nagradeNagrade in priznanja <strong>RTV</strong> <strong>Slovenija</strong>Sredi marca smo v Studiu 14 Radia <strong>Slovenija</strong> slovesno podelili priznanja <strong>RTV</strong> <strong>Slovenija</strong>tistim posameznikom, ki so bili po izboru komisije v lanskem letu najbolj zaslužni zakakovostne programske presežke, strokovne delovne prispevke in dolgoletni delovni opusv naši hiši. Prireditev, v dvorani smo sicer pričakovali veliko več sodelavk in sodelavcev,je povezovala Nataša Bolčina Žgavec, z nastopi pa so jo obogatili Mia Žnidarič inAlenka Godec ter nepogrešljivi Big Band <strong>RTV</strong> <strong>Slovenija</strong> pod taktirko Tadeja Tomšiča.PRIZNANJE ZA ŽIVLJENJSKO DELOIGOR PRAHTelevizijski režiser IgorPrah je v desetletjih delovanjana <strong>RTV</strong> <strong>Slovenija</strong> podpisalrežijo pod obsežen korpuskvalitetnih dokumentarnihoddaj in oddaj različnih žanrovvisokega in najvišjegaranga. Njegovo ustvarjalnodelo je v programih javnetelevizije pustilo neizbrisenpečat.Igor Prah je eden tistih kolegov,soustvarjalcev inustvarjalcev nacionalne Televizije,ki mu je poklic televizijskegarežiserja »poslanstvo in ne le ozko strokovnjaštvo«.Skozi njegove režije lahko čutimo zavedanje, da dela za gledalce,jim posreduje idejno in umetniško sporočilo in z njimi vzpostavljakomunikacijo.Kot diplomirani televizijski režiser presega poznavanja orodij televizijskeobrti in je ustvarjalen, domiseln in izviren, vsaka oddajamu je izziv.Njegova opažanja so iskrena, premišljena in ustvarjalna, kar smosodelavci vedno sprejemali z zaupanjem.Ekipo vodi pred in za kamerami z veliko produkcijskega, izvedbenegain tehničnega znanja preudarno, vedno z veliko spoštljivostjodo sodelavcev.V svojem opusu izkazuje vrsto režij različnih programskih zvrsti,zaradi njegove splošne razgledanosti po umetnostih pa še posebejizstopa njegov dragocen prispevek pri soustvarjanju podobekulturnih in umetniških programov - pomembnejših televizijskihigranih programov, adaptacij gledaliških predstav in glasbeno scenskihdel, dokumentarnih in portretnih filmov, med njimi tudi glasbenihdokumentarnih oddaj in serij ter številnih kulturno informativnihoddaj.Domiseln in ustvarjalen pri iskanju novih televizijskih možnosti inizzivov v soočenju glasbene in vizualne umetnosti dragoceno prispevatudi k posredovanju glasbenih dogodkov preko tv medija.Z velikim poznavanjem televizijskega medija, tudi njegove izjemnelastnosti sočasnosti, je v svojem dosedanjem opusu gledalcempred tv sprejemniki skozi režije neposrednih prenosov približalvrsto koncertov, gledaliških predstav, velikih družbenih ali družabnihprireditev in dogodkov.PRIZNANJE ZA DOSEŽKE V DALJŠEM DELOVNEM OBDOBJUGREGOR TADEJ TOZONUstvarjalni opus radijskegarežiserja Gregorja Tozonase po 36 letih soustvarjanjaigranega radijskegaprograma in 47 letih zvestobeRadiu <strong>Slovenija</strong> v letošnjemletu zaokroža z 207režijami radijskih iger, kar gauvršča med najbolj zanesljivevzdrževalce in nosilce repertoarja.V najznačilnejših delihGrege Tozona, ki jih lahkobrez zadržka imenujemo »radijskemojstrovine« izginevajoposamezni elementi uprizoritve – besedilo radijske igre, igralci,glasbena partitura, tehnična izpeljava in predvsem – režiser sam.Združijo se v nek višji namen in sporočilo. V središču ostaja poslušalecin njegov bogato izpolnjen, v globino izzvan »notranji oderdomišljije«. Gregor Tozon zaključuje svojo intenzivno radijsko prisotnostz vrhunsko režijo zahtevne radijske igre Milana Frola Peti jezdecso sanje. Zanamce pa čakajo njegove druge mojstrovine, nastalev bogaterm ustvarjalnem opusu kot so radijska Vrbov fant, Ženininaše mlade Koprnele, 25 režiranih nadaljevanj po Johnu Miltonu –Izgubljeni raj, pa avtorska dokumentarna oddaja o gostovanjuMladinskega gledališča v Južni Ameriki s Šeherezado, duhovita avtorskaminiatura Pogled z balona na Ljubljano ponoči (Prix PhonurgiaNuova, 1995 Arles), obsežna interaktivna radijska kriminalka- nanizanka Pokličite gospo Milo in druge. Je tudi prejemnik večihdomačih in mednarodnih nagrad.V Kulturno- umetniškem programu je bil šest let asistent režije,kot režiser pa je prevzel večino javnih oddaj : npr. 8 let zapored »Silvestrskeoddaje«, režiral okrog 40 radijskih šol, vzporedno in kasnejeveliko otroških in radijskih iger za odrasle , sodeloval na jugoslovanskihin na mednarodnih festivalih. Prejel je več nagrad, njegovanajljubša je tista v Arlesu.4kričač /marec 10/
tekst in foto: Darko KorenSREČKO ROVŠEKSrečko Rovšek je poklicnopot na <strong>RTV</strong> Ljubljana začeljanuarja 1969 na oddajnemcentru Nanos in delo opravljaldo julija lani, ko se jeupokojil. Na službeni poti jeprešel vse faze, od tehnikado vodje oddajnega centraNanos, na katerem je delalskoraj 30 let.Že mesec po nastopuslužbe je doživel ognjeni krst,ko je burja podrla oddajnistolp in kasneje občutil vsotežo postavitve novega inusposobitve za delovanje. Bil je priča hitremu razvoju tehnike skozizgodovino, s svojo iznajdljivostjo pa je v časih, ko so se dogajale prelomnestvari v radiodifuziji, prispeval marsikatero rešitev na oddajnemcentru Nanos. Omenimo le uvajanje stereo programa na radijskemprogramu, pa uvajanje barvne televizije in seveda začetekoddajanja TV Koper. Kasneje pa še postavitev novega stolpa za UKVin razširitev oddajnega centra z novo zgradbo.V zaključku svoje poklicne poti pa je doživel tehnološko revolucijo,ko prehajamo na digitalno televizijsko oddajanje.Njegova iznajdljivost se je izkazala v času prelomnih trenutkovvojne za Slovenijo, ko je sodeloval pri obnovi poškodovanega oddajnegacentra. Na oddajnem centru Nanos je pustil neizbrisen pečatin kakovostno, usposobljeno posadko, ki nadaljuje njegovo delo.Vedno je skrbel tudi za pozitivne odnose med člani posadke in ostalimidelovnimi skupinami.V svojem prostem času, ko ni bil v službi na oddajnem centru, jezelo prizadevno sodeloval v različnih komisijah na <strong>RTV</strong> <strong>Slovenija</strong> napodročju delavske kontrole in medsebojnih delovnih razmerjih, pripripravi kolektivne pogodbe, v komisiji za pripravo plačnega sistema,pri projektih, vezanih na organizacijo dela na oddajnih centrihter seveda v sindikatu.PRIZNANJE ZA IZJEMNE OZ. NADPOVPREČNE DELOVNE DO-SEŽKE V MINULEM LETUSLAVKO BOBOVNIKSlavko Bobovnik se je vsvoji dolgoletni karieri na TV<strong>Slovenija</strong> preizkusil v vseh,tudi najtežjih novinarskihzvrsteh in dokazal, da je TV<strong>Slovenija</strong> s svojo programskoširino lahko najboljšeokolje za rast vrhunskih novinarjev.Poleg odlične dopisniškekariere je Slavko Bobovnikv zadnjem letu odličenpredvsem v vlogi voditeljaOdmevov. Tako kot oddajaje tudi on postal zaščitniznak informativnega programaTV <strong>Slovenija</strong>, s svojimi suverenimi in pretehtanimi voditelj-skimi potezami, pa v vsaki oddaji znova dokazuje, kako pomembenje kredibilen in visoko profesionalen voditelj informativnih oddaj zavsak program.Slavko Bobovnik pa ni le odličen voditelj, je tudi izreden ustvarjalecin iskalec novih idej in izzivov. Tako je v letu 2009 sodeloval prinačrtovanju in vodenju oddaje Stopimo skupaj, s katero smo tudi znašo televizijo priskočili na pomoč brezposelnim. Bobovnik je tudieden od idejnih očetov ter seveda pripravljavec oddaje Pregled leta2009, s katerim je informativni program dodal piko na i iztekajočemuse letu 2009. Z več kot dve urno televizijsko pogovorno-informativnooddajo smo dokazali, da lahko v kratkem času pripravimo tehničnoin izvedbeno in programsko izjemno zahteven projekt. Izvedbatakšnega projekta seveda v največji meri sloni na samih ustvarjalcihprograma in tu je Slavko Bobovnik, poleg sovoditeljice ManiceAmbrožič, odigral ključno vlogo.BOJAN KOSIKvalitetno urejeno arhivskogradivo ima za programenacionalne ustanove, kot je<strong>RTV</strong> <strong>Slovenija</strong>, neprecenljivovrednost. Kako zapletene sopovezave in medsebojne relacijevsebinskih podatkovdigitalnega zvokovnega arhiva,ki so skrite očem uporabnikov,dobro ve BojanKosi, vodja Mediateke na Radiu<strong>Slovenija</strong>.Prve izkušnje si je nabiralpri delu v radijski diskoteki,potem pa kmalu pričel intenzivnosodelovati tudi pri iskanju najboljših rešitev za vsebinski popisv programu Fonoteka, predhodniku današnjega sistema digitalnegazvokovnega arhiviranja. V letu 2007 je svojo energijo preusmerilv raziskovanje nove programske opreme Mediarc, s katero polegopisnih podatkov obvladujemo tudi zvokovne vsebine v digitalni datotečnistrukturi, od zajema do trajnega arhiviranja in posredovanjauporabnikom. Z veliko volje se je lotil organiziranja nove skupinepod imenom Mediateka, ki jo vodi izredno subtilno, z izjemnim posluhomdo sodelavcev in odlično organizacijo dela.Izjemen je tudi njegov prispevek k razvoju sistema, saj pravzapravopravlja dela razvojnega inženirja. Zaradi velikega kreativnega potencialaso njegove rešitve izredno inovativne, domiselne in uporabne.V pomoč so tudi drugim uporabnikom te aplikacije po svetu.Samoiniciativno se je lotil določenih programskih dodelav, vsakodnevnopoglabljanje znanja iz računalništva pa uporablja pri programskonadzorovanih delovnih procesih, ki po njegovi zaslugi postajajovse bolj avtomatizirani.Svoje znanje nesebično posreduje ostalim sodelavcem, na intranetnihstraneh skrbi za izobraževalne vsebine, ki so sodelavcem inuporabnikom vsebin v veliko pomoč. Hkrati bdi tudi nad vzdrževanjemcelotnega računalniškega sistema, na katerem poteka digitalizacijain kataloška obdelava. V marsičem je njegovo delo pionirsko,zaradi uspešnosti pa lahko rečemo, da so z njegovim delom postavljenitemelji za nadaljnjo gradnjo digitalnega arhiva, v katerega sebodo uvrščale vse vrste vsebin, ki se rojevajo v enotah <strong>RTV</strong> <strong>Slovenija</strong>./marec 10/ kričač 5