljani odprli novorestavracijo odprtega tipa, ki stoji v bližini naših starih prostorovv Intereuropi. Tudi nova restavracija v nekdanjih prostorihpodjetja Kartonažna Ljubljana je odprtega tipa, vanjopa bodo verjetno še naprej zahajali zaposleni v okoliških podjetjihRujz design, DZS, FMC in drugi. Gostom ponujamotople malice in dodatno ponudbo na delilni liniji.Damjan Pangerc20

KakovostRačunalniki dobrodošli odošli tudi v kuhinuhinjiUVEDBA SISTEMA HACCP V KUHINJE JE ZAPOSLENIM PRINESLA NOVE OBVEZNOSTI, KI JIH BREZ USTREZNE RAČUNALNIŠKE PODPORE NEMOREMO KAKOVOSOSTNO IN HITRO OPRAVITI.Glavni vzroki tveganja za potrošnikapri uživanju živil so bakterije,včasih virusi, mnogokrat tudiparaziti, kemične snovi ali fizikalni povzročitelji.Zato morajo vsi, ki proizvajajo,prodajajo in pripravljajo živila, v notranjemnadzoru spremljati in zagotavljatizdravstveno ustreznost v vseh fazah,kar počnejo s sistemom HACCP. Pri živilihje pomembno, da vzpostavimo preventivnisistem nadzora in beleženja, datako izključimo dejavnike tveganja inzagotovimo neoporečnost živil.Ena izmed ključnih zahtev sistemaHACCP je opazovanje in nadzor kritičnihkontrolnih točk ter njihovo beleženjein arhiviranje. Med tem ko so zaposlenipred časom v kuhinjah običajnotemperature popisovali ročno, karje bilo zamudno, mnogokrat pa tudi nizadostovalo zahtevam standarda, danesto opravimo z računalniško tehnologijo.Metodologija spremljanja procesnihdejavnikov se je tako v mnogih primerihcelovito spremenila iz opazovanjav sprotno merjenje. Tako je mogočedogodkom v samih procesih natančnoslediti, jih beležiti ter kadarkoliponovno analizirati. To zagotovo prispevak varnosti končnega izdelka, kerzagotavlja osnovo za dobro sledljivost.Monitor HACCPNa slovenskem trgu se v zadnjem časuuveljavlja Monitor HACCP, programskipaket, namenjen spremljanju in arhiviranjutemperatur na napravah v kritičnihtočkah obdelave hrane.SODOBNA TEHNOLOGIJABIST VENO OLAJŠA DELOZAPOSLENIH V KUHINJI,KI SO DOSLEJ ROČNO MERILIIN ZAPISOVALI ALI TEMPERATURTUROŽIVIL MED PRIPRAVO.Prikaz sistema monitorja HACCPGlede na to, da je temperaturo živilav postopku priprave treba ves časnadzorovati in meriti, je Monitor HAC-CP dobrodošel za zaposlene v kuhinji,saj olajšuje delo. Seveda pri tem ne mislimosamo na zakonske zahteve gledeHACCP, ki določajo, da morajo biti poročilao nadzoru temperature v pisniobliki, datirana in da jih morajo podpi-• Priključitev poljubnega številanaprav, kot so parnokonvekcijskiaparati, etažne peči, pomivalnistroji in linije, hladilnice,hladilne skrinje in omare, hladilniki,šok ohlajevalniki in zamrzovalniki,prenosni loggerji za tovornavozila.• Nastavitev zvočnega ali svetlobnegaalarma, ki se sproži primejnih vrednostih, ki jih uporabnikdoloči sam. Alarm je mogočesporočati določeni odgovorniosebi tudi preko elektronske pošteali s SMS.• Enostavna namestitev programskeopreme.• Program je prijazen za uporabnikain ne zahteva dodatnega usposabljanjaza delo. Izberemo naprave,ki jih želimo nadzorovati tersati odgovorne osebe. Ustrezen nadzornad temperaturami v procesu pripravehrane je namreč eden izmed ključnihdejavnikov, ki zagotavljajo pripravozdravstveno ustrezne hrane ter preprečujejobolezni.Uporabne lastnosti Monitorja HACCPDrago Ahlinnačin prikazovanja podatkov. Čeželimo, lahko istočasno nadzorujemovse priključene naprave.• Podatke je mogoče prikazatina poljubnem računalniku: naračunalniku, kjer se vrši odčitavanjein zapisovanje podatkov, nakateremkoli drugem računalniku,povezanem v mrežo, ali celo nakateremkoli računalniku prek interneta.• Podatki se avtomatsko arhivirajoza neomejeno obdobje.Lahko pregledujemo in izpisujemoarhivske podatke za želenonapravo ali želeno časovno obdobje.• Vzdrževanje programa prekinterneta omogoča ažurno prilagajanjenovim zahtevam in predpisom.21

Dogodki po regijahGorenjska regija s PrimorskoGostje naših restavracij že nekaj časaspoznavajo svet in domovino tudi s pokušanjemtipičnih jedi. S kulturoprehranjevanja različnih narodov sebodo odslej srečevali tudi učenci v šolskihkuhinjah Sodexha.Začeli smo na osnovnih šolah v Divači,Senožečah in Sežani, nadaljevali na Gorenjskemna osnovnih šolah v Gorjah inJesenicah, v Kranju na osnovni šoli FrancePrešeren in zaključili na osnovni šoli v Bovcu.Odločili smo se za mehiško in kitajskohrano, ki sta trenutno med mladimi pa tudisicer zelo popularni. Otrokom, ki še nisookusili mehiških in kitajskih jedi, je Sodexhoomogočil, da so vsaj malo spoznali obekuhinji, ki slovita po pestrosti okusov.ČILI Z MESOMPrvi dan smo pripravili mehiškijedilnik z rahlo pekočim govejimgolažem, koruzo in črnim fižolom. ZaOkus mehiškega golaža soprilagodili, da ni bil preveč pekoč.Otroci iz Divače so se na mehiško -kitajske dneve dobro pripravili.prilogo so otroci dobili koruzne čips tortilje,za sladico pa čokoladno peno. Okusgolaža smo nekoliko priredili, da ni biltako pekoč kot izvirna mehiška jed.Otroci so bili presenečeni, kako vMehiki jedo čips tortilje. Te so namrečpo obliki podobne čipsu, ki ga Slovenciradi jemo pred televizijo, ne pa prikosilu. Vsi po vrsti pa so komaj čakalina sladico, čokoladno peno, v čemer severjetno prav nič ne razlikujejo od svojihmehiških vrstnikov.PIŠČANEC V ARAŠIDNI OMAKINaslednji dan smo najmlajšim postreglis kitajsko hrano. Na krožnikih sose znašli na trakove narezan piščanec varašidni omaki in z riževo prilogo tersolata s kalčki. Otrokom je bil všeč rahlosladek okus arašidne omake, pa tudikalčke so z veseljem pokusili. Tistim, kiniso bili dovolj pogumni, da bi pokusilinekaj novega in nevsakdanjega, pa smoponudili običajen obrok.NE JEDO POVSOD ŽGANCEVNa nekaterih šolah so v ozadju vrtelimehiško in kitajsko glasbo. Zelo dejavnipa so bili na OŠ dr. Bogomirja Magajnev Divači, kjer so se na oddelku podaljšanegabivanja naučili tudi osnovnihstvari o mehiški in kitajski hrani terpesmico v mehiškem jeziku. Pred kosilomso jo zapeli kuharicam. Nekateri sonosili pončo in sombrero tako, da je bilovzdušje res pravo, mehiško.Malčkom je bila všeč rahlosladka kitajska omaka.Mehiška in kitajska animacija je všolah naletela na dober odziv. Učenci sobili navdušeni nad nečim novim, drugačnim.Njihove besede, da je bil tistidan v kuhinji »pravi žur«, verjetno potrjujejodejstvo, da je potrebno z animacijaminadaljevati in otrokom pokazati,kaj so tipične slovenske jedi, kaj pajedo njihovi vrstniki po svetu. Tudi takose začenja spoznavanje različnih kultur.Lucija ZupančičŠtajerska regijaVsi, ki skrbimo za prehrano zaposlenihv mariborskem Henklu, smo se sredipoletja preselili v novi, sodobni kuhinjoin jedilnico. S skupno naložbo Henkla inSodexha smo poskrbeli za boljše delovnerazmere zaposlenih v kuhinji in prijetnopočutje v jedilnici, k čemur najbolj prispevato, da je klimatizirana, kar je za gostev poletnih mesecih zelo dobrodošlo.Projekt izgradnje in preselitve je bilizredno zahteven, vendar je bil ves trudpoplačan, saj so bili gostje ob odprtjunovih prostorov navdušeni.Novost v naši tukajšnji ponudbi jesolatni bar, kjer si gostje po želji izberejorazlične vrste sezonskih solat.Za kulinarične užitke smo poskrbelitudi ob 25. obletnici podjetja Reflexv Gornji Radgoni, ki je ob tej priložnostiodprlo novo proizvodno halo. Ob pestremkulturnem in zabavnem programusmo 700 povabljenim ponudili izbortradicionalnih prleških jedi – narezekiz tünke, bograč, prleško gibanico, pečenegaodojka …Brez dobre kapljice in hrane ni šlo nitiv Otiškem Vrhu na Koroškem. Za tamkajšnjotovarno ivernih plošč Lesno smo obpodelitvi certifikata ISO 14001 pripravilihladno-topli ruski bife za 250 ljudi.Bliža se »veseli« december in tradicijaje, da skupaj z naročniki pripravimopogostitve ob koncu koledarskegaleta. Te so pravi izziv, zato tudi spodbujajok stalnem spremljanju trendov vkulinariki. A samo odlično pripravljenejedi še niso dovolj. Piko na i dajejo pripogostitvah zaposleni, ki jih načrtujejo,vodijo in izvedejo.Mojca PuhrSodelavcem Lesne smo pripravili pripravili hladno-topli ruski bife za 250 ljudi.22

Dogodki po regijahLjubljanska regijaNa Ljubljanski Ekonomski Fakultetije v začetku julija potekala tridnevnakonferenca mednarodne zveze raziskovalceviz organizacije EGOS (EuropeanGroup for Organizational Studies).Konference se je udeležilo kakih tisočstrokovnjakov s področja organizacijein menedžmenta, ki so predstavilipribližno 750 člankov. To je največ vdosedanji zgodovini EGOS in daje priz-Po številu udeležencev je letošnjiEGOS prekašal vse dosedanje.Osvežilno sadje za poletne temperaturenanje programski zasnovi kolokvija.Tako je z organizacijo te konferenceekonomska fakulteta pomembno prispevalatudi k boljši prepoznavnosti Ljubljanein Slovenije.Priprava toplo-hladnega bifeja za vseudeležence je bila zaupana Sodexhu.Naloga je bila pri tako velikem številuudeležencev dokaj zahtevna, poleg tegasmo želeli ponuditi kulinarično mojstrovino,ki bi zadovoljila tudi zahtevnegasladokusca. Zvezde so nam bilenaklonjene in priprave so tekle po načrtih.Tudi temperatura zraka je bila kljubpoletnemu času ustrezna, tako da namponudbe jedi ni bilo treba krčiti, da bise izognili mikrobiološkim spremembamživil.Uspelo nam je, kar dokazuje tudi naročnikovapohvala. Za odlično opravljenodelo si zasluži pohvalo in zahvaloekipa naših sodelavcev pod vodstvomMarjana Ceglarja.Diana PodobnikEkipa sodelavcev pod vodstvomMarjana Ceglarja si zasluži vse pohvale.Dolenjska regija“Finger food” za poslovne partnerjein zaposlene v podjetju Hipot.Na Dolenjskem se v zadnjem časuvedno bolj posvečamo tudi pogostitvamna terenu. Naši naročniki se za posebnepriložnosti odločajo za samopostrežnibife, ki je zelo priljubljena oblikagostinske ponudbe in se lahko organiziraza različne priložnosti ter namestokaterega koli dnevnega obroka. Naročnikise lahko odločajo za klasični hladni,topli ali kombinirani bife ali pa le za»finger food«. Odločitev je odvisna odnamena pogostitve in strukture gostov.In kje smo bili s to Sodexhovo ponudbozadnje čase? V zidanici smo pospremilimladoporočenca in svate, ob otvoritvinovih poslovnih prostorov podjetjaHipot v Šentjerneju pa smo pripravilipogostitev »finger food« za poslovnepartnerje in povabljene. Za zaposlene vHyb Šentjernej smo ob otvoritvi novelokacije postregli s hladnim bifejem, tegaHladni bife postaja priljubljenaoblika pogostitve.Ob otvoritvi novega salona smopogostili sodelavce Adria Plus.pa smo pripravili tudi za Adrio Plus obotvoritvi njihovega novega salona.Za naš način pogostitve pa se pogostoodločajo tudi naši bodoči naročniki,med njimi podjetje Keko Varicon izŽužemberka. Za zaposlene smo pripravilihladni bife ob osvojitvi naslova zlatagazela 2004. Ob tem laskavem priznanjuza najhitreje rastoče podjetje vSloveniji iskreno čestitamo tudi mi izSodexha.Tomo Avsec23

NaročnikiAdria Mobil vztrajno proti vrhuPODJETJETJE SE JE V ZADNJIH DEVETIH LETIH POD TAKAKTIRKTIRKO DIREKTORICE SONJE GOLE IZ BANKROTIRANEGTIRANEGAPROIZVOIZVAJALALCA A POČITNIŠKIH PRIKOLIC PRELEVILO V ENO NAJUSPEŠNEJŠIH TOVRSVRSTNIHEVROPSKIH DRUŽBKo je Sonja Gole pred devetimileti prevzela položaj direktorice,razmere v podjetju niso bilezavidanja vredne. Adria Mobil je odAdrie Caravan, ki je neslavno končala vstečaju, prevzela izdelovanje prikolic inavtodomov z vsega 186 zaposlenimi.Pot pa je od takrat vodila le navzgor.S trdim delom in novo poslovno strategijo,ki temelji na usmerjenosti v izvoz,strateškem osvajanju novih trgov inrazvojni naravnanosti, je podjetje prišlov skupino najuspešnejših proizvajalcevv Evropi in vsako leto dosega od 20-do 30-odstotno rast. Zdaj je v Adrii Mobilin povezanih podjetjih zaposlenihveč kot tisoč ljudi, prihodnje leto, ko sebo družba preselila na novo lokacijo, pase jim bo pridružilo še približno 300novih sodelavcev.ADRIA MOBIL VSAKO LETODOSEGA OD20- DO 30-ODSTOTNO TNO RAST.Nova tovarna, vredna 35 milijonovevrov, bo podjetju omogočila neodvisnost,povečale pa se bodo tudi možnostiza dolgoročni razvoj in rast. Poleg tegabo z novo tehnologijo lažje povečati dodanovrednost v proizvodnji.Ta pa ne teče le v Sloveniji, ampaktudi v Angliji, kjer so kupili podjetjeFleetwood, ki se ukvarja s proizvodnjopočitniških prikolic višjega cenovnegarazreda. Svoj tržni delež vztrajno povečujejoin računajo na tretje mesto vproizvodnji počitniških prikolic inavtodomov v Evropi.Organizirajo tudi počitniceOsnovni program Adrii Mobil ženekaj časa ni dovolj. Leta 2001 so takoustanovili podjetje Adria Plus za prodajoavtomobilov, leto kasneje pa so spodjetjem Adria Event posegli tudi napodročje navtike. Iščejo sorodne dejavnosti,ki bi lahko v manj ugodnem obdobjupomagale ohraniti ravnotežje vposlovanju. Ker delajo na področjukakovostnega preživljanja prostegačasa, so iskali sinergije v turističnemsegmentu in tako so lani kupili kamp vPakoštanih na Hrvaškem, kjer prek hčerinskedružbe Adria More ponujajotudi turistične storitve. V skupini so šepodjeta Adria Caravan, trgovsko podjetjeAdria Danska in od lani še AdriaMobil Švica.ZAPOSLENE SPODBUJA JOK INOVATIVNOSTIVNOSTI, TI, ZA KARSO TUDI NAGRAGRAJENI.Priznanja, priznanjaVsi ti uspehi podjetja in glavne direktoriceniso ostali neopaženi. AdriaMobil je leta 1999 prejela priznanje časnikaFinance za četrtega največjega zaposlovalca,Gospodarski vestnik pa joje leta 2002 postavil na tretje mesto mednajhitreje rastočimi družbami. SonjoGole je s priznanjem za uspešno vodenjeleta 2001 odlikovala tudi Mestnaobčina Novo mesto, nominirana pa jebila tudi za Slovenko leta.Med nagrajenci je bila direktorica tudiletos. Dobila je nagrado Gospodarskezbornice Slovenije za izjemne gospodarskein podjetniške dosežke, ZdruženjeManager in revija Manager pa sta ji podelilalaskavi naziv menedžerka leta. »Spodbujanjetimskega dela, skrb za osebnirazvoj zaposlenih, učinkovite komunikacijskesposobnosti in izjemna privrženostodgovornemu poslanstvu so odlike direktoriceSonje Gole,« so med drugim povedaliob dodelitvi priznanja za menedžerkoleta 2004.Zaposleni naj bodoinovativniVendar priznanja niso le rezultatnjenega dela, ampak celotnega kolektiva,priznava Goletova. Kolektiv tudi vprihodnje po njenih besedah ne bo smelpreveč uživati ob trenutni uspešnosti,ampak bodo s sodelavci morali stremetinaprej, saj je treba biti vedno pripravljenna to, da se stvari obrnejo na slabše.Zaradi tega spodbuja inovativnostzaposlenih. Vsak od njih lahko predlagakakršnokoli izboljšavo, za kar je tudinagrajen.Pod vodstvom Sonje Gole Adria Mobilvztrajno povečuje svoj tržni delež inprevzema podjetja tudi v tujini.Goletova osebnoSonja Gole izhaja iz kmečke družine,v kateri so poudarjali skromnost, delavnostin zavzetost, kar jo spremlja še danes.Je tudi trmasta in odločna, čepravsama sebe ne vidi v tej luči. Po njenihbesedah zamuja pogosteje, kot bi si želela,kljub temu pa se lahko pohvali z doslednostjo.V NOVI VI TOVARNI BODOPRIHODNJE LETO IMELI TUDIMANJŠO KUHINJO ZA HITROPRIPRAVO O HRANE INREPREZENTANČNE STORITORITVE.VE.Prikolice, avtodomi, počitniške hišicein plovila so namenjeni ljudem, kiimajo ali pa si vzamejo prosti čas, a Goletovasi ga vzame bolj poredko, saj jepravi deloholik. Kot pravi, njen delavniktraja povprečno 12 ur ali več, in tošestkrat na teden, tako da je več v službikot doma pri družini – možu in dvehhčerah. Čas zase si vzame le avgusta, koimajo kolektivni dopust – na pot se sevedaodpravi z avtodomom. Pa še takratjo spremljata poslovni kovček in prenosniračunalnik, a priznava, da včasihostaneta tudi nedotaknjena, zaradi česarima vedno manj slabe vesti.Čeprav je Sonja Gole v marsičemlahko zgled tako zaposlenim v AdriiMobil kot drugim, pa to zagotovo ne veljaza njene prehranjevalne navade. Pogostov službi sploh ne je, čeprav imajo vpodjetju dobro organizirano prehrano,ampak šele proti večeru spravi vase kaksendvič. V nasprotju z njo pa se zaposleniradi odpravijo v prenovljeno jedilnico,za katero skrbi Sodexho. Na novi lokacijinačrtujejo še izboljšanje dosedanjeponudbe. Postavili bodo manjšo kuhinjo,ki bo omogočala hitro pripravo hrane,pa tudi razne reprezentančne storitvein kosila v manjšem obsegu.Janja Blas Šef25

26Dobavitelj se predstavi

NaročnikiAgrgromeromerkurjeurjev v piščanec na več načinovKO JE MERCATOR S POLIC NEKDANJIH ŽIVIL UMAKNIL AGRGROMERKUROMERKURJEVE IZDELKE, SO BILI PRIKRAJŠANI PREDVSEM POMURSKI KUPCI, SAJ J SOIMELA ŽIVILA PREK POTRTROŠNIKAOŠNIKA, , PREVZETEGA PRED LETI, SKORAORAJ J MONOPOLNI POLOŽAOŽAJ J V REGIJI. ZDAJ J SI UTIRAJO POT NA POLICE DRUGIHTRGOGOVSKIH CENTROV, , S POSODOBITVIJO VALILNIC IN KLAVNIC PA TUDI NA EVROPSKE TRGE.Murskosoboški Agromerkur jeproizvajalec perutnine inproizvodov iz perutninskegamesa. Tradicija te dejavnosti izvira iznekdanjega istoimenskega podjetja, izkaterega se je pred dvema letoma razvilonovo. Zdaj Agromerkur skupaj združbami MIR in MIR Klavnica sestavljanovoustanovljeno skupino podjetijv okviru Kmetijskega gospodarstvaRakičan.Novo podjetje s sto zaposlenimi nadaljujepredhodnikovo osnovno poslanstvo,a je ožje specializirano. Usmerjenoje predvsem v tehnološko prenovo inpovečanje konkurenčnosti. V lanskemletu je tako začela obratovati nova klavnicas hladilnico in čistilno napravo terMesni center v Murski Soboti. S tonaložbo je podjetje izpolnilo vse pogojeza sodobno industrijsko klavnico, ki jevpisana tudi v register klavnic Evropskeunije.To pa ni bila edina večja naložba vzadnjem letu. V začetku novembra jebila odprta tudi nova valilnica piščancevv Beltincih, kjer je proces valjenjapopolnoma računalniško voden in nadzorovan,stara valilnica v Puconcih paje prenehala delovati. S 369 milijoni tolarjevvredno naložbo so omogočilimoderno in kakovostno proizvodnjodan starih piščancev, ki jih Agromerkurpotrebuje za lastno rejo perutnine pri40 kooperantih v Pomurju. S posodobitvijotudi te faze proizvodnje se po besedahJurija Bertalaniča, direktorja Agromerkurja,počasi zaokroža naložbeniciklus podjetja, ki omogoča ne le sledljivost,temveč tudi nadzor vseh fazproizvodnje od jajca do zakola.Mercator jim je obrnilhrbetV Agromerkurju proizvedejopribližno šest odstotkov piščančjegamesa v Sloveniji, njihove proizvode paje mogoče najti v večini slovenskih trgovin,razen v Mercatorju. Zanimivo je,da so zaradi tega za Agromerkurjeveizdelke prikrajšani ravno pomurskipotrošniki. Mercator je namreč laniprevzel Živila, ta pa so pred tem prevzelalokalno trgovsko podjetje Potrošnik,ki je imelo v večjem delu regije monopolnipoložaj. Ta položaj je zdaj prevzelMercator, ki pa je zaradi poenotenjaposlovanja julija letos Agromerkurjeveizdelke umaknil s polic nekdanjih živil.V AGROMERKURJU PROIZVEDEJOPRIBLIŽNO ŠEST ODSTOTKOVPIŠČANČJEGA MESA V SLOVENIJI.V praksi to pomeni, da v mnogihkrajih v Pomurju, kjer imajo le Mercatorjeveprodajalne z živili, ne morejokupiti proizvodov domačega proizvajalca.Svojo ponudbo bodo v Agromerkurjuzato morali okrepiti v drugih trgovskihsistemih in v MIR-ovih mesnih centrih,še vedno pa dobro sodelujejo z večinogostinskih organizacij, med drugimtudi s Sodexhom, kateremu dobavljajoperutninsko meso. Poleg tega se v Sodexhovihrestavracijah prehranjujejoAgromerkurjevi zaposleni.Pomembna povezava spomurskim kmetijstvomAgromerkur je na regionalni ravnisrednje veliko podjetje, po pomembnostipa veliko več, saj povezuje industrijskoproizvodnjo prek kooperacijskoorganiziranih rej z neposrednokmetijsko proizvodnjo, ki zaposluje velikdelež prebivalstva. Tako večino hraneza piščance zagotavljajo v podjetjihiz skupine KG Rakičan, ki se ukvarjajoz lastno poljedelsko proizvodnjo in organiziranimodkupom žita od kmetijskihproizvajalcev z območja Pomurja,vsa jajca za valjenje pa prihajajo iznjihove farme nesnic v Gornjih Petrovcih.Janja Blas ŠefFarma nesnic Gornji PetrovciValilnica BeltinciBrojlerska proizvodnjaKlavnica in predelava M. Sobota27

Dobavitelj se predstaviMlinotesest t gre e v tujinoZA USPEH V TUJINI MLINOTESTEST T RAZVIJA A NOVE IZDELKE, KI JIH PONUJA V MAJHNIH KOLIČINAH IN PO NEKOLIKOLIKO O VIŠJI CENI. VEDNO VEČ Č IZDELKOVPA TAKAKO KOT VEČINA PODJETIJ ŽIVILSKE INDUSTRIJE PRODODAJA A TUDI V OKVIRU TRGOGOVSKIH BLAGOGOVNIH ZNAMK.Mlinotest večinoma proizvajapekarske izdelke (kar dvetretjini proizvodnje), sledijotestenine, drugo pa so mlevski izdelki,kot sta polenta in moka. Če merimo poporabi surovin, ima na slovenskem trgupri kruhu približno desetodstoten tržnidelež. Do pred kratkim je bil Mlinotestbolj lokalni ponudnik kruha, predvsemna Primorskem in Gorenjskem (z nakupomškofjeloškega Peksa). Zdaj pa se dogovarja,da bi ponujal kruh po celi Sloveniji.Znanja in izkušenj imamo zaprodor v tujino dovolj,meni Jani Toroš, svetovalecuprave za trženje v Mlinotestu.Dobava kruha po celiSlovenijiLogistično je ta način poslovanjaprecej zahteven, saj potrošniki želijosvež kruh vsak dan, ali celo večkrat nadan. Zato se pekarne prilagajajo. Ninamreč nujno, da pride kruh v trgovinopečen. Pekarne lahko na prodajnomesto dostavijo zamrznjeno testo, ki setam odtaja, vzhaja in peče. To senajvečkrat uporablja pri pekovskempecivu, žemljicah in podobnem, za večjekose pa vedno bolj uporabljajo tretjomožnost. Zamrznejo že vzhajan in napol pečen kruh, ki ga v trgovinah leodmrznejo in spečejo do konca, strankapa ima lahko skoraj vsak trenutek svežkruh.Pri ponudbi kruha je v Slovenijimočna konkurenca tako med podjetjikot med posameznimi vrstami kruha,saj imajo potrošniki na voljo zelo širokspekter izdelkov. Kljub temu imata ševedno največji delež na trgu polbeli hlebecin bela štruca, delež specialnihkruhov, kot sta na primer koruzni kruhin kruh s semeni, pa je manj kot desetodstoten. Delež polnozrnatih izdelkovse dviguje, saj veljajo za zdravo hrano.V tujino z dražjimi izdelki»V Evropi in svetu bomo lahko uspelile z novimi izdelki, ki jih bomo ponujaliv majhnih količinah in po nekolikovišji ceni, saj z masovno proizvodnjopoceni izdelkov Slovenija tam nizmožna konkurirati. Znanja in izkušenjimamo dovolj, zakaj jih ne bi izkoristili,«meni Jani Toroš, Mlinotestov svetovalecuprave za trženje.Da bi dosegli uspeh tudi v tujini, sov Mlinotestu razvili novo znamko testeninPasta del Poeta, polnozrnate testeninez veliko vlakninami ter dodanimaE-vitaminom in kalcijem. Preprečevalinaj bi procese, ki so vzrok holesterola,osteoporoze in alzheimerjeve bolezni.Da ne bi bili zgolj proizvajalci, ampaktudi ponudniki kulinaričnih užitkov,pravi Toroš, se pod isto blagovnoznamko skrivajo še omake, kar pomeni,da lahko kupcem ponudijo celovitzdrav in okusen obrok.Za sedaj proizvodov Paste del Poetav Sloveniji še ni mogoče preskusiti. Napolice naših trgovin bodo izdelki prišličez približno pol leta. Trenutno jih Mlinotestprek svojega zastopnika ponujale na Malti in šele v začetku prihodnjegaleta ga bo predstavil v Italiji, kasneje vNemčiji in na Švedskem, nato bodopostopoma sledile druge države – tudiKanada in Japonska.Preboj trgovskih blagovnihznamkVeliko testenin na trgu najdemo podblagovno znamko trgovca in ne podjetja,kar je zdaj moderno tudi v tujini.Zakaj? Potrošniku trgovske blagovneznamke pomeni vrednoto in zaupanjetrgovskemu sistemu, predvsem pa nižjoceno, kar najbolj privabi t. i. racionalnekupce. V Veliki Britaniji in Belgiji trgovskeblagovne znamke zasedajo kar 40odstotkov celotnega trga (ne samo testenin),pri nas pa je ta delež okrog desetodstoten.Po Toroševem mnenju jeza vse proizvajalce, ki imajo proste kapacitete,smiselno, da proizvajajo za trgovce– seveda če gre za osnovni proizvod,ki ga lahko brez težav naredi tudikonkurent. Mlinotest tako proizvaja kakproizvod iz skoraj vsake skupine izdelkovza katerega izmed večjih slovenskihtrgovcev.Radi so samostojniV živilski panogi, katere del je tudiMlinotest, so zadnje čase značilni procesizdruževanja podjetij. Veliko se je govoriloo združevanju Droge in Kolinske,potem pa je prevzem Kolinske napovedalIstrabenz. Omenjena povezava naMlinotest skorajda ne bo vplivala, saj seproizvodni programi ne podvajajo,ampak so v veliki večini komplementarni.Sam Mlinotest pa se za sedaj nimanamena povezovati z drugimi podjetji,razen če bi se pokazala kaka dobrapriložnost.Janja Blas Šef28

Dobavitelj se predstaviArhithitekti v kuhinuhinjiOBLIKOVALALCI SE VEDNO VEČ Č UKVARARJAJO JO TUDI Z NAČRTOVANJEM ANJEM KUHINJ, ZA KATERE JEPOLEG HIGIENSKIH STANDARDOV ZELO POMEMBNO, DA STA OPREMA IN PROSTORSODOBNO OBLIKOVANAANA.Po teh smernicah se ravnajo tudi vKovinastroju Gastronomu,tovarni gostinske opreme, oziromaKogastu, kot je krajši naziv za grosupeljskopodjetje. »Estetika ima vkuhinji pomembno vlogo. Pomeniprijaznost do zaposlenih in lahko celopoveča konkurenčno prednost,« pravidirektor Kogasta Marko Avšič.Kuhinje po meriPomen sodobnega oblikovanja velikihkuhinj spodbujajo tudi zahtevnejšepotovalne agencije, ki jih ne zanimaveč samo tisti del hotela, ki je odprt zagoste, ampak pogledajo tudi v kuhinjo.Poleg tega tudi razni standardi, ki veljajona področju gostinstva, vedno bolj poudarjajourejenost prostorov in estetskividez.Ravno zaradi tega investitorji innačrtovalci restavracij in hotelov pogostoželijo kuhinjsko opremo narejenopo svojem okusu, za izdelke iz katalogovpa se odločajo predvsem šole, vrtci,domovi za ostarele in bolnice, kjer jepomembna predvsem funkcionalnost.Vendar kuhinja po meri kupca po Avšičevihbesedah stane le približno desetodstotkov več, kot bi plačal za tipskoopremo. To omogoča sodobna tehnologijav Kogastu, tako da lahko tudiizvenstandardno opremo izdelujejo postandardnih postopkih.Kaj pa Sodexho? Tudi Sodexho seodloča za proizvode po meri. Sodelovanjemed podjetjema pa je še celo širšekot samo kupno-prodajni odnos. »Novetehnologije, opremo, higieno in proizvoderazvijamo skupaj,« pravi Avšič.Raznovrstna opremaPri Kogastu pa ne izdelujejo le termičnein nevtralne opreme, ampak programširijo. So namreč predstavnikifrancoske družbe De Buyer, ki proizvajaposodo in pribor in je ena vodilnihproizvajalk tovrstnih proizvodov naevropskem trgu. Tržijo tudi opremo zahladilstvo in kuharski ter slaščičarskiprogram. Tako lahko stranke naročijokuhinjo »na ključ«, poleg kuhinje padobijo tudi celotno opremo za jedilnico,linijo za pripravo in delitev hrane,točilnico, hladilnico in pralnico. Kogastovisodelavci lahko zaposlene tudinaučijo ravnati z vsemi novimi pridobitvami.Nič več klasičnih plinskihštedilnikovKogast ponuja tudi opremo zakuhinje v individualnih gospodinjstvih.Te sodijo v višji cenovni razred s sodobnimiin modernimi grelnimi sredstvi,kot so steklokeramične plošče in ševarčnejše indukcijske kuhalne površine,ki omogočajo do 70-odstotenprihranek energije. Arhitekti lahko pritakšni izvedbi uporabijo modernoobliko in najvišjo možno varnost.KOGAST V GROSUPLJUDELUJE ŽE 45 LET.Klasičnim plinskim štedilnikom najbi po Avšičevem mnenju v modernihkuhinjah počasi odklenkalo, čeprav sobili v preteklosti izredno uspešni. Mednjihove slabosti štejemo onesnaževanjezraka in veliko porabo kisika, zato soprimerni le za zelo zračne prostore.Elektrika pa spada med najčistejše vireenergije in čeprav je nabavna cena sodobnihgrelnih sredstev na elektrikovišja, so ti precej varčnejši, kar se priuporabi hitro amortizira.Podjetje je del krajaDružina direktorja Kogasta MarkaAvšiča doma skrbi za štiri lipicance.Kogast je eno izmed vodilnih in tudistarejših podjetij v Grosupljem, sajtamkajšnje ljudi zaposluje že 45 let. Zatakšno podjetje je skoraj pravilo, da sevključuje v življenje v kraju. Z Grosupeljčanise tako povezuje skozi šport inkulturo. Je sponzor lokalnega rokometnegain nogometnega kluba, sponzorirapa tudi razne prireditve, ki jih organizirajogrosupeljska društva.Sam kraj je medse sprejel tudi Avšiča,56-letnega strojnega inženirja iz ljubljanskihSavelj, ki vodi Kogast zadnjih desetlet, prej pa se je uril v Smeltu, Litostrojuin TKG. S svojim pogledom na poslovanjepodjetja in izkušnjami je dosegel,da je podjetje ohranilo vodilno vlogodoma in postalo evropsko konkurenčno.Uspešno se sooča s konkurenco tudina bolj oddaljenih arabskih trgih in vdržavah severne Afrike.NOVE TEHNOLOGIJE, OPREMO INPROIZVODE KOGAST IN SODEXHORAZVIJATA A SKUPA J.A kljub mnogim izkušnjam mu ninerodno vprašati za nasvet. Še vedno sepogosto posvetuje s svojim predhodnikomna direktorskem mestu JožefomMaroltom, ki se je ob nastopu njegoveslužbe sicer upokojil, vendar je še vednoaktiven v nadzornem svetu podjetja.Avšič, sicer mož z obilo humorja, meni,da ga zaposleni vidijo kot strogega direktorja,a ga to nič ne moti. Po njegovemmnenju je discipliniran odnos dosebe in drugih pogoj za uspeh.Na življenje gleda zelo optimistično.Vsak dan se mu zdi posebej zanimiv, pače je človek doma ali v službi. To je najbržtudi razlog, da zmore dokaj uspešnozdruževati delo in družino – jenamreč oče treh otrok, ki so sicer že vsiv študijskih letih, a so še vedno pod domačostreho in deležni družinskegaživljenja. Vsi skupaj skrbijo tudi za štirilipicance, ki jih imajo v domačem hlevu.Zdaj se sicer z njimi ukvarjajo boljljubiteljsko, včasih pa so se udeleževalitudi tekmovanj. Časa vedno bolj primanjkuje,Avšič pa se izgovarja tudi nasvojo starost. A vsaj v poklicnemživljenju mu za sedaj energije še ne primanjkuje.Janja Blas Šef29

KulinarikaBožič - dnevi radosadostnih pričakov anjČE STE SE ODLOČILI, OČILI, DA BOŽIČNI VEČER PREŽIVITE DOMA Z DRUŽINOUŽINO, , PREDLAGAM AM NEZAHTEVEN MENI. NAJ J BO PRAZNIK VESEL DOGODEK, NE PATEŽKA PREIZKUŠNJA, , KI SMO JI KOMAOMAJ J KOS.Ko se v mestu prižgejo prazničnelučke, ko so izložbe trgovinvabljivo okrašene, ko je domaprepovedano stikati po omarah, ko izkuhinje diši po cimetu, vaniliji, pomarančahin sveže pečenih piškotih in kose v restavracijah Sodexha zaiskrijo novoletnadrevesca, takrat je december.Decembrski prazniki se pričnejo zmiklavževanjem, nadaljujejo z božičemin zaključijo s silvestrovanjem. Priprave,ki trajajo ves december, pa so pravzapravlepše od samih praznikov, če jimle znamo posvetiti dovolj časa. Na praznikse pripravimo kot na vesel in enkratentrenutek in ne kot na težavnopreizkušnjo, ki smo ji komaj kos.PREVIDNO, DA SE BOŽIČNIPRAZNIKI NE BI SPREMENILIV TEŽAVNO PREIZKUŠNJO,V KATERI BI VAM AM ZMANJKALOČASA A ZASE IN VAŠE NAJDRAŽJE.Ste se odločili, da božični večerpreživite z družino, s tistimi, ki jih imatenajraje? Mizo odenite v zeleni mah,za okras pa predlagam rdeče vrtnice.Da bo večer čim bolj božičen in res nekajK nadevanemu puranuponudite slastno prilogo.posebnega, predlagam še božični meni,ki je enostaven in se ga lahko loti tudimanj izkušena gospodinja.PRAZNIČNI MENIZa začetek lahko ponudite okusnogovejo juho z maslenimi zdrobovimižličniki, ki se kar topijo v ustih. Za glavnojed pripravite s kostanjem nadevanegapurana, kot prilogo pa ponuditemlince ali polnjeni krompir. Zaprikuho naj bo dušeno kislo zelje.Za božič značilno pecivo ni samorazno drobno pecivo z limono, cimetomin ostalimi dišavnicami, različnebožične torte in šarklji, ampak tudiorehova potica. Izbira je velika, odločitevvaša.Tomo AvsecS KOSOSTANJEM NADEVAN AN PURANpuran (3 kg)50 dag kostanja30 dag mletega svinjskega mesarezina kruhapuranova jetraoljesolpoperPurana očistite, splaknite podtekočo vodo in osušite. Osolite gavsaj dve uri pred pečenjem. Kostanjskuhajte in olupite.Mleto meso na olju popražite, odstavite,primešajte v juhi ali vodinamočeno sredico kruha, solite,poprajte in premešajte. Dodajteolupljen cel kostanj in sesekljanapuranova jetrca. Z nadevom napolnitepurana in pecite 3 ure pri200 °C.ZAPEČEN POLNJENI KROMPIR4 krompirji enake velikosti2 jajcizeleni peteršilj2 kuhani hrenovki ali šunkanaribani sir parmezansir za toast ali mozzarelasol, poperDobro opran krompir zgoraj zarežemoin položimo na naoljenpekač. Spečemo v pečici pri 180 °C.Pečen krompir izdolbemo. Izdolblikrompirjevi masi dodamo peteršilj,na kocke narezano šunkoali hrenovko, jajce in sir ter po okusuzačinimo. S tako dobljeno masonapolnimo krompir in po vrhupotrosimo nariban parmezan.30Božična miza je lahko letos odeta v mah.Krompir pečemo še deset minut vpečici pri 200 °C.

KadriMoram, bom, znamS TEM ŽIVLJENJSKIM MOTOM OM JE LJUBICA BUKOVEVEC C PREMAGALA ALA ŽE MARSIKATERTERO TEŽAVO V ŽIVLJENJU. . PRED DVEMA LETOMA JE S STRAHOMPRIČAKOVALAALA, , KAJ J BO PRINESLA PRIKLJUČITEV K SODEXHU, , DANES PA SE ŽE LAHKO POHVALI Z NAJPOMEMBNEJŠO NAGRADO ZA ZAPOSLENEKRISTALNIM KROŽNIKOM. ZADOVOLJNA JE, DA JE TRUD NJENEGA TIMA POPLAČAN.32“Ko me je poklicala kadrovska direktoricaMarija Meznarič, dame razveseli z novico o kristalnemkrožniku, je bila na začetku pogovoramalce skrivnostna. Najprej semmislila, da me na Otočec vabi delat. Šeleskozi pogovor sem zaslutila, da mi hočepovedati nekaj več. Bila sem tako presenečena,da sem potrebovala kakšen dan,da sem se pomirila,” je najin pogovorzačela letošnja nagrajenka Ljubica Bukovec,vodja restavracije Svila Maribor.Takoj na začetku poudari, da je uspehseveda rezultat dela vseh članov njenegatima, ki jim je očitno uspelo dosečivisoko raven zadovoljstva gostov pa tudinadrejenih v podjetju. Bukovčeva je kristalnegakrožnika vesela še toliko bolj,ker je bil ta uspeh dosežen pravzaprav vzelo kratkem času: del Sodexhove ekipeso namreč šele dve leti.SPREMEMBE SO ZA BUKOVČEVOPREDVSEM IZZIV.Po 25 letih v Svili nov začetekPred tem je nagrajenka šest let vodilakuhinjo v Svili, kjer je bila skupaj zaposlenakar 25 let. Nisva mogli mimo vprašanja,kako je s sodelavci sprejela novico, da bopo toliko letih treba zamenjati delodajalca.Pošteno pove, da je bil občutek grozen,povezan predvsem z negotovostjo predneznanim, saj niso vedeli, kaj jih čaka, inali se bodo zmogli uspešno prilagoditispremembam. Ko so iz Sodexha prišli vprostore kuhinje in jedilnice v Svili postavitnove table z imenom novega podjetja,je eden izmed sodelavcev dejal, da se počuti,kot bi tujci hodili po njegovem domu.Vendar Bukovčeva ni vajena porazov.Njen življenjski moto “moram, bom,znam” jo je rešil že iz hujših življenjskihsituacij. “Nikoli ne obupam nad življenjem,”pravi. V tem smislu je spodbujalatudi svoja dva sodelavca Milana Potočnikain Antonijo Rižnar, s katerimaje delala skupaj v Svili, in danes nobenemuod njih ni žal, da so del Sodexha.Vododja mora biti za zgledBukovčeva je prepričana, da morakot vodja dajati zgled svoji skupini. Vodjaje tudi mentor, zato sama poskušabiti mladim sodelavcem vedno na razpolagoza nasvete. Pri tem se veliko zgledujepo svojem prvem mentorju, JanezuŠtruklju, profesorju na srednji kuharskišoli. Takoj po končani srednji gostinskišoli v Mariboru je na njegovo povabilodelala v počitniških domovih ob morju.Pridobila je predvsem samostojnost, karje zelo pomembno pri mladem človeku.V šoli se res marsikaj naučiš, a takoj pošolanju mlad kuhar vseeno rabi dobrovodstvo, da zares lahko začne dobro delati.Na tem področju je bil profesorŠtrukelj res dober, pravi Bukovčeva, sajje mlade kuharje kljub neizkušenosti najprejpustil same, da so pripravili naročenejedi, nato pa je vedno prišel še pravičas, da je kaj popravil, če je bilo treba.Nasmejana in pozitivna,vendar tudi strogaKer so za Bukovčevo spremembekljub začetnemu strahu predvsem izziv,je torej tudi prihod Sodexha izkoristila vDobitnica Kristalnega krožnika Ljubica Bukovec v družbi direktoriceCvetke Franko in regijske vodje Mojce Puhr.pozitivni smeri. Po besedah njene nadrejeneMojce Puhr je takoj na začetkupokazala odločnost pri pogajanjih inhkrati pripravljenost dati vse od sebe. Začeliso z 220 malicami v Svili, danes pa pripravijože 750 obrokov dnevno, številozaposlenih pa se je s treh povečalo na 13.“NA STRESNE SITUACIJESE ODZIVAM MIRNO,SA J SE TAKAKO NAJVEJVEČ Č DOSEŽE.”Puhrova je povedala tudi to, da je Bukovčevaprijetna sodelavka in ima doberpedagoški pristop do svojih sodelavcev.Ima avtoriteto, ker zna od njih zahtevatired in disciplino. Vedno je nasmejana inpozitivna, vendar, kot kaže, tudi stroga.Spominja se, da je bila nekega dne prisotna,ko je Bukovčeva povzdignila glas naddobaviteljem, ki ni pravočasno dostavilživil: »Odločno je zahtevala, naj se v bodočedrži dogovorjene ure, in mu, vsajtako je bilo videti, nagnala strah v kosti.«Mojca Puhr poudarja, da je zelo veselasodelovanja z osebo, ki delo opravljas takšnim zanosom, obenem pa pozitivnoin pomirjujoče vpliva na svojesodelavce.V. V.

FotoreportažaZvezde večečereraTradicionalno Sodexhovo srečanjeob koncu leta se je letos ponovnodogajalo na Otočcu, ob prelepireki Krki. Zbralo se je skoraj tristozaposlenih iz vseh regij, od Kopra,Sežane, Bovca, Kranja, Murske sobote,Maribora, Ljubljane do Črnomlja. Obkoncu srečanja smo si bili enotni, da sotakšni dogodki zelo dobrodošli, sajzdružujejo zaposlene in krepijo pripadnostpodjetju. Malo podjetij ima to prednost,da lahko črpa ideje in moč iz takeraznolikosti, kot je naša. Mi to počnemočedalje bolje. Dokaz so nenazadnjetudi številke – od števila novih naročnikovdo poslovnega rezultata.Tudi letos smo podelili kristalnikrožnik za leto 2004, že osmič zapored.Dobila ga je vodja restavracije SvilaLjubica Bukovec. Ekipa je bila navdušenain ponosna, še posebej pa nagrajenka.Izrekli smo tudi priznanjazaslužnim sodelavcem za dolgoletnodelo, prav tako ekipam, ki imajo najboljurejene obrate. Zahvalili smo se ekipi,ki je najbolj dvignila promet, pa tudisodelavcem v podpornih službah. Nagradilismo mlade perspektivne talentein čestitali maestru Matjažu Pozdercuza medalje z mednarodne kuharskeolimpiade. Zvezde večera pa so bili vsi,ker so prišli s srcem, z občutkom pripadnostiSodexhu, ki bo v letu 2005 praznovaldesetletnico.Šampanjec za dobrodošlicoKadrovska direktorica Marija Meznarič: Lepo jebiti del tima, ki zna ustvarjati in zmagovatiKomercialistka Nataša Colner se je dobro znašla v vlogi moderatorke33

FotoreportažaDrago Ahlin iz službe za kakovost in higienočestita vodjem najbolj urejenih obratovMladi perspektivni talenti: Darko Marin iz Strojne, Dejan Hauko izAgromerkurja in Lucija Zupančič, zadolžena za segment šolstvaZaslužne za dograditev knjige normativi:Simona Bertoncelj, Diana Podobnik, Irena ŽolnirNagrajenciBožične zvezde so v restavraciji Tango pričarale vzdušjeNa zdravje prihajajočemu letu!34

MozaikN aši mojsjstri: Simona Bert onceljSimona Bertoncelj je z Gorenjskega. Natančno predsedmimi leti se je iz majhne vasi blizu Radovljice preselilav Kranj, kjer sedaj živi s svojo družino. Prve kuharskekorake je naredila doma, ko je pripravljala kosila. Pravi,da je že takrat imela zelo stroga merila glede okusa.Domače kuharske spretnosti so jo pripeljale doodločitve, da se je vpisala na srednjo gostinsko šolo vLjubljani in končala smer kuharski tehnik. Zaposlila seje v hotelu Park na Bledu, kjer je delovni proces v kuhinjispoznala od začetka do konca. Začela je namreč kot pripravnica,napredovala pa v šefa kuhinje.V devetih letih dela na Bledu se je veliko naučila, vendarse je pričela dolgočasiti. Zaželela si je novih izzivovin tako jo je usoda pred petimi leti pripeljala v Sodexho.Sedaj že tretje leto vodi kuhinjo Planika z vsemi njenimilokacijami, nadzoruje pa tudi pripravo dnevno svežihsendvičev in slaščic ter organizira pogostitve za posebnepriložnosti, ki si jih zaželijo njeni gostje. Zaupala namje recept, s katerim je osvojila srce svojega življenjskegasopotnika.Diana PodobnikSVINJSKI FILE Z JAGODAMIZa 4 osebe potrebujemo:2 svinjska fileja (ribica)30 dag jagod0,2 l sladke smetanekozarček konjaka4 dag maslasolpoperFile solimo in popramo ter popečemo na maslu (približnodve minuti). Flambiramo ga s konjakom, nato pa vzamemo izposode ter hranimo na toplem.Jagode operemo in narežemo na kocke. Polovico jih damotakoj v posodo, v kateri smo flambirali meso, in jih maloprepražimo ter zalijemo s smetano. Zmanjšamo ogenj in pustimoomako stati kakšno minuto, nato solimo.Meso narežemo na rezine, debele dva centimetra. Vložimojih v omako in podušimo. Meso vzamemo ven, omako papretlačimo, vložimo preostale jagode in serviramo z mesom.Čestitke...SONJI GOLE (generalni direktoricipodjetja ADRIA MOBIL) zapriznanje managerka leta 2004,ki ga vsako leto podeljujeta revijaManager in Združenje Manager.○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○Podjetju DON DON (proizvodnjakruha, svežega peciva inslaščic) za prejeti naziv bronastagazela 2004.DA BI V ÈASU, KIPRIHAJA PRISLUHNILIDOBRI BESEDI INPOISKALI TRENUTEK ZAMNOGO LEPIH •ELJA.VESELE BO•IÈNEPRAZNIKE, VPRIHAJAJOÈEM LETU2005 PA OBILOZDRAVJA IN SREÈE.UREDNIŠKI ODBOR35