April 2012 - Občina Postojna

P O S T O J N S K IPREPIHIZ OBČINSKE HIŠE| April 2012 | letnik 6 | številka 20 | ISSN 1855-2382 |Postojnski prepih / april 2012 • www.postojna.si 1

IZ OBČINSKE HIŠEKazaloUvodnik2Iz občinske hišeObčinski svet / 4V središčuČistilna akcija / 5Pitna voda / 7IzobraževanjeVseživljensko učenje / 9AktualnoNapadi volkov / 10Zgodovinski kotičekJosip Gorup / 12Zgodilo se jeIz naše občine / 14Kultura / 18PredstavljamoS kuhalnico v rokah / 22Voščila / 23Šport / 24Razvedrilo / 26Fotografija na naslovnici:Pogled na Nanos iz zrakaFoto: Franci NovakKrepko smo zakorakali v pomlad in v prelepo vreme, ki že tradicionalno pomenitudi brnenje gradbenih strojev. Tudi letos bo tako, vendar v precej manjšemobsegu. Vsesplošno varčevanje je namreč precej oklestilo tudi sredstva, ki jih ObčinaPostojna namenja za investicije. Občina tako izvaja samo tiste projekte, ki so tako alidrugače podprti z nepovratnimi sredstvi. Bodisi evropskimi ali državnimi. V polnemteku so tako ponovno dela v Majlontu, ki bodo kmalu zaključena. Majlont bo tako ledobil podobo, ki si jo zasluži. Ko se bodo za obnovo lastnih hiš odločili tudi nekaterilastniki, bo še lepši.Nadaljujejo se tudi dela na Osnovni šoli Prestranek. Tudi ta bo letos predvidomazaključena, če seveda ne bo kakšnih presenečenj na strani sofinancerja, torej države.Pričeli pa se bodo tudi nekateri novi projekti, čeprav jih bo precej manj kot preteklaleta. Kmalu bo izbrani izvajalec pričel z obnovo Globočnikove ulice v Postojni, pričelipa se bodo tudi nekateri manjši infrastrukturni projekti.Tudi iz zaključnega računa za leto 2011, ki so ga občinski svetniki obravnavali nanedavni seji občinskega sveta (po zaključku redakcije), izhaja, da je načrtovanjeporabe v Občini Postojna odlično. Le redke občine v Sloveniji se namreč lahko pohvalijos tako visoko (kar 94%) realizacijo proračuna. Razlog se gotovo strinja v»prizemljenosti« in racionalnosti župana in strokovnih služb. Že s proračunom zaleto 2011 so bili namreč predvideni finančni problemi, s katerimi smo se soočali,poraba pa je bila temu primerno tudi načrtovana.S strogim varčevanjem se bo morala v kratkem soočiti tudi vlada, posledice pa bomotako ali drugače občutili vsi. Nekateri predvideni ukrepi bodo neposredno (pozitivnoali negativno) vplivali tudi na poslovanje lokalnih skupnosti, zato bomo razpravo nadržavnem odru budno spremljali. Vsi pa se lahko strinjamo, da bo treba močno zategnitipasove. Paziti moramo le na to, da bodo za vse zategnjeni približno enako inda bodo tisti, ki so poglavitni krivci za finančno in gospodarsko krizo, identificiraniin kaznovani. Sicer bodo državljani gotovo nezadovoljni z ukrepi. Časa pa ni veliko.Občina Postojna se je z varčevalnimi ukrepi že soočila. V prihodnje pa bodo tudina lokalni ravni poglavitni projekti, katerih cilj bo oživitev oziroma spodbuditev gospodarstva.Eden od teh je komunalno opremljanje obrtnih in industrijskih con. Prvikorak bo narejen v kratkem. Občinski svetniki so na že omenjeni seji obravnavali tudipodrobni prostorski načrt namenjen širitvi poslovno obrtne cone v Velikem Otoku.Cona bo predvidoma v letu 2013 in 2014 (z velikim deležem EU sredstev) tudi komunalnoopremljena. Vsi skupaj si lahko le želimo, da bo ta ukrep pomenil dovolj velikospodbudo za gospodarstvo, da lahko v prihodnjih letih pričakujemo tudi nekaj novihzasebnih investicij in novih delovnih mest. Potem bi bilo vsem lažje.V rokah imate že 3. zaporedno številko Prepiha kot mesečnika in ocenjujem, da topredstavlja posebno dodano vrednost našemu glasilu in mu omogoča višji nivo kvalitete.V bodoče bo to še toliko bolj pomembno, saj je pred kratkim zaradi finančnihtežav prenehal izhajati Prestop, katerega ustvarjalci so dolga leta orali ledino na področjuobveščanja o lokalnem dogajanju. Upam, da bomo ustvarjalci Prepiha lahkozapolnili praznino, ki je s tem nastala v naši občini.Boštjan Udovič, odgovorni urednik

Nagovor podžupanjeSpoštovane občanke, spoštovani občani!IZ OBČINSKE HIŠENi moj namen pisati o visoki politiki, če na to obljubo ne bom pozabila. Veliko stvari, ki se nam vživljenju zgodi, je namreč, na nek način, povezanih z njo.Upam si zapisati, da na občini Postojna kljub krizni situaciji, ki nas hromi tako v lokalnem, državnem kot svetovnemmerilu, dosegamo zavidljive rezultate. Izpolnili smo veliko obljub in zavez. V kolikor ne bi imeli pri zastavljanjunekaterih ciljev nepotrebnih zapletov, bi dosegli še boljše rezultate.V letošnji pomladi hitimo in ustvarjamo. Kajti kmalu bo tu poletje, ki nam vseeno prinese toploto in sonce, poletnevečere, malce brezbrižnosti in več zabave. Načrtujemo, da nas bo poleg Zmaja v avgustu razveselil tudi festival vjuliju. Gradimo šolo, načrtujemo gradnjo nove, skrbimo, da pouk na drugih poteka nemoteno, realiziramo razpise,ki bodo našim športnikom in kulturnikom pomagali preživeti, poskušamo najti nove poti v sodelovanju z gospodarstvom.Kljub temu si dovolim oceno, da je situacija na tem področju težka. Poslov ni lahko sklepati v časih, ko gre zapreživetje tovarn in posledično zaposlenih in njihovih družin. Zato poslovnih projektov ne smemo enačiti z otroki,kajti ti so naša prihodnost. Moje mnenje je, da je bila razsvetlitev, ki jo je na nek način povzročila gospodarskakriza, tudi koristna. Jasno je postalo, da so nekateri v tej državi, in to v časih, ko sta vladala denar in konjuktura,porabili vse. Ta potrošniška kultura, ki temelji zgolj na porabi, nas ni zmogla popeljati v razvoj. Razvoj ne temeljitoliko na delavnosti kot na znanju. Temeljiti mora na tem, da si bodo naši najmlajši pridobili veliko znanja in dabodo v prihodnosti domači občini to znanje vračali. Za tem moramo stremeti. Živeti je potrebno v zavedanju, daniso časi, ko si lahko v Sloveniji (in še manj v občini) zabijamo avtogole. Na tovrstni način izgubljamo vsi. Imamolestev, po kateri lahko splezamo iz vode. Na tej poti nas morajo spremljati: znanje, modrost, izkušnje in srčnakultura.Margareta Srebotnjak BorsellinoPostojnski prepih / april 2012 • www.postojna.si 3

IZ OBČINSKE HIŠEObčinski svetObčinski svetniki so se sestali na 8. sejiBoštjan UdovičV torek, 13. marca, so se svetnice in svetniki Občinskega sveta Občine Postojna v sejni sobi Knjižnice BenaZupančiča sestali na 8. redni seji tekočega mandata.Na seji z nekaj manj točkami dnevnegareda kot običajno so se svetnikitakoj po kadrovskih zadevah seznanilis poročilom o delu nadzornega odboraobčine v letu 2011. Predsednik nadzornegaodbora Simon Ošo je svetnikeseznanil z ugotovitvami ob opravljenihnadzorih v letu 2011 in opozoril nanekatere pomanjkljivosti, hkrati pa pohvalilObčino Postojna, ki iz leta v letos svojimi prizadevanji izboljšuje pravilnostposlovanja, k čemur nedvomno izdatnopripomore ravno nadzorni odbors svojimi priporočili.Občinski svet se je nato seznaniltudi s poročilom odelu Sveta za preventivov cestnemprometu, ki ga žeod leta 1988 vodiprofesor BernardUrbančič. Ta jeV zvezi z nedavnimitežavami pri oskrbiso bili tako svetnikimnenja, da mora država čim prejsprejeti ustrezno uredbo, s katerobo zaščitila vodne vire v občini.svetnikom kratkopovzel glavneaktivnosti v letu2011. Svetniki so po predstavitvi izražalipredvsem začudenje nad količinodela, ki ga v posameznem letu opravisvet za preventivo, predvsem v povezaviz dejstvom, da so finančna sredstva v tehtežkih časih zelo omejena.Svetniki so s sklepom potrdili tudiinvesticijski program za projekt odvajanjein čiščenje odpadne vode v porečjuLjubljanice – 1. sklop, ki omogočaoblikovanje načrta financiranja projektav proračunu RS, in spremenili Odlok opokopališki in pogrebni dejavnosti terurejanju pokopališč na območju občinePostojna.Člani občinskega sveta so največ časanamenili 7. točki dnevnega reda, v kateriso se seznanili s sklepi Posvetovalnegasveta krajevnih skupnosti v občiniPostojna. Ta se jenamreč 9. februarjasestal na seji,na kateri je obravnavalproblematikovodooskrbe vobčini in problematikonameravaneširitve zaprtjazračnega prostoranad občino. V zvezi z nedavnimi težavamipri oskrbi so bili tako svetnikimnenja, da mora država čim prej sprejetiustrezno uredbo, s katero bo zaščitilavodne vire v občini. V preteklem letusmo bili namreč priča različnim oblikamonesnaženja našega izredno občutljivegakraškega terena, kar je v končni faziimelo za posledico obvezno prekuhavanjepitne vode na prehodu iz lanskega vletošnje leto. V zvezi s širitvijo zaprtjazračnega prostora, do katere je prišlona pobudo Ministrstva za obrambo RS,pa so svetniki menili, da je potrebnovztrajati pri preklicu novih omejitev, sajlahko le-te po eni strani negativno vplivajona razvoj turizma v občini, po drugistrani pa država z njimi ponovno izražatežnje po širitvi izvajanja dejavnosti naobmočju vojaškega vadišča Poček.Pred zaključkom seje so svetniki potrdiliše sklepe glede prometa z nepremičninami.V zadnji točki dnevnega reda so svetnikiobčinski upravi postavili kar precejšnještevilo pobud in vprašanj, navečino katerih bodo odgovore prejelido prihodnje seje. Ta je bila v četrtek,12. aprila 2012, ko so občinski svetnikiobravnavali tudi zaključni račun za leto2011. Ker smo redakcijo zaključili žepred tem, bomo o 9. seji obširneje poročaliv prihodnji številki.4 Postojnski prepih / april 2012 • www.postojna.si

6V SREDIŠČUMÓČ (ne moč) ali MÔČI (ne moči)V Slovenskem pravopisu je za besedo móč navedeno: konjska, delovna, učna, udarna, obrambna, kupna,davčna, zdravilna, izrazna, moralna, moška (potentnost) in móč navade, nabrati si móči, črpati, móč plahni,pojema, móči ga zapuščajo, z združenimi móčmi … dobiti móč nad kom (oblast, vpliv), imeti móč do koga aličesa, nad kom ali čim, v mojih móčeh (oblasti, pravici), izgubiti móč (veljavo, obveznost) …Za môč, môči, moram, mogel, mogla, moglo: ne more ga,môči je, ni môč, je mogoče, kolikor, kar, kjer more pomagati,lahko bi pomagal, ne more do sape, ne more mu do živega,ne more vsemu kaj, ne moreš kar tako, nič mu ne morejo …Lejla NovakPostojnski prepih / april 2012 • www.postojna.siObe besedi in vse njune izpeljanke zajemajo bistvo človekovegaobstoja in delovanja, ki pa je seveda predvsemin zgolj odvisno od móči volje, usmerjene v uresničevanjedelovnih in moralnih vrednot. Voljo pa se lahko nameri vrazlične smeri človekovega obstoja in delovanja – v spodbudoza sleherno delovanje, v notranje ravnotežje, v moralnoočiščenje, v pogum v preizkušnjah, v svobodo dejanja, v samozavest,k uspehu, v podrejenost strasti, k zmagi duha nadsnovjo…Naša volja mora ukrotiti in uporabiti sile (moči, moč), dalahko uresniči tisto, kar je v nas najboljše, kajti moč je izpeljanaiz Pravičnosti in vodi k Zmernosti.Eden izmed najmočnejših oziroma edini akter za uveljavljanjemoči je človek (človeški faktor), človek, ki samega sebepostavlja in zaznava kot simbol, simbol vsega obstoječega. Vštevilnih izročilih je človek opisan kot sinteza sveta, pomanjšanvzorec univerzuma, mikrokozmosa, da je središče svetasimbolov in da sodeluje s tremi vladavinami – rudninsko,rastlinsko in živalsko – z Naravo. Narava pa je tudi snovnisvet, snovno vesolje, naravni svet in naravno vesolje, je vsasnov in energija, še posebej v svoji snovni obliki, neodvisniod človekovega vpliva.Povežimo. Človek je v Naravi le začasen gost, a ji gostoljubjevrača na najbolj krut, nemoralen, nedostojanstven način– z odlaganjem svojih in drugih vseh mogočih »proizvodov«kamor koli in kjer koli.In ko človek stopi samo dobrih deset metrov iz svojega»čistega« bivalnega prostora, že lahko naleti na »pravo« človeškosmetišče, na gnijoče prazne ali pa z vsemi mogočimiodpadki napolnjene »barake«, na podirajoče ali podrte hiše,v katerih se redijo miši in podgane, samo še kače morajo prilestina plan. In nič ni bistveno drugače, če gre le malo dlje,da bi se naužil »svežega« zraka. Skoraj na vsakem korakuzopet naleti na človeške odvržene odpadke.Sami sebe lahko povsem upravičeno vprašamo: »Le kamčlovek ob metanju odpadkov odvrže tudi vso svojo moč volje,moralno moč, zavedanje, da dela slabo, da škoduje najprejsam sebi, čeprav meni, da je prav on najvišji produktnarave.« Podlo!Nadaljujmo. Pri vsem tem se ne moremo izogniti tudivlogi zadolženih in odgovornih ustanov. Je vsa zakonodajatega področja napisana kot »l'art pour l'art« oziroma je samasebi namen, kajti nekatere »črne točke« so v našem okoljuprisotne že več desetletij. Delovanje in odgovornost ustanovje prav tako velika in pomembna kot posameznika. Pri vsempa mora biti prisotna tudi poštenost – ustanov in posameznika– tu ni dveh poti. K poštenju pa vodi samo ena pot.Prisotna mora biti vest in zavest.Trkati na poštenost, na vest in zavest pa je mukotrpnoopravilo. Kako uspeti, da bo človek prenehal odlagati svojumazanijo na neustrezna mesta in da bodo tudi ustanoveopravljale svojo nalogo? Morda tudi s zavedanjem, da so človekovekosti nekaj takšnega kot zemlja, kri kot voda, pljučakot zrak, glava pa kot ogenj in da je človek duh in meso.Toda obstajajo tudi bitja, imenovana človek, ki nimajo duhain se zelo lagodno počutijo v svetu in ne čutijo nikakršnenostalgije do Narave, ki je pravo bistvo človeka.Moralna pridiga? Ne! Nikakor ne! Je samo obuditev spominačloveku, da je le simbol sobivanja in sožitja z Naravo.In še, da je moč in moč z močno voljo v človeških glavahdopustiti, da se zgodi samo miselni 'klik'.

Vseživljenjsko učenjein brezplačno neformalno izobraževanjeIZOBRAŽEVANJEErika Švara / Svetovalno središča PostojnaDejstvo je, da je človek radovedno bitje, ki se zavedno alinevede uči skozi celotno obdobje svojega življenja. V sodobnemčasu, preobremenjenem s tehnološkim napredkom innovostmi, pa je, če želi vsaj približno slediti novitetam inv svetu avtonomno delovati, v to praktično primoran. Računalniškeučilnice andragoških izobraževalnih ustanov sotako polne nadobudnih upokojencev, ki si veselo pošiljajoe-pošto, surfajo po spletu in čvekajo po spletnih socialnihomrežjih. V prihodnosti sicer pričakujemo nasproten pojav,ko bo mladina, ki se brez elektronskih medijev skoraj nezmore več sporazumevati, potrebovala lekcijo o socialnihveščinah in neposredni medosebni komunikaciji. A to je žedruga zgodba, ki pa vendarle potrjuje dejstvo, da je učenjevseživljenjska potreba, pri čemer se lahko učimo popolnomaspontano ali namensko, z veseljem ali pod prisilo, izkustvenoali iz knjig, v formalnih ali neformalnih programih …Evropska unija je to potrebo priznala in ji z osrednjimprogramom Vseživljenjsko učenje namenila posebno pozornost,ki jo v praksi udejanja skozi različne Javne razpise,sofinancirane s strani Evropskega socialnega sklada. Vpreteklem letu je bil tako objavljen Javni razpis za programsplošnega neformalnega izobraževanja odraslih od leta 2012do 2014, na katerega se je uspešno prijavila tudi Ljudskauniverza Postojna in pridobila sredstva za šest izobraževalnihprogramov, ki se bodo izvajali vse do leta 2014 in so zaudeležence brezplačni. Pri nekaterih programih se je povezalatudi z Regionalno razvojno agencijo Notranjsko-kraškeregije in z Društvom Vita iz Pivke, saj jim je skupaj uspelopripraviti vsebinsko bolj raznoliko in strokovno ustreznoutemeljeno ponudbo. Dejavnosti so tudi prostorsko razpršili,tako da se bodo izvajale v Postojni, Pivki in Cerknici.S prvim programom, to je Začetnim tečajem italijanščine,so konec februarja že pričeli in se tokrat odvija v Pivki.Prednostno je namenjen upokojencem. Naslednja izvedbabo naslednje leto v Postojni. Cilj programa je spoznavanjeosnov italijanskega jezika s poudarkom na učinkoviti komunikacijiin posledično spoznavanje italijanske kulture, načinaživljenja, mišljenja …Program Skupaj za boljši jutri temelji na naslednjih vsebinskihsklopih: sprejemanje drugačnosti, boljši medsebojniodnosi, ozaveščenost na področju cestno-prometne, požarnein splošne varnosti, ekološka ozaveščenost – varovanje narave,primeren odnos do živali, osnove prve pomoči in improvizacijev prvi pomoči za »domačo uporabo«.Program Dejavnost predelave živil – Registracija dejavnostipredelave živil, ki obsega teoretični in praktični delizvedbe, je v prvi vrsti namenjen prebivalcem na podeželju,ki želijo začeti opravljati dejavnost proizvodnje in predelaveživil. Lahko gre za samozaposlitev ali za razširitev obstoječedejavnosti z namenom zagotavljanja dohodka, socialne varnostiali izboljšanja kakovosti življenja. Poudarek je na ženskahin mladih, ki so zaključili šolanje in iščejo zaposlitev.Tudi program Podjetništvo na podeželju se bo vsebinskorazdelil na teoretični in praktični del. Njegov namen je povečatisamoiniciativnost odraslih za uresničevanje idej terspodbuditi odrasle, da pričnejo razmišljati o podjetništvu,uresničijo svojo poslovno idejo in se samozaposlijo. Primerenje za prebivalce podeželja v aktivni dobi, ki razmišljajo osamozaposlitvi oziroma dodatni zaposlitvi, ki bi jim nudilavečjo socialno varnost. Poseben poudarek je na ženskah inmladih, ki imajo določene delovne izkušnje in želijo odpretilastno dejavnost.Programa Udomačimo slovenščino in Meje jezika so mejesveta se bosta izvajala le v letu 2013. Namenjena sta migrantom,ki se želijo hitreje vključiti v slovensko kulturnookolje, v katerem so se znašli. Prvi obsega spoznavanje slovenskegajezika in osnovnega komuniciranja v slovenskemjeziku, drugi, ki je bolj kreativno in poetično naravnan, pa sezbliževanja s slovenščino loti preko spoznavanja slovenskekulture, zlasti poezije in skozi umetnostni jezik poezije.Uredništvo javnega občinskega glasilaPostojnski prepihvabi vse interesente k oglaševanju v glasilu. Pogoji in podrobna navodilaso objavljena na spletni strani www.postojna.siPostojnski prepih / april 2012 • www.postojna.si9

AKTUALNONapadi volkov na ovceEtološki pristopi k reševanju problema – prvi rezultatiVolkovi z napadi na ovce ne povzročajo le ekonomske škode, problem ima širše razsežnosti. Napadi predstavljajohud stres za živali, tudi za tiste v čredi, ki ob napadu niso neposredno prizadete – gre torej tudi za problemdobrobiti in zaščite živali.Rejci so dolžni preprečiti mučenje živali, vendar uveljavljenaukrepa, električne ograje in ovčarski psi, tega neomogočata v zadostni meri. Ideje, da bi rejo ovc (in koz) napodročju volka zamenjali z rejo drugih vrst živali (omenjajopredvsem govedo in konje) ni sprejemljiva s strokovnega vidika.Območja bivanja volkov se v znatni meri prekrivajo s t.i. območji z omejenimi možnostmi za kmetijstvo (OMD), kiso najbolj primerna za ekstenzivno rejo živali, za kar je najboljprimerna drobnica. Poleg tega drobnica s svojim načinom pašeohranja biotsko raznolikost rastlinja na tem območju in preprečujezaraščanje površin. Ovce in volkovi bodo zato tudi vbodoče prisiljeni bivati v istem prostoru, zato smo z vidika dobrobitiobeh vrst in ohranjanja kmetovanja na področjih volkovprimorani iskati nove, bolj učinkovite metode preprečevanjanapadov, ki so sprejemljivi tako za obe vrsti kot za rejce.V ta namen se je Izobraževalno društvo Noetova šola (prvotnodejavnost, izobraževanje na področju dobrobiti živali,je razširilo na področje raziskovanja) povezalo z družbo CA-BWIM z Nizozemske, ki se ukvarja z reševanjem problemov zdivjimi živalmi s pomočjo etoloških metod. Gre za inovativnepristope, prijazne do živali, ki upoštevajo in izkoriščajo njihoveznačilnosti obnašanja in sposobnosti učenja. Pristop k reševanjuproblemov z divjimi gosmi, ki pustošijo pašnike na Nizozemskem,je bil v letu 2011 nagrajen za inovacijo v kmetijstvu.Primerljive pristope je možno uporabiti tudi pri volkovih. Projektusta se v nadaljevanju priključila AVALEN, Aleš Valenčičs.p. in Oddelek za zootehniko Biotehniške fakultete Univerze vLjubljani. V začetni fazi je sodelovala tudi Zveza društev rejcevdrobnice Slovenije.Projekt obsega tri faze in prva je zaključena. V prvi fazi smona področjih volka od oktobra 2010 do februarja 2010/2011 spomočjo obširnega vprašalnika obiskali 30 rejcev z napadi volkovna ovce v obdobju 2008–2010 in 30 rejcev brez napadov.Iskali smo dejavnike okolja, črede in rejske prakse, ki bi lahkopripeljali do napadov. Želeli smo odgovoriti na vprašanje, zakajna istem območju pri nekaterih rejcih volkovi napadajo ovce,pri drugih pa ne. V katerih dejavnikih se ti rejci razlikujejo?Želeli smo torej narediti posnetek stanja na terenu s pomočjoizčrpnih informacij, pridobljenih od rejcev. Da je potreba poiskanju novih metod prepoznana tudi drugje, potrjujeta financerjaprve faze – provinca Limburg z Nizozemske, kjer se pripravljajona prihod volkov (v času našega terenskega dela so bilioddaljeni le 150 km) in fundacija EuroNatur iz Nemčije, ki se zrazličnih vidikov ukvarja z ekološkimi vprašanji.S primerjavo rejcev smo prišli do ugotovitev, navedenih v nadaljevanju.Navajamo samo najpomembnejše, statistično značilnerazlike med skupinama rejcev. Obširnejši rezultati so objavljeniv poročilu, ki bo kmalu prevedeno v slovenščino in dosegljivona spletni strani Noetove šole (www.noetova-sola.si).Glavne razlike med rejci z napadi volkov na ovce in rejci breznapadov:Ograje. 86 % rejcev z napadi in 33 % rejcev brez napadov uporabljaelektrične mreže. Ta podatek nakazuje, da rejci začnejouporabljati električne mreže, ko se napadi enkrat začnejo,vendar z njihovo uporabo ne dosežejo ustreznega učinka. Rejcibrez napadov pa pogosteje uporabljajo kombinacijo fizične inelektrične ograje (27 % v primerjavi s 4 % rejcev z napadi).Kombinirane ograje zahtevajo daljši skok, večja je verjetnostelektričnega šoka in manjša verjetnost vstopa pod ograjo aliskozi luknje v ograji. Primerjali smo tudi uporabo mrežastih10Postojnski prepih / april 2012 • www.postojna.si

ZGODOVINSKI KOTIČEKStoletnica smrti Josipa Gorupapl. SlavinjskegaŽivljenjske zgodbe Josipa Gorupa ne moremo prav dojeti,če se ne seznanimo z življenjem njegovega strica, maminegabrata Janeza Nepomuka Kalistra. Marsikje na Pivki lahkoše vedno slišite legendo o izvoru njegovega izrednega bogastva,ki govori o tem, da naj bi k Milharjevim nekaj let poodhodu francoske vojske iz naših krajev prišla dva Francozain prosila za prenočišče. Gostoljubno so ju sprejeli in v prepričanju,da nihče ne pozna njunega jezika, sta se francoskavojaka sproščeno pogovarjala o tem, kje sta pred leti zakopalazaklad, ki naj bi ga naslednji dan izkopala. Mladi Janezpa naj bi razumel francosko in naj bi skrivoma prisluškovalnjunemu razgovoru. Ponoči je vstal in na kraju, ki sta ga opisalafrancoska gosta, res našel zaklad, ga izkopal in skril nanek drugi kraj. Francoza sta tako naslednji dan razočaranazapustila naše kraje, Janez Kalister pa je pridobil kapital, spomočjo katerega je v naslednjih letih zgradil pravi finančniimperij.Kljub pogostosti pojavljanja te legende gre verjetno le zaljudsko razlago tega izjemnega gospodarskega vzpona. JanezKalister se je že pri devetnajstih letih leta 1825 poročilz leto dni starejšo Marijo Bole, Žnidarjevo iz Koč. Kljubtemu da je bil prvorojenec, je zapustil domačo kmetijo in sepreselil v Koče, kjer je gospodaril na Žnidarjevi, pol gruntaveliki kmetiji. Njegovih začetnih poslovnih uspehov ne pomag.Janko BoštjančičUvodKo Slovenci razmišljamo o svoji zgodovini, si svoje prednikeobičajno predstavljamo kot preproste kmete ali še pogostejehlapce, ki so se dan in noč na skopi zemlji trudili pridelatidovolj hrane zase in za svojo družino. Podjetneži in bogataši v tonašo shemo razmišljanja preprosto ne sodijo. Vzrok za to najbržtiči v tem, da sta bila podjetnost in bogastvo nekoč namenjenavišjim slojem, ki bodisi niso izvirali iz slovenskega okolja ali pa sose sprva slovenski podjetneži z bogatenjem in prehajanjem v višjesloje ponemčili in tako odtujili slovenstvu.Janez in Franc Kalister ter Josip Gorup pa niso veliki invredni spomina zaradi kopičenja svojega bogastva in izjemnihposlovnih sposobnosti. Našega spomina so vredni zaradisvoje velikodušnosti, s katero so svoje bogastvo delilimed svoje rojake in pomoči potrebne. Njihovo velikodušnostje občutila cela Pivška kotlina, še zlasti pa rodna Slavina.Njihova dobrodelnost pa je segala tudi mnogo širše – kotmeceni so omogočali ustvarjanje številnim umetnikom, zgradbeniško dejavnostjo so spreminjali podobo mest, kot soTrst, Reka in Ljubljana, podpirali so slovensko šolstvo, časopisje,bančništvo in številne slovenske ustanove ter društva.Pomen njihove dobrodelnosti je mogoče najlepše povzel karSimon Gregorčič v posvetilu Velikodušnemu gospodu JosipuGorupu v 3. knjigi svojih poezij:Ta šop iz pestrih rož spleten,naj Tebi bode posvečen;saj posvečenja vreden ninihče med nami bolj kot Ti –noben Sloven,oj, blagodušni naš mecen!Janez Nepomuk Kalister (1806–1864)Paja Jovanović: Portret Josipa Gorupa pl. Slavinjskega, 1903 (foto: Tomaž Lauko)Pa vendar je iz vrst preprostega slovenskega kmečkegaživlja v 19. stoletju izšlo nekaj posameznikov, ki so se s svojopodjetnostjo prebili v sam vrh finančne elite v takratnihabsburški monarhiji. Tako zgodbo o uspehu je praktično iznič začel Janez Nepomuk Kalister (1806–1864), nadaljevalapa sta jo dva njegova nečaka in dediča Josip Gorup (1834–1912) in Franc Kalister (1839–1901). Vsi trije so bili rojeniv Slavini kot preprosti kmečki sinovi. Z neverjetno poslovnožilico, ki je včasih mejila že na genialnost, so znali izkoristitipotencial, ki ga je ponujal hiter gospodarski razvoj v 19.stoletju in z velikimi investicijami ter spretnimi finančnimitransakcijami uspeli pridobiti tako veliko bogastvo, da jihuvrščamo med najbogatejše Slovence vseh časov.12Postojnski prepih / april 2012 • www.postojna.si

Jožef Tominc (?): Portret Janeza Nepomuka Kalistra, okr. 1840 (foto. Vesna Bučič)znamo natančno, ve pa se, da je že kmalu kupoval zemljiščain celotne kmetije, leta 1846 pa je postal graščak, ko je kupilpostojnski dvorec Mühlhofen – Mlinski dvor (nekdanja poslovnastavba Banke Koper) s pripadajočimi kmetijami (28kmetij v celoti), pridvornim posestvom in mlinom pri Postojnskijami (sedanji Modrijanov mlin). V Postojni ni ostaldolgo, poslovna žilica ga je kmalu gnala v Trst, kjer je imelvelika skladišča in tudi več hiš. Bleiweisove Novice so obnjegovi smrti takole prikazale njegovo delovanje v Trstu: »…Ker sta mu prebistri um in sreča kupoma množila premoženje,raztegnila so se njegova započetja po največjem delu Avstrije;tisočerim je dajal delo in kruh; izmed tisoč in tisoč opravil imelje tudi najmanjše v vseh natančnostih v svojem spominu; nič seni zgodilo brez njegovega naročila in njegove vednosti, vse jesam pregledal in preudaril; z železno marljivostjo je delal danna dan od zgodnjega jutra do poznega večera. Svojim zunanjimslužabnikom je vsem lastnoročno dopisoval samo v slovenskemjeziku. Živel je sam jako zmerno in varčno in to je zahteval tudiod svojih podložnikov …«. Janez Kalister je med sodobnikiveljal za primer gospodarskega uspeha. Pisatelj Janez Trdinaje o njem pisal: »… Tak umetnik, vidite, je bil tudi Kalister.Odprl je mošnjo, pa so leteli vanjo cekini in bankovci, da jih nimogel šteti. Česar koli se je lotil, vse, vse mu je usipalo dobiček:kupčija dobiček, prodaja dobiček, vsak berat in posel nič kot dobiček.Dostikrat sem slišal, če bi bil on ves svoj imetek izpremenilv tolarje, da bi bil z njimi posul lahko, kakor s peskom in gruhomvso cesto od Trsta pa noter do Dunaja. Tak Kalister se je do zdajrodil res da samo eden, po njegovem bogastvu ne kaže hrepeneti.«Z ženo Marijo sta sicer imela sina in hčer, ki pa sta obaumrla v otroški dobi, zato je za svoja glavna dediča postavildva od svojih nečakov: Josipa Gorupa in Franca Kalistra.nadaljevanje sledi…ZGODOVINSKI KOTIČEKSlavina iz zraka (foto: Igor Marentič)Postojnski prepih / april 2012 • www.postojna.si 13

ZGODILO SE JEIz naše občineKolaž dogodkov iz meseca marcaMedobčinski otroški parlament – Junaki našegačasa V petek, 2. marca, je na Osnovni šoli Antona Globočnika potekalomedobčinsko zasedanje otroškega parlamenta na temoJunaki našega časa – kdo so in zakaj? Srečanja so se poleg predstavnikovšole udeležili tudi predstavniki osnovnih šol Košana,Miroslav Vilhar, Pivka in Prestranek. Učence so spremljale mentoricešolskih parlamentov.Gostje na medobčinskem parlamentu so bili tudi MiranŽitko, predstavnik Občine Postojna, pomočnica ravnateljiceMiranda Kristančič, psihologinja Martina Kuzman, učiteljglasbene vzgoje Simon Novak in mentorica šolske skupnostiOŠ Antona Globočnika Postojna, pedagoginja Petra Košnik.Povedano je bilo, da je letošnja tema otroškega parlamenta pomembnaza življenje, saj je neposredno povezana z življenjskimirazmerami. Pomemben za življenje pa je tudi način debate,saj bi bili učenci glede na politične razmere s tem lahko vzorpoklicnim politikom, da bi bili ti strpni in bi slišali drug drugega.Marjan Batagelj prejel nagradogospodarstvenik Primorske 2011Na prireditvi so v torek, 13. marca, osrednje primorske medijskehiše (Primorske novice ter Radio in Televizija Koper) žepetnajstič zapored podelili nagrade gospodarstvenik Primorske.Projekt je izbor najuspešnejših gospodarskih družb, zasebnikovin vodilnih osebnosti primorskega gospodarstva.Marjan Batagelj, predsednik uprave Postojnske jame d.d., jeprejel nagrado gospodarstvenik Primorske za leto 2011. Meddobitniki nagrade so bili še Aleksander Lemut, Edvin Sever inTadej Milharčič. Nagrado za posebne dosežke je prejela ekipaPipistrela, za življenjsko delo pa Zorko Cerkvenik. Podeljeni stabili tudi nagradi primorski um, ki sta ju prejela Polonca Trebšein Borut Likar. V obrazložitvah so zapisali, da so izjemniposamezniki s svojim vodenjem in vizijami pripomogli k večjiprepoznavnosti podjetij, okolij, iz katerih izhajajo in celotnedržave v svetu. Podelitvi nagrad je sledil pogovor o aktualnihgospodarskih razmerah z vodilnimi slovenskimi ekonomisti ingospodarstveniki.Uspešno na Turizmu pomaga lastna glavaTuristična zveza Slovenije je letos objavila že 26. razpis zaosnovne šole za festival Turizmu pomaga lastna glava. Letošnjatema festivala je Všeč mi je! in se navezuje na alternativniturizem, turizem doživetij. Letos se je na turistični tržnici vMercator centru v Postojni predstavilo deset osnovnih šol sPrimorske. Na festivalu, ki se je odvijal 6. marca so bila šolampodeljena različna priznanja. Zlata priznanja so prejele: OŠŠturje Ajdovščina, OŠ Pivka, Podružnica Zagorje, OŠ VojkeŠmuc Izola. Srebrna priznanja so prejele: OŠ Simona GregorčičaKobarid, Podružnična šola Breginj, OŠ Čepovan, OŠDornberk, OŠ Antona Šibelja Stjenka Komen, PodružnicaŠtanjel, OŠ Antona Šibelja Stjenka Komen, OŠ Antona GlobočnikaPostojna in OŠ Ivana Babiča Jagra Marezige. Festivalsta odprli predstavnici Turistične zveze Slovenije in Mercatorcentra Postojna, udeležence je prišel pozdravit tudi županJernej Verbič in vsem zaželel čim boljšo uvrstitev. Sicer pa vPostojni poteka festival v sodelovanju s Turističnim društvomPostojna že vrsto let. Med ostalimi priznanji je priznanje zanajboljšo turistično tržnico prejela OŠ Pivka, PodružnicaZagorje. Priznanje za najboljšo turistično tržnico po mnenjuobiskovalcev Mercatorjevega centra pa je prejela OŠ SimonaGregorčiča Kobarid, Podružnična šola Breginj.Robert Kranjec je obiskal Postojno•V sredo, 21. marca, se je v Postojni na OMV bencinskem servisuna Titovi cesti v Postojni ustavil Robert Kranjec, svetovniprvak v smučarskih poletih in zmagovalec nedavne tekme nazaključku svetovnega pokala v Planici. Našega vrhunskega športnikaje nemudoma obkrožila predvsem množica mladih navdušencevin otrok, ki so mu nasmejanih obrazov čestitali k uspehu.Z veseljem se je fotografiral z njimi in delil svoj avtogram. Potga je peljala naprej v koprsko Bonifiko. V kratki izjavi je povedal,da je bila to zanj najboljša sezona, v kateri seveda ni manjkalokonkurentov. Poletnih počitnic pravi, da ne bo ravno imel, ker gajulija čakajo že prve priprave in treningi, ki so pravzaprav uvod vsezono, v kateri si bo zastavil nove cilje.Sicer pa je bil Robertov kratek obisk v Postojni postanek naprimorski turneji družbe OMV Slovenija, ki kot zlati sponzorslovenske nordijske reprezentance smučarjev skakalcev, skakalkin nordijskih kombinatorcev že sedem let podpira slovenske orle.14Postojnski prepih / april 2012 • www.postojna.si

Podpis meddržavnega sodelovanja inustvarjalnega povezovanjaV petek, 16. marca, je pod okriljem Zavoda Ars Viva, kipodpira kulturo, invalide, socialo in turizem v Markovcu vLoški dolini, potekalo podpisovanje meddržavnega partnerstva.Benjamin Žnidaršič, Nikola Holjevac in Lodovico NevioPuntin so bili namreč pobudniki za podpis partnerskegasodelovanja na področju: kulture, izobraževanja, turizma,sociale, zdravja, mladine, prostovoljstva, okolja, energije inarhitekture.Ustanovitelj in direktor zavoda Ars Viva Benjamin Žnidaršičje namreč že vrsto let eden izmed najdejavnejših pobudnikovv najrazličnejših razvojnih projektih na državni intudi na mednarodni ravni.Partnerstvo na osi Oglej, Notranjska, Gorski Kotor, Plitvičkajezera so v gostišču Mlakar podpisali: Občina Postojna,Občina Loška Dolina, Grad Čabar (HR), FondazioneIstituto Civico Aquileiese “Valmi Puntin” (I), Ars Viva, Zavodza kulturno integracijo in socializacijo družbenih skupin,Slovin Unique – Rastoke d.o.o. (HR), Vitra, Center zauravnotežen razvoj Cerknica, Srednja gozdarska in lesarskašola Postojna, Center za socialno delo Postojna, Mladinskicenter Postojna, Boreo, regijsko stičišče nevladnih organizacijNotranjsko-kraške regije, Udruga građana “Most” (HR)in Zavod grad Snežnik. Na srečanju so izvolili tričlanskiodbor, ki bo v bodoče koordiniral, povezoval in usklajevalstrokovne predloge in razvojne želje. Pobuda podpisnikov jenamenjena zbliževanju narodov sosednjih držav na področjih,ki jih združujejo in povezujejo v želji, da bi poglobiliin razširili medsebojno sodelovanje in na ta način omogočililažje reševanje posameznih in skupnih razvojnih problemov.Od »Čiste Ljubljanice« do celostne ureditveodvajanja in čiščenja komunalnih vodaV torek, 6. marca, je bila v Logatcu novinarska konferenca natemo projekta Čista Ljubljanica – Odvajanje in čiščenje komunalnihodpadnih voda v porečju Ljubljanice. Udeležili so se je županiin predstavniki notranjskih občin ter občin JZ Barja. Organizacijoin koordinacijo konference je prevzela Občina Logatec. Postojnskoobčino so zastopali: župan Jernej Verbič, višji svetovalec za investicijeUrban Pinter in direktor podjetja Kovod Postojna d.o.o.Edi Šibenik.Najprej so župani opisali vrsto let trajajočo problematiko odvajanjain čiščenja odpadnih fekalnih voda v njihovih občinah, ki imanegativne posledice na okolje in zdravje ljudi, nato pa opisali rešitve,ki se bodo izvajale v sklopu kohezijskega projekta. Zgrajenihbo več novih kanalizacijskih sistemov ter več čistilnih naprav. Vrednostcelotnega projekta Čista Ljubljanica znaša 56.005.068,00evrov in ga delno financira Republika Slovenija (13,03 %), delnoobčine, v večini pa Kohezijski sklad Evropske unije v okviru Operativnegaprograma razvoja okoljske in prometne infrastrukture zaobdobje 2007–2013. Projekt Čista Ljubljanica se bo zaključil dokonca leta 2014.Postojnski župan Jernej Verbič je projekt postojnske občineopisal takole: »V okviru skupine projektov Občina Postojna nastopaz izgradnjo primarne kanalizacije med Staro vasjo in ČNPostojna – kanal 04 (v dolžini 460 m) ter s projektom nadgradnjein rekonstrukcije centralne čistilne naprave Postojna na kapaciteto16.500 PE. Rekonstruirana in povečana naprava bo obsegalapopolno rekonstrukcijo in posodobitev tehnoloških sklopov obstoječečistilne naprave, med najvažnejšimi pa so: popolnoma novaizvedba mehanskega čiščenja odpadne vode, novi sekvenčni bazeniza biološko čiščenje odpadne vode, izvedba terciarnega čiščenjaodpadne vode in izvedba UV dezinfektorja za dodatno obdelavoiztoka prečiščene vode.Investicijska vrednost celotnega projekta znaša 3.497.211 EURbrez DDV. Delež občine pri financiranju bo znašal dobrih 10 %,druga sredstva pa bosta prispevala kohezijski sklad in pa državniproračun.Razpis za gradnjo je v teku, odpiranje ponudb je bilo 16. marca.Po sklenitvi pogodbe z izvajalcem bo moral ta najprej projektiratiPGD/PZI projekte, saj je razpis narejen v skladu s FIDIC rumenoknjigo po specifikacijah idejnega projekta, torej izvedba naključ. Pričetek gradbenih del na kanalu 04 je predviden za letošnjepoletje, z deli na čistilni napravi pa v jeseni. Poskusni zagon in poskusnoobratovanje rekonstruirane čistilne naprave pričakujemo vletu 2014. Pri gradnji se težav ne pričakuje, dodatna naloga občinepa bo ureditev novega dostopa do čistilne naprave, saj je sedanjimanj primeren.«ZGODILO SE JEPostojnski prepih / april 2012 • www.postojna.si 15

ZGODILO SE JESvečana podelitev diplom•V soboto, 17. marca, je v Jamskem dvorcu pri Postojnskijami potekala svečana podelitev diplom višje strokovne šoleZaris in Euro šole. V letošnjem letu je diplomiralo rekordnoštevilo diplomantov, skupaj kar 176.Na podelitvi diplom je bil slavnosti govornik župan ObčinePostojna Jernej Verbič, ki je diplomante nagovoril s sproščenimin duhovitim govorom. Podelil je priznanja diplomantomza izredne študijske dosežke ter priznanje za »najpredavatelja«. Zavod Zaris in Euro šola delujeta od februarja2012 pod novim imenom, in sicer Erudio, višja strokovnašola. Slavnostnega dogodka sta se udeležila tudi ravnateljicamag. Nataša Makovec in izvršni direktor Matjaž Škrabar.(O)Čistili smo Slovenijo in PostojnoV soboto, 24. marca, se je tudi Občina Postojna kot glavniorganizator s svojo 11. tradicionalno čistilno akcijo »OčistimoPostojno« že drugič pridružila vseslovenski čistilni akciji OčistimoSlovenijo. Akcija je stekla ob 9. uri zjutraj na parkiriščupred PTC Primorko, kjer se je popoldan okoli 17. ure tudiuspešno zaključila. Razveseljivo je, da je bilo med 1450-imiprostovoljci veliko otrok in mladine. Čistili so 37 lokacij innekaj divjih odlagališč. Udeležila sta se je tudi župan JernejVerbič in minister za infrastrukturo in prostor Zvone Černač,ki sta uvodoma spodbudno nagovorila zbrane in se pridružilaprostovoljcem na čiščenju območij proti Jeršicam in PečeniRebri ter Pivki jami in med Razdrtim ter Velikim Ubeljskem.Priprave na letošnjo akcijo so bile uspešne. Poleg številnihposameznikov so se akciji pridružili domači taborniki, Slovenskavojska ter številna društva, klubi in krajevne skupnostinaše občine. Kot je povedal Rifet Kendič, strokovni sodelavecna Občini Postojna, ki je bil zadolžen za izpeljavo akcije, sona letošnji akciji zbrali kar 40 ton odpadkov. Od tega je bilo20 % embalaže, 10 % lesa, 10 % gum in 5% kovin ter drugihodpadkov. Na območjih Orehka, proti Pivki jami ter med Bukovjemin Predjamo so odstranili tudi odlagališča etrnitnihplošč. Po poročanjih s terena letos ni toliko odpadkov, kot jihje bilo leta 2010, kar je tudi spodbudno.Občina Postojna se ob tej priložnosti zahvaljuje vsem, ki sose udeležili akcije in s tem pripomogli k čistejšem okolju innaravi, še zlasti se zahvaljujejo tudi sponzorjem in podjetjem:Kompost Postojna, Hortikultura Sežana, Oroplast Studeno,Slovenski vojski, Evoj Postojna ter kadetski in podčastniškišoli Slovenske vojske v Postojni ter posameznikom krajevnihskupnosti naše občine, ki so sami odpadke odpeljali na odlagališča.Med drugim je župan opozoril na dve črni točkiz veliko odpadne embalaže, in sicer pod Šolskim centromPostojna proti Stari vasi in na Ravbarkomandi na parkirnemprostoru ob Istrabenzu pod avtocesto.SGLŠ Postojna je slavila uspehe svojih dijakovOd 27. februarja do 4. marca sta se dijaka SGLŠ PostojnaMark Klinar, dijak 4. letnika smeri gozdarski tehnik, inAndraž Primožič, dijak 1. letnika smeri gozdarski tehnik,pod mentorstvom učitelja praktičnega pouka v gozdarstvuFranca Ivančiča, sicer pa tudi trenerja smučarskega teka in vspremstvu Marjana Černigoja (tudi učitelj praktičnega pouka),ljubiteljskega smučarskega tekača, udeležila Evropskegagozdarskega prvenstva v nordijskih disciplinah v Todtnau vNemčiji. Pometla sta s konkurenco in dosegla lepe rezultate.Mark Klinar je postal EVROPSKI PRVAK v prosti tehniki(posamezniki do 19 let) in EVROPSKI PRVAK v klasičnitehniki (posamezniki do 19 let). Andraž Primožič je dosegel2. mesto v prosti tehniki (posamezniki do 16 let) in 2. mestov klasični tehniki (posamezniki do 16 let).Alpe Adria, tekmovanje v gozdarskih veščinah štirih dežel(Avstrija, Italija, Slovenija, Hrvaška), ki je bilo letos v avstrijskemmestecu Osoje na Koroškem, je letos gostilo devetnajstšol (96 dijakov), od tega je bilo pet ekip ženskih.V petek, 23. marca se je ekipa SGLŠ Postojna (Domen Arnič,Miha Tominec, Tadej Rupnik, Toni Šircelj – tekmovalci,Tomaž Ščuka – vodja ekipe, Boris Samec in Janez Meden –trenerja) vrnila z bogato bero pokalov, medalj in priznanj.Dosegli so skupno 2. mesto v seštevku vseh disciplin oziromarezultatov. Ti rezultati so lepa popotnica in motivacija za majskoevropsko prvenstvo v gozdarskih veščinah, ki bo ravno vPostojni, saj je organizator SGLŠ Postojna.16Postojnski prepih / april 2012 • www.postojna.si

Spodbudno in v skladu z načrti v Prestranku inMajlontu•Dve največji investiciji Občine Postojna, ki se nadaljujetatudi v letošnjem letu, sta gotovo gradnja nove Osnovne šolein vrtca v Prestranku ter obnovitvena dela v starem mestnemjedru Majlontu. Več kot naklonjeno vreme je v prid vsem izvajalcemdel.Na gradbišču šolskega objekta dela napredujejo v skladu sterminskim planom. Dokončana je bila streha, vgrajena so bilazunanja vrata in okna, tako da je objekt zaprt. V notranjosti senadaljujejo instalacijska dela, nameščanje predelnih sten, izvedeniso že vsi betonski estrihi. V bodoči kurilnici so že vse napraveza kotlovnico – zagon je predviden v drugi polovici aprila. Steklaso tudi dela na zunanji ureditvi (padavinska kanalizacija in vodovodno-hidrantnoomrežje). Objavljena sta bila tudi razpisa zaopremo prostorov šole in vrtca ter opremo kuhinje. Postopka stav fazi izbora najugodnejših ponudnikov.Nadaljuje se tudi prenova in urejanje Majlonta. V tem časuizvajajo dela na pripravi zgornjega ustroja cest za vgrajevanjenosilnega asfaltnega sloja v Kotu in na spodnjem delu Tomšičeveulice, ki jim sledi polaganje cestnih robnikov, vgrajevanjemuld iz granitnih kock in urejanje površin, poškodovanihzaradi gradnje komunalne infrastrukture. Nosilni asfaltni slojje že položen na Vegovi ulici. Dokončujejo tudi tlakovanjestopnišča Tomšičeva –Vegova in komunalno infrastrukturo naUlici Luke Čeča. V kratkem bodo začeli s sanacijo podpornegazidu na Jurčičevi ulici, ki bo trajala okoli dva meseca.Veliko časa bo potrebnega predvsem za izvedbo muld za odvodnjavanjecest iz granitnih kock. Večja dela so predvidenaše na urejanju pešpoti proti Soviču.Krasoslovje v razvojnih izzivih na krasu –varovanje kraških vodotokovV četrtek, 28. marca, je bila na Inštitutu za raziskovanjekrasa ZRC SAZU v Postojni predstavitev prvih dveh knjignjihove nove zbirke Krasoslovje v razvojnih izzivih na krasu.Knjigi so uredili dr. Metka Petrič, dr. Martin Knez indr. Tadej Slabe, z izsledki pa so sodelovali številni domačiin tuji krasoslovci. Prva knjiga združuje raziskave o kraškihvodah, druga pa o gradnji, turizmu, ekologiji in varovanjukrasa. Kot so poudarili: »… je dobro poznavanje naravne inkulturne dediščine krasa pogoj za smiselno načrtovanje življenjana njem. Kras pa je moč spoznati in razumeti predvsems celostnim proučevanjem njegovega površja, jam invoda ter ekoloških značilnosti.« Na predstavitvi so avtorjioziroma krasoslovci osvetlili različne dejavnike o pomembnostikrasa, ki ga na splošno premalo poznamo in smo premaloozaveščeni glede njegove izjemne narave, ekosistemain varovanja – kraško vodo pije namreč polovica Slovencev!S Pirjevcem tokrat o fojbahZveza združenja borcev za vrednote NOB Postojna je vsredo, 21. marca, v prostorih Inštituta za raziskovanje krasaSAZU gostila akademika profesorja dr. Jožeta Pirjevca. Uglednizgodovinar je predaval o svoji zadnji knjigi Fojbe, ki je odslejna voljo tudi v slovenskem jeziku. V njej skupaj z drugimiavtorji na podlagi poglobljenega študija v ospredje postavljazapletene in nemalokrat sovražne odnose, ki so se v stoletjihrazvili med Slovenci in Hrvati na eni ter Italijani na drugistran. Knjiga govori o fenomenu fojb v širšem, zgodovinskemkontekstu. Pirjevec je s sodelavci knjigo o fojbah sprva izdalv italijanskem jeziku. Foibe, Una storia d'Italia (Fojbe, italijanskazgodba) je izšla novembra leta 2009 pri priznani italijanskizaložbi Einaudi in kaj kmalu razburkala tamkajšnjojavnost. »V Italiji se je izoblikovala uradna resnica, ki je takodaleč od resnične resnice, da je bilo potrebno na nekakšennačin protestirati. Ta knjiga je protest proti izkrivljanju zgodovine;ničesar ne skriva, fojb ne zanika, ne trdi, da ni prišlov letih 1943 in 1945 do pobojev, postavi pa piko na i. Vsena podlagi dokumentiranega gradiva, najdenega v svetovniharhivih,« o knjigi pove njen avtor dr. Pirjevec. Predstavitevknjige je povezoval Miha Pogačar, tajnik društva TIGR, vkulturnem programu je nastopila Vokalna skupina Slavna.ZGODILO SE JEPostojnski prepih / april 2012 • www.postojna.si 17

MLADIKulturav marcuZlajo predstavil svoj video prvenecZlatko Nikolič, ki ustvarja pod umetniškim imenom Zlajo,je v začetku marca predstavil video spot za skladbo O tebičesto sanjam. Raperski večer je skupaj s prijatelji in oboževalcite glasbene zvrsti preživel v Klubu glasbe Jazzy na postojnskiželezniški postaji. »Gre za tematski spot, predvsemnjegov konec pa predstavlja določeno presenečenje. V spotuskupaj z menoj nastopa igralka in manekenka Sabrina Mendez.Zadevo smo posneli v enem dnevu, snemali pa smo vKopru in v Strunjanu. Spot je objavljen na video portalu YouTube, poskušal pa ga bom predstaviti tudi preko drugih medijskihkanalov,« pravi vidno navdušeni Zlajo. Režijo njegovegavideo prvenca podpisuje mladi novomeški režiser UrošGracar. Pri snemanju je sodeloval še asistent Sandi Nemet,za montažo pa je zaslužen Goran Teinovič. »Za produkcijoomenjene skladbe sem sicer zaslužen sam, medtem ko mipri produkcijskem delu navadno priskočita na pomoč Stotkaiz Ljubljane ali Sandi Mvp iz Prestranka. S studii pa je zelorazlično. Imamo svoj studio, včasih gremo v ljubljanski StudioKrajnik, snemali pa smo tudi s primorskima raperjemaVauksom in Denijem,« še doda Zlajo. Z rapom se je začelukvarjati zelo zgodaj. Že s štirinajstimi leti je na mikrofonuza pet evrov vadil prve rime. Kasneje se je pridružil domačemurap kolektivu Armagedon tim in z njimi veliko nastopal,spoznaval različne ljudi ter dobil občutek za oder. Trenutnoje mladi Postojnčan osredotočen na solo projekte, kljubtemu pa s fanti še vedno občasno sodeluje. »Z ekipo se jevelikokrat težko ujeti, saj ima vsak svoje obveznosti. Namenimam narediti še veliko dobrih komadov. Tukaj je videospot,želim pa si posneti tudi zgoščenko, ko bo za to priložnost.«Razstava koncertne fotografije Igorja PetarosaV sicer pestri koncertni ponudbi, ki so jo v mesecu marcusvojim obiskovalcem pripravili v Mladinskem centru Postojna,se je 16. marca zgodila tudi razstava fotografij divaškegafotografa Igorja Petarosa z naslovom Črnobela godba. Dane bomo videli čisto običajne razstave, je nakazal že vstopskozi vhodna vrata. V navadno praznem galerijskem prostoruje igrala jazz zasedba Just friends, ki je avtorja razstavepokazala v luči velikega glasbenega zaljubljenca. Bojan Volkna saksofonu, Andrey Piryevec na bobnih in David Mavecna basu so odigrali mali galerijski koncert in pokazali, da jemoč razstave odvisna predvsem od njenega spremljevalnegadogajanja. Igor se s fotografijo ukvarja šele štiri leta, kar jepo prvem preletu skozi njegove fotografije kar težko verjeti.Verjamemo pa lahko, da najraje fotografira glasbenike, sajje zdaj že tretjo sezono 'hišni fotograf ' Jazz hrama v Divači.»Že tako imam v osnovi zelo rad glasbo. Uživam patudi v tem, da ob dobri glasbi naredim tudi kakšno dobro'fotko'. V divaškem Jazz hramu, kjer največ fotografiram, jezelo slaba svetloba. Vseeno se trudim fotografirati v glavnembrez 'flešev',« pripoveduje Igor. Ker je bolj nočni tip človeka,najraje fotografira glasbene dogodke, zanima pa ga tudiportretna fotografija, »kakšne lepe punce«, kot pravi sam. Zveseljem pa fotografira tudi v naravi. »Z Urošem (Mlinarjem)se poznava že nekaj časa in je slišal, da imam razstavo vZdravstvenem domu v Sežani, pa me je vprašal, če bi prišelše v Postojno,« razloži sosledje prihoda njegovih fotografij vnaše kraje. V Postojni sicer razstavlja že drugič. Leta 2009je razstavljal v sklopu skupinske razstave festivala Zmaj 'mamlade. »Živo glasbo na razstavi imam prvič. Uradno je bilato prva resna razstava, ker v sežanskem zdravstvenem domunismo imeli niti otvoritve. Se pa zna zgoditi, da glede na odzivobčinstva to postane kar stalna praksa.« In odziv občinstvaje bil glede na velikost prostora dokaj glasen, vsekakordovolj glasen, da so prijazni fantje še eno zagodli.Tibor Rep18Postojnski prepih / april 2012 • www.postojna.si

Muzikal Ljubim te – spremeni se!•V četrtek, 1. marca, se je v Kulturnem domu Postojna odvijalaže 6. predstava abonmaja v organizaciji Občine Postojna.Bila je sprejeta z navdušenjem in požela glasne aplavzepolne dvorane.Komični muzikal avtorja Joeja DiPietra v sijajni uglasbitviJimmyja Robertsa in v dinamični igri dveh parov, govorio radostih in tegobah ljubezni. Že na Broadwayju je muzikalpožel velik uspeh. Vrhunska ekipa slovenskih ustvarjalcev,med katerimi so: režiser Gašper Tič, prevajalec MilanDekleva in večkrat nagrajena koreografinja Fiona JohnsonKocjančič. Pevske in igralske vloge ob spremljavi glasbenikovRoka Lopatiča in Blaža Trčka oblikujejo štirje odličniglasbeni in odrski ustvarjalci: Simona Vodopivec Franko,Romana Krajnčan, Danijel Malalan in Marjan Bunič. Doslejje predstava v svojih 60-ih uprizoritvah požela velikein mnogoštevilne pohvale povsod tam, kjer so jo odigrali.Muzikal ne govori le o ljubezni, temveč tudi o razliki medspoloma, erotiki, karierizmu, osamljenosti, hrepenenju, zadregahstarševstva, navadah in razvadah, zvestobi, dolgočasju,staranju, skratka, o kruti resničnosti, ki zaobjema mnogenianse življenja in je poznana vsem. Ljubim te – spremenise! je izvrstno delo producenta tudi nadvse uspešnega muzikalaMoje pesmi, moje sanje.Gorenjski slavček je zapel v PostojniV nedeljo, 11. marca, je v organizaciji Občine Postojna vpolno obiskani dvorani Kulturnega doma Postojna izzvenelaopera Gorenjski slavček, ki je bila deležna glasnih in dolgihaplavzov. Tovrstnih opernih predstav smo bili na naših odrskihdeskah deležni bolj redko. Naj spomnimo na čas predpribližno pol stoletja, ko je naše domače gledališče uprizorilospevoigro Planinska roža Radovana Gobca. Tako smo prvičpo več desetletjih lahko na domačem odru v lepi scenografijispremljali odlično uprizoritev Gorenjskega slavčka skladateljaAntona Foersterja, ki se je odvijala v duhu in prepletu primorskihljudskih običajev (npr. postavljanje mlajev), pesmi inplesov. Opero je v tej podobi ob koncu lanskega leta obudil režiserin operni pevec Zdravko Perger. Odlikuje jo celovitost inmedsebojna uglašenost tako profesionalnih kot ljubiteljskihpevcev. Publika je lahko uživala v odličnih in dovršenih vokalnihnastopih posameznih pevcev, duetov in tudi obeh zborov.Tokrat v scenski preobleki, značilni za primorsko regijo, z zelodobro produkcijsko in umetniško ekipo, v odlični režiji solistaljubljanske opere, baritonista Zdravka Pergerja. Med drugimiso nastopili tudi nekateri solisti člani SNG opera in baletLjubljana in kar dva pevska zbora iz vipavske doline: BarbaraSorč, Katarina Perger, Andrej Debevec, Urška Kastelec, SilvoŠkvarč, Aljaž Žgavec, Damjan Škvarč, Marko Ferjančič,Vokalna skupina Šumnjak in Vokalna skupina Grlice, obe izBudanj. Posebna pohvala gre tudi dirigentu – pianistu TadejuHorvatu za odlično vodenje predstave.Razstava Svilena popotovanja in Govorica rok indušeV torek, 6. marca, so v Galeriji Na vogalu v Postojni odprlirazstavo z naslovom Svilena popotovanja in Govoricarok in duše. Podjetje Athena d.o.o. iz Postojne namreč že dvedesetletji poleg jezikovnih in drugih izobraževalnih vsebinuspešno izvaja tudi različne študijske krožke s pomočjo Ministrstvaza izobraževanje, šolstvo, kulturo in šport ter podkoordinacijo Andragoškega centra Slovenije.Že drugo leto zapored so se v krožke vključili tudi stanovalciDoma upokojencev Postojna, ki so ustvarjali na temoposlikave svile (lani so se nam predstavili z razstavo Keramikana naših mizah). Barvite svilene rute in slike so na mah očaraleobiskovalce, prav tako pa tudi spremljajoči vezen nakit,ki so ga v krožku ustvarjale udeleženke Vrtca Postojna. Spretnostimso se pridružile tudi kakšne otroške roke. Vsestranskoprizadevna vodja Študijskih krožkov Flora Otoničar je na odprtjurazstave skozi zanimivo zgodbo predstavila ustvarjalnoststarejših, ki jo na razstavi lahko spremljamo tudi na odličnihfotografijah in v njihovih zapisanih utrinkih. Predstavila jetudi gostujočo mentorico krožkov Eldo Jercog. Župan jima jev zahvalo izročil knjižno darilo. Svoja razmišljanja o ustvarjalnostije v imenu doma pridala še ga. Martina Koman. Razstavoje z nagovorom na pot pospremil župan, ki ni skrival vsesplošneganavdušenja nad izdelki. Prisotne je pozdravila tudidirektorica Doma upokojencev Postojna Alenka Curk, ki jepoudarila velik pomen tovrstnih krožkov, ki ne predstavljajole dragocenih spodbud, aktivnosti in vezi v njihovem okolju,temveč tudi odpiranje navzven, v širšo javnost. Večer sta nakitari s svojim nastopom popestrila odlična učenca Glasbenešole Postojna Ela Omerza in Tine Črnugelj. Razstava bo naogled do 21. aprila 2012.Vsesplošno zadovoljstvo uspešnih študijskih krožkov na razstaviZGODILO SE JEPostojnski prepih / april 2012 • www.postojna.si 19

ZGODILO SE JEUmetniški izzivi Ljuba Zidarja za pestrejše urbanoživljenje•Akademski kipar, restavrator in mag. umetnosti Ljubo Zidarje na razstavi v Galeriji 2 v Postojni od sredine marca do6. aprila razstavljal platna pod naslovom Zemlja in kiparskemakete za slike v naravi, ki so sestavni del opusa Zemlja, voda,zrak. Večer odprtja razstave je popestril nastop Pevske skupineStudenec iz Pivke.Abstraktna platna v tehniki akrila prikazujejo umetnikovpogled na različne večplastne fragmente v naravi. Skozi maketepa avtor razmišlja najprej o slikah v naravi, dalje pa še ozanimivih sliko-skulpturah, ki bi lahko na svojstven način kotprivlačne točke dopolnile urbana središča in življenje v mestihnasploh (parki, zelenice ob vrtcih in šolah, otroška igrišča,razna kulturna središča …). Skulpture v obliki kock bi delovalekot živi pisani organizmi, kjer bi se odvijalo družabnoživljenje vseh generacij. Na ta način bi utrip in podoba mestnegaživljenja lahko postala bogatejša. Ljubo Zidar s svojimiigrivimi in barvitimi maketami odgovarja na vprašanje, kakozdružiti prostor, barvo, obliko, sliko in skulpturo na enem mestu,kako iluzija dvodimenzionalne slike lahko preide v živtridimenzionalen prostor. Svoje ideje je v tej smeri že uresničilv Ljubljani in Železnikih.•Živahen utrip Glasbene šole PostojnaGlasbena šola Postojna je bila v zadnjih mesecih na raznihtekmovanjih zelo dejavna, prav takšen pa je tudi utripnastopov in gostujočih koncertov v njihovi dvorani. Učiteljiprimorskih glasbenih šol so izvedli tudi seminar za flavtistein oboiste. V marcu so na šoli gostili koncert čelistov iz razredaprof. Sanje Repše, kjer so sodelovali učenci z Glasbenešole Velenje, Konservatorija za glasbo in balet Ljubljanain Glasbenega ateljeja Tartini. Naj omenimo, da je nastopilatudi Sara Gavranič, nekdanja učenka, ki nadaljuje šolanje naljubljanskem konservatoriju pri prof. Repšetovi.Glasbena šola je sredi februarja organizirala regijski tekmovanjiza godala in kitaro. Tekmovanja so se udeležili kitaristiTine Črnugelj, Ela Obreza in Lara Bele, violinistkaKarin Doles in violončelistka Sara Hreščak. Osvojili so trizlata in dve srebrni priznanji. Njihovi mentorji so NatašaČrnugelj, Karmen Širca Costantini, Sebastjan Grego, MarinkaKukec Jurič in Peter Filipčič.Regijsko tekmovanje je bilo izborno za državno tekmovanje,ki so se ga lahko udeležili le dobitniki zlatih priznanj.Velik uspeh zanje je torej že sama udeležba na državnem nivoju.V hudi konkurenci sta se spet odlično odrezala mladakitarista: Tine Črnugelj, ki je prejel srebrno priznanje in ElaObreza, ki je osvojila bronasto priznanje. Šest nadebudnihpianistov pa se je konec marca udeležilo regijskega tekmovanjav Idriji.18. aprila bodo gostili srečanje tolkalcev, 21. aprila pa srečanjeflavtistov primorskih glasbenih šol.Odlična mlada kitarista Tine Črnugelj Ela ObrezaLep in nepozaben plesni poklon ob materinskemdnevu•V petek, 23. marca, se je prek 160 mladih plesalk in plesalcevPlesnega kluba in Plesne šole Urška Postojna v dvoranipostojnskega kulturnega doma, že štirinajsto leto zapored, sslikovito plesno predstavo, poklonilo svojim dragim mamicamob njihovem prazniku. Niz barvitih in domišljenih plesnihtočk je navduševal več kot polno dvorano, ki je glasnoploskala nastopajočim. Na koncu tradicionalne prireditve, katerenit je bila MAMA, MOJA MAMA, VSE MATERE …,so vsi otroci obdarili svoje mame z vrtnico. Prireditev je bilaizvedena v sodelovanju z Občino Postojna.20Postojnski prepih / april 2012 • www.postojna.si

Nekoga moraš imeti rad – prireditev Osnovnešole Prestranek je navdušilaV sredo, 21. marca, na prvi pomladni dan, smo gostovali vKulturnem domu Postojna, kjer je bila prireditev pod naslovomNekoga moraš imeti rad. Učenci od 1. do 9. razreda sopredstavili točke, ki so se tako ali drugače dotikale ljubeznido narave, živali, rastlin, človeka in vsega obstoječega. Ljubezenje večna tema, ki vznemirja in spodbuja k ustvarjanju,kar so občutili tudi naši najmlajši in oni malo starejši, zato sobile točke „žive“ in polne življenjske energije, ki se je kazalaskozi ples, petje, doživeto odigrane prizore, domiselno animacijoin projekcijo, ki je dala prireditvi poseben žar. Posebnopozornost so vzbudili mali harmonikaši. Ti so občinstvo,ki so ga sestavljali predvsem starši otrok, pripravili do ovacijin zahtev po dodatno odigrani skladbi. Prav vse točke pa sobile dodelane in izpeljane z veliko truda s strani otrok innjihovih mentorjev.Obiskovalci in nastopajoči so prireditev zapustili nasmejanihobrazov in ponovno je bilo slišati že tako znane besede:»Letos je bila pa res najboljša prireditev do sedaj.« To paje seveda lepa spodbuda za nadaljnje umetniško udejstvovanjein ustvarjanje.Območno srečanje otroških gledaliških skupin vPostojniPrav na svetovni dan gledališča, ki ga obeležujemo 27.marca, je v postojnskem kulturnem domu potekalo območnosrečanje otroških gledaliških skupin v organizaciji postojnskeJSKD. Žal sta se na letošnji razpis prijavili le dve skupini:»stalnica« srečanj, otroška gledališka skupina z OŠ MiroslavaVilharja, ki deluje pod mentorskim vodstvom Irene Rep, terletos drugič po vrsti skupina Ščukice, ki deluje pod okriljemKUD Ščuka Planina.Slednja je pod režijskim vodstvom Maje Batagelj pripravilaigrico z naslovom ALI JE ZIMA GOSPA ALI GOSPO-DIČNA, »vilharjevci« pa so letos na oder postavili KraljaMatjaža. Predstavi so si ogledali učenci prve in druge triadeOŠ Antona Globočnika, strokovno pa je srečanje spremljalrežiser in igralec Sergej Verč, ki bo po ogledu vseh dvajsetihprijavljenih otroških predstav iz južnoprimorske koordinacijeJSKD (Koper, Izola, Piran, Sežana, Ilirska Bistrica in Postojna)izbral predstave, ki se bodo uvrstile na regijsko srečanje.To bo 17. aprila 2012 v Postojni. (Silva Bajc)ZGODILO SE JEVedno boš korak, ritem zmeraj•18. marca so dekleta vokalne skupine Elum prepevala nasvojem 7. letnem koncertu. Z raznolikim repertoarjem soposlušalce popeljale v svet glasbe in domišljije. Slišati je bilovse od slovenskih ljudskih in pop pesmi do tujih zimzelenihpopevk. Dekleta so zapela tudi v švedskem in ukrajinskemjeziku, program pa sta popestrila Simon Novak na klavirju,Barbara Grahor na violi in Blaž Podobnik na klavirju in kitari.Ker večina deklet poje že od samega začetka nastanka skupine,so tako prejele tudi Gallusove značke za več kot pet letudejstvovanja na glasbenem področju ljubiteljske kulture, kijih je v imenu Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti podelilaga. Silva Bajc.Skozi celoten koncert so dekleta poslušalcem skušala predatisporočilo o tem, da bi znali prisluhniti svojemu ritmuin se zavedali njegovega mehkega valovanja, ki jim lahko vvsakem danem trenutku da nove energije in zagona. Tako sovečer zaključile z verzom Saše Pavček: »Vedno boš korak, ritemzmeraj, zmeraj znotraj mehko morje.«Karolina ReparLetna skupščina Policijskega veteranskegadruštva SEVER v PostojniV petek, 30. marca, se je v Kulturnem domu Postojna vslavnostnem vzdušju odvijal občni zbor oziroma letna skupščinaPolicijskega veteranskega društva SEVER za Primorskoin Notranjsko. Slavnostnima nagovoroma, ki sta jih imelapredsednik društva Sever Severne Primorske Angel Vidmarin predsednik za Primorsko in Notranjsko (obalno-kraškegaodbora) Fabio Steffe, se je pridružil tudi postojnski županJernej Verbič. Z izbranimi besedami se je kratko dotaknil pomenačasa in spominov, ko se je rojevala naša država, nasplohpa nesebičnih in pogumnih dejanj ter prizadevanj vseh, ki sotudi v teh vrstah opravili svoje veliko poslanstvo. Sicer pa jedruštvo v nadaljevanju predstavilo in osvetlilo zgodovinski indanašnji pomen svojega delovanja ter podalo pregled aktivnostidela v minulem letu. V kulturnem programu so zaigralimladi harmonikarji Glasbene šole Postojna.Postojnski prepih / april 2012 • www.postojna.si 21

PREDSTAVLJAMOS kuhalnico v rokahKarolina ReparPostojnčan Primož Gerželj je ugotovil, da se med lonci zelo dobro počuti. Izbral si je poklickuharja in začel se je lov na spoznavanje novih okusov, kultur in navad. Da je raziskovalec poduši, je razvidno iz njegove želje po stalnem iskanju nečesa novega, po preizkušanju novihreceptov in lastnem ustvarjanju novih jedi. Z nami je delil košček svojega sveta.Da se iz izkušenj največ naučiš, je Primož ugotovil že v mladihletih, ko sta z bratom pri desetih letih pekla rolado, kista jo sicer zažgala, vendar se njuno ustvarjanje s tem ni končalo.Doma so ju vedno spodbujali, kar je po Primoževem mnenjunajverjetneje precej pripomoglo k temu, da je vzljubil kuhinjo.Tako se je po osnovni šoli odločil za Srednjo gostinsko in turističnošolo Izola, smer kuhar-natakar. Po končani srednji šoli jetakoj poprijel za delo. Ko danes opazuje pripravnike, ga včasihjezi, saj ima občutek, da se najraje ne bi lotili ničesar, takoj pa biradi bili gospodje. Ob tem se spominja svojih prvih del: »Pol letasem čistil kalamare in solato. To so mi dovolili delati. Kasnejesem pomival posodo, naredil kakšne testenine, predjedi in narezke.Komaj čez dve leti so me spustili in to cenim.« Primožu setako zdi zelo pomembno, da gre človek tudi čez faze, ki mu nisonajbolj bo godu, saj kdor to zdrži, bo verjetno zdržal tudi kasneje,ko se bo v kuharskem poklicu srečeval s številnimi pritiski.Zaposlovanje študentov in drugih poklicev za natakarjein kuharje ga zelo jezi, saj ti največkrat svojega dela neopravljajo profesionalno, gostje pa tako niso prav postreženi.»So različni načini strežbe, poznamo postopek od a do ž,«opozarja Primož, vendar se na drugi strani zaveda, da se jepotrebno v obdobju krize tudi prilagajati.»Raje delam z moškimi. Bolje prenesejo pritisk,« praviPrimož, ko opisuje kaotično dogajanje v kuhinji v nedeljoob času kosil, ko te natakarji zasujejo z naročili in dodaja,da se je v takih situacijah nujno potrebno prilagajati. »V gostinstvuje veliko kreganja. Natakar ga kaj polomi, ti uničiceloten sistem, ti pa se moraš temu prilagoditi. Velikokratje zelo napeto, pomembno pa je, da se zvečer vsi umirimo,spijemo pijačo in se pogovorimo.«Z mislijo, da kuharja ne sme povoziti čas, se Primož zelostrinja in sam ves čas sledi novim trendom. Skoraj vsakoleto ga pot zanese v London, kjer nabira nove ideje. Čepravbi kdo pomislil, da Velika Britanija ne slovi ravno po dobrihrani, pa Primož poudarja, da imaš v Londonu vse in da lahkoravno tam najdeš številne različne kulture in s tem različneokuse. Da je temu tako, se je Primož prepričal, ko je leta2003 izlet iz radovednosti rahlo podaljšal in v Angliji ostaldve leti. Zaradi pomanjkanja denarja sta si morala s prijateljempoiskati zaposlitev. Najprej sta delala v gradbeništvu,kasneje pa sta se zaposlila na farmi špargljev. »Sadiš, pobiraš,'obandlaš' v šopke, prodajaš, vzporedno pa tudi spoznavašsam špargelj,« opisuje Primož delo na farmi in dodaja, dačeprav delo ni bilo neposredno povezano s kuhinjo, sta s prijateljemv prostem času kuhala šparglje na vse možne načine.Primož s potepanja po KubiKasneje si je poiskal tudi delo v kuhinji. Med drugim je devetmesecev kuhal v pubu v Chorleyu blizu Manchestra, kjerje dobil potrditev, da lahko, če se izkažeš in če ljudje vidijo,da si motiviran in da dobro delaš, daleč prideš.Vplivi novih okusov iz tujine po Primoževem mnenjuprihajajo, vendar zelo počasi. Na naših menijih tako še vednoostajajo lokalne jedi, pečenice, krvavice, pečenke, praženkrompir, vse bolj pa ljudje naročajo tudi razne biftke, karpačo,hobotnico v solati … Čeprav se občasno na naših menijihznajde tudi kakšna noviteta, pa je Primož mnenja, da sedoločeni okusi ali vrste jedi še nekaj časa ne bodo uveljavilepri nas. Vsaj na lokalnem območju ne. »Pri nas poznamobiftek v poprovi omaki, kraški biftek, biftek na žaru, biftekz jajci, v Angliji pa sem delal tudi biftek z medom, kar sepri nas zagotovo ne bi prijelo.« Kot vrsto jedi, ki se pri nasni uveljavila, Primož omenja tudi hladne juhe. »Poznamokumarično, paradižnikovo, sadno, jogurtovo, sladko-kislo…« našteva Primož in pravi, da je imel številne priložnostiposkusiti v Angliji, kjer so precej bolj razširjene kot pri nas.Vedno pa se najdejo tudi gurmani, ki radi poskušajo novejedi, vendar takih ni prav veliko.Primož ima doma veliko kuharskih knjig, vendar pravi,da jih je prebral zgolj polovico. Iz kuharskih knjig ne jemljecelotnih receptov, ampak zgolj ideje, ki jih rad predela malcepo svoje. »Jaz delam vse po občutku,« pravi Primož indodaja, da »vsako stvar, ki jo delaš, moraš čutiti. To dobiš zleti prakse.« V kuhinji mora biti tako po njegovem mnenju22Postojnski prepih / april 2012 • www.postojna.si

ŠPORTŠportBalinanjeBrane FaturNa posamičnem državnem prvenstvu dečkov do 14 let starosti(U-14), ki je potekalo v ljubljanski balinarski dvorani Krim,sta mlada postojnska balinarja Nik Švara in Blaž Janev (BKPostojna – Postojnska jama) dosegla zelo lep uspeh. Nik Švara,ki je premagal prav vse nasprotnike od kvalifikacij naprej, jenajprej v polfinalu zahodnega dela Slovenije v Sežani zanesljivoodpravil trojico balinarjev. V finalu, kjer je nastopilo osemnajboljših dečkov, pa še trojico in se po pričakovanju okitil znaslovom prvaka. Uspeh postojnskega balinanja je dopolnil šenjegov klubski soigralec Blaž Janev, ki je osvojil četrto mesto.za minimalen poraz v gosteh. V naslednjih dveh krogih Postojnčaninajprej v derbiju vodečih ekip gostujejo v Grosupljuin nato doma (14. aprila 2012) igrajo proti nekdanjemu Triglavuiz Kranja.NogometPo zimskem odmoru se je 24. marca z 10. krogom nadaljevaloligaško člansko nogometno prvenstvo v Ligi MNZ Koper,kjer nastopa devet klubov, med njimi tudi Mas Tech Postojna.V uvodnem spomladanskem krogu so Postojnčani gostovali naslovenski obali, kjer jih je z 1 : 0 premagal Avtoplus Korte. Vligi trenutno vodi NK Gažon (24 točk), Mas Tech Postojnaje četrta, devet tekem, štiri zmage, dva remija, trije porazi, golrazlika 12 : 7. Bojan Kusturica, eden najbolj izkušenih igralcev:»Za nadaljevanje prvenstva smo se pripravljali tako v dvorani kotna zunanjih igriščih. Na našem igrišču v Športnem parku Postojnazaradi varovanja travnate površine nismo igrali trening tekem.Vse smo igrali v gosteh ter prikazali dokaj solidno igro. V ekipipravih sprememb ni, ostajamo igralci iz jesenskega dela. Naš ciljv nadaljevanju je čim višja uvrstitev in privabiti na tribune stadionačim več gledalcev. Vodilna ekipa Gažona nam je precej ušla,razpored je ugoden, ekipe z vrha tabele gostimo, preostajajo namtorej mesta takoj za njo.«Razpored tekem postojnskih nogometašev v spomladanskemdelu: 11. krog (1. 4. 2012) Mas Tech Postojna : PortorožPiran, 12. krog (15. 4. 2012) Železničar : Mas Tech Postojna,13. krog (22. 4. 2012) Mas Tech Postojna : MND Tabor, 14.krog (29. 4. 2012) Cerknica : Mas Tech Postojna, 15. krog (6. 5.2012) Mas Tech Postojna : Gažon, 16. krog (13. 5. 2012) prosti,17. krog (20. 5. 2012) Košana : Mas Tech Postojna, 18. krog(27. 5. 2012) Mas Tech Postojna : Jadran HK P Mahnič.KošarkaPostojnska članska košarkarska ekipa, ki jo vodi trener PredragMilović, predsednik kluba pa je Ferdinand Ucman, je skorajdapred izpolnitvijo cilja, postavljenega pred sezono 2011/12– uvrstitev v 1. SKL. Dva kroga pred koncem prvenstva v 2.SKL KD Postojna še z dvema ekipama deli prvo mesto. V 24.krogu so doma v primorskem obračunu z 71 : 63 (27 : 26)zanesljivo odpravili Splošno plovbo Portorož in se ji oddolžiliŠportno plezanjeEden izmed plejade mladih postojnskih športnikov, ki šeleprihajajo, a se z rezultati vendarle že uveljavljajo, je vsekakoručenec 8. razreda OŠ Miroslava Vilharja iz Postojne MihaHajna, doma iz bližnjega Zaloga. V lanski sezoni je v kategorijimlajših dečkov na dveh državnih prvenstvih osvojil dveodličji. V balvanskem plezanju je osvojil naslov prvaka, v težavnostnemplezanju pa je bil podprvak. Oba odmevna rezultata,vsakodnevni treningi doma, v bližnjem Rakitniku indrugih lokacijah ter popolna posvetitev tej športni panogi sobili vzrok za povabilo na izbirni trening kandidatov za sestavomladinske selekcije Slovenije v športnem plezanju. Med zimskimipočitnicami je tako Miha (letnik 1998) dva dni preživelna aktivnem treningu v Šempetru pri Novi Gorici. Letos se jeiz mlajše kategorije preselil v kategorijo starejših dečkov in bilkot edini tekmovalec tega letnika povabljen na priprave mladinskereprezentance v Francijo. Tudi letos bo v tej kategorijivrsta mednarodnih tekem tako doma kot na tujem, zato muje trening v Fontainbleauju blizu francoske prestolnice prišelše kako prav. V kraju, južno od Pariza, ki je znan po množicibalvanov različnih težavnostnih stopenj, se je priprav udeležilo15 tekmovalcev in tekmovalk (letnikov 1995–1998) iz različnihslovenskih plezalnih klubov. Priprave je vodil mladinski selektorBorut Kavzar, ki so mu pri delu pomagali še trije trenerji.Miha Hajna, ki pleza že od svojega petega leta dalje (njegov24Postojnski prepih / april 2012 • www.postojna.si

trener je Simon Margon iz Rakitnika, matični klub pa Plezalniklub Divača), je po prihodu domov povedal: »V Franciji smovadili deset dni (od 14. – 24. marca 2012) na različnih sektorjihzaradi številnih balvanov, pravega plezalnega raja. Preplezal semveliko različno težkih balvanov (7 x 6 c, 3 x 7 in 3 x 7 a +) in sems pripravami zelo zadovoljen. V edinem prostem dnevu pa smo se zmetrojem peljali do Pariza in si ogledali nekaj njegovih znamenitosti.«KegljanjeOlimpijski komite Slovenije – združenje športnih zvez jev začetku marca meseca v dvorani Prve slovenske vlade v Ajdovščinizaslužnim športnikom in športnicam svečano podelilpriznanja za športne dosežke v letu 2011. Dobitnikom iz zahodnegadela Slovenije so bili podeljeni znaki, značke, plakete inmale statue (6). Eno izmed njih je prejela tudi edina športnicaiz ŠZ Postojna, kegljaška reprezentantka Noemi Živkovič, karje vsekakor izjemno priznanje tako njej kot kegljaškemu klubuProteus Postojna.Predzadnjo marčevsko soboto so se zaključila ligaška kegljaškaprvenstva, ki spadajo pod okrilje Kegljaške zveze Slovenija.Postojnski kegljači in kegljavke so nastopali v treh različnih ligahin so s pravkar končano ekipno sezono zelo zadovoljni terso cilje, zadane pred prvenstvom celo nekoliko presegli. Z nekajšportne sreče pa bi bila sezona lahko ocenjena tudi kot odlična.Najboljša moška članska ekipa Proteus LIV je nastopala v našinajkvalitetnejši 1 A ligi in med desetimi ekipami, prvak jeKonstruktor Maribor (28 točk), osvojila končno 8. mesto – 18tekem, 6 zmag, remi in 11 porazov (13 točk). Najboljši ligaškirezultat je imel izkušeni Darko Bizjak – 637 podrtih kegljev.Druga moška članska ekipa Proteus LIV II je tekmovala v 3.kegljaški ligi – zahod in za Kočevjem (26 točk) osvojila nehvaležnodrugo mesto – 18 tekem, 12 zmag, remi in 5 porazov (25točk). Največ kegljev na tekmi je podrl Andraž Simčič – 634.Najbolj so se izkazale članice, ki tekmujejo v 1 A ligi. CeljskiLanteks je postal zanesljiv prvak brez poraza (36 točk), Postojnčankepa so bile na koncu pete –- 18 tekem, 9 zmag, 2remija in 7 porazov (20 točk). Največ kegljev na eni tekmi jezrušila Sara Gorjanc (605).Predsednik KK Proteus Albin Stegel je pravkar končano ligasezono ocenil takole: »Največ šteje peto mesto kegljavk. Od nastopav enem od evropskih pokalov in od četrtega mesta jih je ločila leena zmaga. To je mlada ekipa, razen dveh izkušenejših igralk, sovse mlajše od 23 let. Pohvalil bi vse, še najbolj pa Noemi Živkovičin Saro Gorjanc. Najboljša ekipa je z rezultati zelo nihala, jesenislabo pričela (le 5 točk), spomladi pa igrala veliko bolje (8 točk) inzanesljivo obstala v ligi. Pol ekipe je bolj izkušenih, na čelu z DarkomBizjakom, pol mlajše, kjer pohvalo zasluži Dominik Ogrizek.Prijetno je presenetila naša druga članska ekipa, ki jo tvorijo predvsemmlajši igralci (tisti, ki izpadejo iz najboljše ekipe) in sevedaizkušeni ter predvsem zagnani rekreativci. Tokrat so bili le za točkoprekratki pred napredovanjem na višji nivo, 2. kegljaško ligo– zahod. Seveda pa kegljaška sezona 2011/12 še ni končana, pravsedaj potekajo posamična regijska prvenstva, državna prvenstvaza igralce in igralke U-23, stekle pa so tudi priprave za naš mednarodnikegljaški turnir. Tradicionalni, tokrat že 29. turnir zaPokal jame, bo na našem štiristeznem kegljišču v Športnem parku zmednarodno udeležbo potekal od 6. do 28. aprila 2012.«BridgeKot vsako pomlad so člani Bridge kluba Postojna tudi letos vzačetku aprila organizirali Memorial Vilka Kledeta. Turnir, letospetintrideseti po vrsti, še danes velja za največjega po številuudeležencev v Sloveniji, udeležilo pa se ga je skoraj 60 parov.Tekmovalci so prišli iz Hrvaške, Italije, Avstrije, ZDA, Bolgarijein Slovenije. Zmagal je italijanski par Godina – Babetto, od Postojnčanovpa so bili najboljši Maruša Baša s partnerjem GregorjemRusom iz Velenja na osmem, Mate Gavran s kočevskimpartnerjem Francem Gornikom na desetem ter Marko Baša inEgon Novak (Bridge klub Postojna) na 17. mestu.Tudi sicer je bil prvi del sezone za postojnske bridžiste zelouspešen. V slovenski bridž ligi so nastopali z dvema ekipama inosvojili 6. mesto v prvi ter 1. mesto v drugi ligi. Na državnih prvenstvihje bila s 6. mestom na Trialu ter 4. mestom na državnemparskem prvenstvu najbolj uspešna Maruša Baša z GregorjemRusom, osvojila pa sta tudi 5. mesto na hrvaškem državnem prvenstvumešanih parov. Mate Gavran je bil tretji na Spomladanskempokalu v Celju in prvi na Pokalu Šoštanja, na MemorialuSergije Poklepovića. V Opatiji pa sta Aleksander Petrov in EdoGodnič osvojila tretje, Marko Baša in Egon Novak pa 7. mesto.Sezona se bo v prihodnjih mesecih nadaljevala z mešanimidržavnimi prvenstvi ter tradicionalnim zaključkom – Dnevislovenskega bridža na Ptuju.M.B.10. mednarodni karate pokalGrand Prix Žalec 2012Žalec, 3. marec 2012 – Karate klub Žalec je bil organizatordesetega mednarodnega karate pokala. Turnirja se je udeležilopreko štiristo tekmovalcev, med njimi pa so bili med najboljšimičlani postojnskega karate kluba pod vodstvom trenerjaJosipa Kovšce. Skupen izkupiček tekmovalne sobote je devetzlatih, pet srebrnih in dve bronasti medalji za mlade postojnskekarateiste v posameznih in ekipnih kategorijah.V katah posamezno so rezultati naslednji: Adrijana Bajc 2.mesto med deklicami 9 let, Marko Pantelić 2. mesto med dečki11 let, Zala Kuštrin 1. mesto med deklicami 13 let. Postojnčaniso bili med najboljšimi tudi v ekipnem delu prikaza kat, saj soekipno osvojili tri prva mesta in eno tretje: prve so bili ekipe deklic8–10 let (Adrijana Bajc, Sara Lišinović, Nuša Habjan), ekipadečkov 8–10 (Ajan Prelc, Arnes Džakulić, Adnan Pašagić)ter ekipa dečkov 11–13 let v sestavi Marko Pantelić, Vine Pirihin Svit Pavšič. Ekipa deklic 14–15 let, ki so jo sestavljale NalaJurca, Kristina Bajc in Rebeka Penko, je osvojila tretje mesto.Izjemno so se odrezali tudi v težnostnih borbah po starostnihkategorijah. Sara Lišinović je bila med deklicami 8–9 letdo 30 kg druga, Nuša Habjan si je v isti starostni kategoriji do35 kg priborila prvo mesto. Med dečki 8–9 let nad 35 kg je bildrugi Ajan Prelc. Dve drugi mesti si je v borbah priborila NalaJurca, in sicer med deklicami 10–11 let nad 40 kg in v starostnikategoriji 12–13 let nad 45 kg. Svit Pavšič je bil med dečki10–11 let nad 45 kg najboljši. S po dvema prvima mestomase lahko v borbah pohvali slovenska kadetska reprezentantkaTina Stegel, in sicer med mlajšimi kadetinjami 14–15 let do54 kg in med kadetinjami 16–17 let do 59 kg. Prvo mesto medstarejšimi deklicami do 45 kg si je priborila Zala Kuštrin.Sabina Ileršič KovšcaŠPORTPostojnski prepih / april 2012 • www.postojna.si 25

KULTURNI DOGODKI V OBČINI POSTOJNADatum / ura Dogodek Lokacija Organizatorčetrtek12.4.2012ob 18.00PREDSTAVITEV HUMANITARNO MEDICINSKE ODPRAVE VUGANDO,ki so se je udeležile štiri slovenske zdravnice, od tega dvePostojnčanki.ČitalnicaKnjižnice BenaZupančičaPostojnaKnjižnica BenaZupančiča Postojnačetrtek12.4.2012ob 19.30»INŠTRUKCIJE IZ ŽIVLJENJA«Muzikal / Nastopajo: dijaki dramske skupine Šolskega centraPostojna, Big band Šolskega centra Postojna s solisti inplesna skupina šole(za abonma in izven)Kulturni domPostojnaObčina PostojnaSobota14.4.2012ob 20.00UČNA URAGledališka igra v izvedbi Kulturno umetniškega društvaPlanina - gledališke skupine ŠčukaKulturni domuMiroslavaVilharja PlaninaKulturno umetniškodruštvo Planina -gledališka skupinaŠčukatorek,17.4.2012od 9. ure naprejREGIJSKO SREČANJE OTROŠKIH GLEDALIŠČ PRIMORSKEKulturni domPostojnaOI JSKD Postojnasreda18. 4. 2012od 9. ure naprejREGIJSKO SREČANJE MLADINSKIH GLEDALIŠKIH SKUPINPRIMORSKE "VIZIJE 2012"Kulturni domPostojnaOI JSKD Postojnačetrtek19.4.2012ob 19.30SVOBODNI ZAKONGledališka komedija / Igrata: Nataša Tič Ralijan in Tadej Toš(za abonma in izven)Kulturni domPostojnaObčina Postojnanedelja22.04.2012ob 13.00TEK PO ULICAH POSTOJNENovi trg,PostojnaAtletski klubPostojnaponedeljek23.4.2012ob 19.00OSREDNJA PRIREDITEV OB OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINEPOSTOJNAKulturni domPostojnaObčina Postojnaponedeljek23.4.201220.00VODA – NAŠA DOBRINAOtvoritev razstave likovno literarnega natečaja za mladeGalerija navogaluObčina Postojnačetrtek26.4.2012ob 18.00PRIROČNIK JAMSKEGA REŠEVANJAPredstavitev knjige - enega vrhunskih priročnikov te vrste nasvetuČitalnicaKnjižnice BenaZupančičaPostojnaKnjižnica BenaZupančiča Postojnasreda9.5.2012dopoldneŽOGARIJAšportna in kulturna prireditev za otroke, v sodelovanju z ObčinoPostojna in TV SlovenijaNa trgu predhotelom KrasObčina Postojnasreda9.5.2012ob 19.30DAN MESTA POSTOJNASLAVNOSTNA AKADEMIJA OB OBLETNICI PRIDOBITVE MESTNIHPRAVIC MESTA POSTOJNAKulturni domPostojnaObčina Postojnačetrtek10.5.2012ob 18.00Potopis Ksenije Čermelj: PAKISTANČitalnicaKnjižnice BenaZupančičaPostojnaKnjižnica BenaZupančiča Postojnačetrtek17.5.2012ob 18.00Predstavitev knjige Špele Habič: MAMICA, POGUMEN SEMČitalnicaKnjižnice BenaZupančičaPostojnaKnjižnica BenaZupančiča PostojnaPridržujemo si pravico do spremembe programa zaradi okoliščin, na katere nimamo vpliva.Dodatne informacije vam nudimo na Občini Postojna. Priporočamo, da program prireditev spremljate na www.postojna.siwww.postojna.si