nagradedijskega govorca. "Blagoglasjeustvarja duh, izobrazbaobzorje," pravi Župančič invse to veje iz Nadjine interpretacije,ki ni nikoli samozadovoljna,samoobčudujoča,vendar prav zato vednoodraža bogato, polnokrvnoosebnost. Osebnost, ki v podajanjubesedila venomerstremi k bogatitvi zapisanega,vse to pa počne nekakospontano, iz neke samoumevnenotranje nuje ponadgraditvi vsebine z oblikovanjemnajprimernejše forme,ki ustvari nadstandardni medijski izdelek. In s takšno interpretacijoje radijski oddaji »Staranje kot zorenje motiva« pripomogla k nagradina 8. mednarodnem festivalu IRIB v Mashadu v Iranu, enemvečjih svetovnih festivalov na področju radiofonije.Druga lastnost, po kateri krepko izstopa iz povprečja, je Nadjinmuzikalni dar, ki ji omogoča v polni meri izraziti neločljivo medsebojnopovezanost akustične in semantične plati izgovorjene besede.Tudi njene avtorske oddaje, v katerih nam je inventivno predstavljalain nam znova približala bogastvo francoskega šansona, imajo zatododatno težo.In nenazadnje: Nadjin glas kljubuje času. V njem ni niti sledu iztrošenostiali rutinske naveličanosti. Kljub zrelostni patini je ševedno obarvan z mladostniško radoživostjo in skoraj otroško radovednostjo,saj mu nikoli ni dovolila, da bi se zasidral v varnih vodahsuhega, pološčenega artikuliranja, ki lahko kaj hitro postane samosebi namen.JOŽEF VALENTIČRadijski režiser Jože Valentičspada med tisto peščicoustvarjalcev, ki so nosilci invzdrževalci repertoarja igranegaradijskega programa,saj je njegova ustvarjalna angažiranoststalna in zanesljiva,velikokrat pa ob vztrajnemvzdrževanju delovnekontinuitete v presežkih presenetljiva,v izrazu polnokrvnain, kadar gre za možnostizbiranja, dobrovoljno humorna.S posebnim občutkomza najustreznejšo igralskozasedbo in še posebej za odkrivanje radijsko perspektivnih mladihigralcev, je Jože Valentič zrežiral številne radijske igre za odraslein otroke slovenskih in tujih avtorjev.Prav tako je soustvarjal igrani program 2009 z zvočnimi upodobitvamižanrsko raznolikih besedil; od komedije /Peter Semolič: Tre-tji dan/, satire /Lenart Zajc: Gomila, Mularczyk Andrzej Hepening alinočna komedija, Pavel Lužan Dragi Janezek /, kriminalke /GorazdTrušnovec: Kriptogram/ do socialne drame po besedilu BoštjanaTadla Družinski človek, ki s temperamentno režijsko upodobitvijoslika ritem časa in razpad vrednot z njegovimi posledicami na najintimnejširavni.Leta 1988 je prejel nagrado “Fedor” na jugoslovenskem festivaluza svoj dokumentarec »Dolgega dneva potovanje ali iskanje izgubljenihiluzij«, prav tako pa je dobitnik številnih mednarodnih priznanj.Preteklo leto – vključno z že nastajajočimi novimi deli in z odmevnootroško radijsko igro s konca 2008 – Rdeča nogavička pobesedilu Saške Rakef – predstavlja enega njegovih izrazitih profesionalnihvrhuncev. Potrjuje ga tudi dobra umestitev v najhujšisvetovni konkurenci na festivalu Prix Italia 2009 : radijsko igro Družinskičlovek je strokovna žirija uvrstila na sicer neuradno priznano5. mesto.BOŽO KNEZVsi, ki poznamo radijski intelevizijski pogon vemo, kakopomembna zanj je nemotenaoskrba z električno energijo.Zlasti v izjemnih situacijah,ko se morda zaradi vremenskihali drugih neprilik zrušiceloten energetski sistem vSloveniji in je potrebno vhipu nadomesti izpadloomrežje. Le malokdo, tudiznotraj hiše, ve, kako je urejenaenergijska preskrba,kakšne tehnološke rešitve innaprave omogočajo prebrodititakšne krizne situacije. Pri tem je izredno pomembno načrtovanje,investiranje in vzdrževanje sistemov za nemoteno oskrbo. Človek,ki je leta skrbel in vodil področje elektroenergetike, je Božo Knez.Na <strong>RTV</strong> <strong>Slovenija</strong> se je zaposlil leta 1972, letos zaključuje svoje delov njej. Na delovnem mestu elektrotehnika je hitro napredoval, saj jepoleg strokovnih znanj posedoval tudi lastnosti, ki so pomembne zaskupinsko delo. Pri gradnji novega <strong>RTV</strong>-centra je spoznal vse detajleenergetskega dela hiše, kar mu je izjemno koristilo pri njegovih nadaljnjihnadgradnjah in posodobitvah.Zaradi mirnega značaja je bilo njegovo delo mnogokrat neopazno,pa zato nič manj pomembno. Poskrbel je za posodobitve, povečevanjezmogljivosti in zanesljivosti sistema, brez pretresov in publicitete,ki običajno spremljajo uvajanje novosti v naše tehnološkesklope. Tako je bilo tudi pri investicijah, ki uvajajo novosti s področjarazvoja informacijskih tehnologij.S svojo strokovnostjo in posluhom za medčloveške odnose je vesčas užival velik ugled. Nikoli ni odrekel dela, tudi terenskega, na primerob izvajanju največjih projektov javnega zavoda. V zadnjih letihje kot vodja elektroenergetike skrbel tudi za strokovni razvoj sodelavcev,ki ga bodo v svojih vrstah nedvomno močno pogrešali.8kričač /marec 10/
MARIA PFEIFFERje bila kot radijska in televizijska napovedovalka cenjena doma inv tujini, predvsem pa je bila vzor generacijam napovedovalk in napovedovalcev,prav tako novinarkam in novinarjem v italijanskih programihRadia in Televizije Koper – Capodistria. Odlikovali so joskrajna profesionalnost, odlična dikcija v italijanščini, glas, stil,vrhunska in nevsiljiva sporočilnost in verodostojnost njenega nastopanjapred mikrofonom in kamero.Maria Pfeiffer je bila dejavna v obeh medijskih hišah; imela je pomembnovlogo pri tej dolgi in uspešni zgodbi: bila je glas in obraz,ki je popeljal v eter prve televizijske dnevnike koprske televizije. Zelohitro je postala cenjena in priljubljena pri domači publiki ter v Italiji,kjer je veliko gledalcev spremljalo program koprske televizije.Maria je bila izjemna tudi pri sinhronizaciji in interpretaciji tekstovin besedil oddaj prevzete produkcije, predvsem dokumentarnihfilmov, ki jih je realizirala TV Ljubljana, in ki jih je koprska televizijapredvajala v italijanskem jeziku. Nepozabna bo ostala njena interpretacijapoezije slovenskih pesnikov v italijanskem jeziku.Njena ljubezen do jezika in profesionalnost v vseh dimenzijah,predvsem pa sposobnost vsakodnevnega prenašanja znanja na sodelavce,sta bili dragoceni in ključni sestavini pri razvoju kvalitetneuporabe italijanščine v elektronskih medijih, ki so namenjeni italijanskinarodni skupnosti.Tudi v pokoju je Maria PFEIFFER dejavna na področju poučevanjain gojenja maternega jezika v Skupnostih Italijanov. Njeno delovanjeostaja za italijansko skupnost v Sloveniji neprecenljivo tudidanes.MARJAN ŠRIMPFje z <strong>RTV</strong> <strong>Slovenija</strong> povezan od avgusta 1970. Kot novinar je naRadiu Maribor delal skoraj vse: od športnih (sodelovanje na Sredozemskihigrah v Splitu, Planica, Zlata lisica, nogomet itd.) do neposrednihprenosov različnih političnih in gospodarskih dogodkov,do reportaž na Valu 202, pa do redaktorstva elitne radijske oddajeMariborski feljton.Leta 1979 je kot urednik uredništva regionalnega programa prešelv dopisništvo TV <strong>Slovenija</strong>, kjer je še danes aktiven član novinarskeekipe.Je eden najprepoznavnejših ustvarjalecev dokumentarnih potopisnihfeljtonov: leta 1994 je nastal prvi, Paragvaj - Preganjani nasvoji zemlji, letos bo posnet že petintrideseti po vrsti, zaenkrat z delovnimnaslovom Bela celina.Poleg potopisnih filmov je Marjan Šrimf avtor številnih dokumentarnihportretov (Franci Čop – Gorenjec, ki se je naučil smučati, Staratrta za vse večne čase, Stanine štiri ljubezni, Upanje za gluhe) in drugihdokumentarnih filmov, med katerimi so bili posebej opaženi tistiz osamosvojitveno tematiko (10 let od pekrskih dogodkov, Vojnaza štajersko mejo, Resnica o Holmcu, Sodbi je bilo ime zločin).V njegovem 40-letnem novinarskem stažu se v Mariboru ni zgodilpomembnejši dogodek, ki ga Marjan Šrimf ne bi spremljal s takšnoali drugačno novinarsko formo. Poročal je za elitne informativneoddaje, vodil je in še vodi aktualne pogovorne oddaje za nacionalniin regionalni program, bil je urednik in ustvarjalec številnih oddaj(od Mariborskega feljtona na Radiu Maribor do televizijske oddajeSlovenci po svetu). Njegov novinarski prispevek pri osamosvajanjuje s posebnim priznanjem prepoznala tudi država, mesto Mariborpa mu je podelilo Maistrovo priznanje.POSEBNO PRIZNANJE GENERALNEGA DIREKTORJAMLADEN STIPANOVIČnas je mnogo prezgodaj inna vrhuncu ustvarjalnegazagona zapustil v začetkuleta. Svojo kariero na TV <strong>Slovenija</strong>začel leta 1995, kotčlan zunanjepolitične redakcijeinformativnega programaTV <strong>Slovenija</strong>. Svojopot je nadaljeval kot turnusniurednik, urednik lokalne kronike,turnusni urednik Deska,nazadnje pa je opravljal nalogeurednika osrednje informativneoddaje Dnevnik.V svoji 15-letni karieri je Mladen Stipanovič prehodil večino nivojevdela in vodenja v informativnem programu in se na koncu uveljavilkot eden najbolj produktivnih in ustvarjalnih urednikov informativnihoddaj. Delo v ozadju kamere, vodenje in posvetovanja s kolektivom,ekipami, načrtovanje projektov, vse to so bile naloge, ki jihje zavzeto in z veliko dodano vrednostjo opravljal v dobro programain vzdušja v ekipi informativnega programa.Mladen je bil poleg tega tudi mentor mladim sodelavcem, ki sopričeli uvajanja v TV Desku, sodeloval je s skupino, ki je pripravljalaprojekt multipleksa in s tem v povezavi vodil projekt uvedbe celodnevneganews kanala.Odlikovala ga je izjemna pozitivna energija, s katero je Mladen delovalna <strong>RTV</strong>S in si vseskozi prizadeval za dobre odnose v kolektivuin čim boljše programske dosežke v programu TV <strong>Slovenija</strong>. Vložekljudi s takšno energijo in pozitivnim pristopom je v televizijskem vsakdanuvelikokrat prezrt, zato si vsaj ob nenadnem slovesu zasluži nagradoin priznanje vseh nas.PREJEMNIKI MEDNARODNIH ALI UGLEDNIH DOMAČIH PRI-ZNANJSAMO MILAVEC iz <strong>RTV</strong>-centra Koper-CapodistriaOktobra leta 2009 je na Dunaju prejel mednarodno priznanje - PečatErasmus EuroMedia za režijo in scenarij dokumentarnega filmaMELODIJE V PARKU ČASA –100 let Ortopedske bolnišnice Valdoltra./marec 10/ kričač 9