April 2012 - Občina Postojna

ZGODOVINSKI KOTIČEKStoletnica smrti Josipa Gorupapl. SlavinjskegaŽivljenjske zgodbe Josipa Gorupa ne moremo prav dojeti,če se ne seznanimo z življenjem njegovega strica, maminegabrata Janeza Nepomuka Kalistra. Marsikje na Pivki lahkoše vedno slišite legendo o izvoru njegovega izrednega bogastva,ki govori o tem, da naj bi k Milharjevim nekaj let poodhodu francoske vojske iz naših krajev prišla dva Francozain prosila za prenočišče. Gostoljubno so ju sprejeli in v prepričanju,da nihče ne pozna njunega jezika, sta se francoskavojaka sproščeno pogovarjala o tem, kje sta pred leti zakopalazaklad, ki naj bi ga naslednji dan izkopala. Mladi Janezpa naj bi razumel francosko in naj bi skrivoma prisluškovalnjunemu razgovoru. Ponoči je vstal in na kraju, ki sta ga opisalafrancoska gosta, res našel zaklad, ga izkopal in skril nanek drugi kraj. Francoza sta tako naslednji dan razočaranazapustila naše kraje, Janez Kalister pa je pridobil kapital, spomočjo katerega je v naslednjih letih zgradil pravi finančniimperij.Kljub pogostosti pojavljanja te legende gre verjetno le zaljudsko razlago tega izjemnega gospodarskega vzpona. JanezKalister se je že pri devetnajstih letih leta 1825 poročilz leto dni starejšo Marijo Bole, Žnidarjevo iz Koč. Kljubtemu da je bil prvorojenec, je zapustil domačo kmetijo in sepreselil v Koče, kjer je gospodaril na Žnidarjevi, pol gruntaveliki kmetiji. Njegovih začetnih poslovnih uspehov ne pomag.Janko BoštjančičUvodKo Slovenci razmišljamo o svoji zgodovini, si svoje prednikeobičajno predstavljamo kot preproste kmete ali še pogostejehlapce, ki so se dan in noč na skopi zemlji trudili pridelatidovolj hrane zase in za svojo družino. Podjetneži in bogataši v tonašo shemo razmišljanja preprosto ne sodijo. Vzrok za to najbržtiči v tem, da sta bila podjetnost in bogastvo nekoč namenjenavišjim slojem, ki bodisi niso izvirali iz slovenskega okolja ali pa sose sprva slovenski podjetneži z bogatenjem in prehajanjem v višjesloje ponemčili in tako odtujili slovenstvu.Janez in Franc Kalister ter Josip Gorup pa niso veliki invredni spomina zaradi kopičenja svojega bogastva in izjemnihposlovnih sposobnosti. Našega spomina so vredni zaradisvoje velikodušnosti, s katero so svoje bogastvo delilimed svoje rojake in pomoči potrebne. Njihovo velikodušnostje občutila cela Pivška kotlina, še zlasti pa rodna Slavina.Njihova dobrodelnost pa je segala tudi mnogo širše – kotmeceni so omogočali ustvarjanje številnim umetnikom, zgradbeniško dejavnostjo so spreminjali podobo mest, kot soTrst, Reka in Ljubljana, podpirali so slovensko šolstvo, časopisje,bančništvo in številne slovenske ustanove ter društva.Pomen njihove dobrodelnosti je mogoče najlepše povzel karSimon Gregorčič v posvetilu Velikodušnemu gospodu JosipuGorupu v 3. knjigi svojih poezij:Ta šop iz pestrih rož spleten,naj Tebi bode posvečen;saj posvečenja vreden ninihče med nami bolj kot Ti –noben Sloven,oj, blagodušni naš mecen!Janez Nepomuk Kalister (1806–1864)Paja Jovanović: Portret Josipa Gorupa pl. Slavinjskega, 1903 (foto: Tomaž Lauko)Pa vendar je iz vrst preprostega slovenskega kmečkegaživlja v 19. stoletju izšlo nekaj posameznikov, ki so se s svojopodjetnostjo prebili v sam vrh finančne elite v takratnihabsburški monarhiji. Tako zgodbo o uspehu je praktično iznič začel Janez Nepomuk Kalister (1806–1864), nadaljevalapa sta jo dva njegova nečaka in dediča Josip Gorup (1834–1912) in Franc Kalister (1839–1901). Vsi trije so bili rojeniv Slavini kot preprosti kmečki sinovi. Z neverjetno poslovnožilico, ki je včasih mejila že na genialnost, so znali izkoristitipotencial, ki ga je ponujal hiter gospodarski razvoj v 19.stoletju in z velikimi investicijami ter spretnimi finančnimitransakcijami uspeli pridobiti tako veliko bogastvo, da jihuvrščamo med najbogatejše Slovence vseh časov.12Postojnski prepih / april 2012 • www.postojna.si