Katalog ERM ukrepov - Filozofska fakulteta - Univerza v Mariboru

PodprogramiEkonomskakorist:• dolgoročnostučinka• zmanjšanjeokoljskih škod• povišanjevrednosti zemljišč• racionalna rabanaravnih virovDružbenakorist:• zaposlovanje• vzgoja inizobraževanje• medsektorskapovezanost• izboljšanjekvalitete življenjaEkosistemskakorist:• ravnovesjev ekosistemu• ohranjanjebiotske inhabitatnepestrosti• sanacijadegradiranegaokoljaPredlog zaprioriteto nadržavni ravniERM REŠITEVPodprogramiEkonomskakorist:• dolgoročnostučinka• zmanjšanjeokoljskih škod• povišanjevrednosti zemljišč• racionalna rabanaravnih virovDružbenakorist:• zaposlovanje• vzgoja inizobraževanje• medsektorskapovezanost• izboljšanjekvalitete življenjaEkosistemskakorist:• ravnovesjev ekosistemu• ohranjanjebiotske inhabitatnepestrosti• sanacijadegradiranegaokoljaPredlog zaprioriteto nadržavni ravniERM REŠITEV4.7Podprogram za varovanjestoječih celinskih vodain jezerRaba vode4.8Podprogram za varovanjevodnih virov lastnevodooskrbe4 5 5 5 • Blažilne cone:vegetacijski pasovi(obrežna in priobrežna vegetacija),vodni pas trstičevja,umetna mokrišča,krajinske• RČN: za komunalneodpadne vode (zaterciarno čiščenje,individualne RČN, zamanjša naselja, ekološkekmetije), zakmetiske odpadnevode, izcedne vode(cestišča), industrijskeodpadne vode• povečanje samočistilnihsposobnostivodnih teles prekoukrepov revitalizacijevodnega telesa• večnamenskoupravljanje3 5 4 4 • RČN za komunalneodpadne vode:individualne, manjšanaselja, terciarnočiščenje, pitne vode,ekološke kmetije,turistični objekti• Blažilne cone:vegetacijski pasovi4.9.1Podprogram za suše inpoplave4.9.2Podprogram za plazenjatal4.9.3Podprogram zazmanjševanje vetroloma5.Podprogram zaizboljšanje kakovostizunanjega zraka z ERM4 5 5 5 • ERM na gravitacijskemobmočju:obcestni jarki, ERMmelioracijski jarki• Revitalizacije:kanaliziranih strug,mrtvic, stranskihrokavov, mlinščic,močvirja, mokrišča,stoječe celinskevode• Blažilne cone:bariere za zadrževanjevlage, umetnamočvirja, vegetacijskipasovi, mejice,obrežni pasovi3 4 4 4 • Blažilne cone: izborustrezne vegetacije2 2 2 2 • Blažilne cone:ustrezni vegetacijskipasovi, proti vetrnebariere3 3 3 3 • Blažilne cone:vegetacijski pasovi,proti smradnebariere, proti prašnebariere, parkiUrejanje voda4.9Podprogram za izboljšanjeprilagajanjaekstremnim hidrološkimpojavom3 5 4 4 • ERM na gravitacijskemobmočju• Revitalizacije• Blažilne cone12 13

PodprogramiEkonomskakorist:• dolgoročnostučinka• zmanjšanjeokoljskih škod• povišanjevrednosti zemljišč• racionalna rabanaravnih virovDružbenakorist:• zaposlovanje• vzgoja inizobraževanje• medsektorskapovezanost• izboljšanjekvalitete življenjaEkosistemskakorist:• ravnovesjev ekosistemu• ohranjanjebiotske inhabitatnepestrosti• sanacijadegradiranegaokoljaPredlog zaprioriteto nadržavni ravniERM REŠITEVPodprogramiEkonomskakorist:• dolgoročnostučinka• zmanjšanjeokoljskih škod• povišanjevrednosti zemljišč• racionalna rabanaravnih virovDružbenakorist:• zaposlovanje• vzgoja inizobraževanje• medsektorskapovezanost• izboljšanjekvalitete življenjaEkosistemskakorist:• ravnovesjev ekosistemu• ohranjanjebiotske inhabitatnepestrosti• sanacijadegradiranegaokoljaPredlog zaprioriteto nadržavni ravniERM REŠITEV6.Podprogram zazmanjševanje širjenjahrupa z ERM7.Podprogram za izboljšanjekakovosti življenjav urbanih območjih zoživitvami mest2 2 2 2 • Blažilne cone:protihrupne bariere,parki10.Podprogram za dvigdeleža obnovljivih virovenergije11.Podprogram podporeturizmu2 3 2 2 • pridelava lesnebiomase na ERMpovršinah8.Podprogram za sanacijoodlagališč in starih bremenz ERM (industrijskein rudniške deponije,onesnaženi sedimenti,gramoznice, glinokopi)9.Podprogram za ravnanjez opuščenimi nahajališčisurovin in okoljuneškodljivim gradbenimodpadom3 5 4 4 • RČN: za individualnehiše, industrijske,izcedne vode izcestišč, pitne vode,odpadne komunalnevode• ERM v obcestnihjarkih• Limnotop: čiščenjezemljin• Blažilne cone:vegetacijski pasovi,proti smradnebariere, proti prašnebariere, proti hrupnebariere, zelenice,parki, obrežni pasovi,krajinske• revitalizacije: strug,kopenskih degradiranihobmočij3 4 4 4 • Limnotop: fitoremediacija• Revitalizacije2 2 2 2 • Blažilne cone12.Podprogram za podporokmetijstvu z ERM zapridelavo zdrave hrane,zaščito zdravja ljudi inpovečanja razvojnih možnostina podeželju13.Podprogram za promet– zagotavljanje čistegaokolja z uporabo ERM5 5 4 5 • ERM učne poti• ERM oprematurističnih objektov:RČN za turističnekmetije, RČN zapitne vode, blažilnecone4 5 5 5 • RČN za kmetijskevode, ekološkekmetije, terciarnočiščenje, pitne vode• ERM melioracijskijarki• Čiščenje zemljin• Blažilne cone:bariere za vzdrževanjevlage, umetnomočvirje, vegetacijskipasovi, mejice,obrežni pasovi, protivetrne barieres3 5 4 4 • Blažilne cone:protihrupne,proti smradne, protiprašne, krajinskebariere, vegetacijskipasovi• RČN za izcednevode• ERM obcestnihjarkov14 15

4 MEDSEKTORSKA USPEŠNOST EKOREMEDIACIJZELO VISOKA MEDSEKTORSKA USPEŠNOST EKOREMEDIACIJ(5 – zelo visoke ekonomske, družbene in okoljske koristi)VISOKA MEDSEKTORSKA USPEŠNOST EKOREMEDIACIJ(4- visoke ekonomske, družbene in okoljske koristi)Ohranjanje biotskeraznovrstnosti z ERMukrepi v urbanem inruralnem okolju.Varstvo voda• blažilne cone: bariere za vzdrževanje vlage, umetna močvirja, vegetacijski pasovi, parki, zelenice, mejice,obrežni pasovi, krajinske- revitalizacije: kanaliziranih strug, mrtvic, stranskih rokavov, mokrišč, močvirij,kalov• ERM na zavarovanih območjih• dopolnilne dejavnosti kot posledica uporabe ERM• Blažilne cone: vegetacijski pasovi, umetna močvirja, mejice, obrežni pasovi,• ERM melioracijski jarki• RČN: za pitne vode• RevitalizacijePrilaganje klimatskim spremembamin zmanjševanje njihovegaučinka z uporabo ERMa) Emisije TGPb) Prometna obremenitevc) Poraba snovi, ki vplivajo natanjšanje ozonske plastič) Neenakomerna razporeditevpadavind) Naravne nesrečee) Spreminjanje obsega ledenikaEkoremediacije kot sistemi začiščenje onesnaženih zemljin• ERM v jarkih: obcestni, ERM melioracijski jarki• blažilne cone• revitalizacije• pridelava biomase na ERM površinah• ERM za ohranjanje biodiverzitete• uporaba permakulturnih pristopov za zadrževanje vlage in ustvarjanje humusa v tleh• uporaba fitoremediacijskih rastlin za čiščenje tal in za stabilizacijo talPodprogram zazmanjševanjeonesnaženosti z nitratiiz kmetijske proizvodnje• ERM na zavarovanih območjih: ERM za ohranjanje biodiverzitete• RČN: za komunalne odpadne vode (individualne, manjša naselja, turistični objekti, terciarno čiščenje,ekološke kmetije), za kmetijske odpadne vode (živinoreja, netočkovni viri), za izcedne vode (iz cestišč),pitne vode• Blažilne cone: umetna močvirja, vegetacijski pasovi, parki, proti smradne, proti prašne, proti hrupnebariere, mejice, zelenice, obrežni pasovi, krajinske, bariere za vzdrževanje vlage• Revitalizacije: kanaliziranih vodotokov, stranskih rokavov, mrtvic, mokrišč, močvirij, kalovPodprogram za zmanjševanje tveganjzaradi uporabe pesticidovLimnotop:, bioremediacija, fitostabilizacija,fitoekstrakcija, rizofiltracija,• permakulturni pristopi• fitoremediacija• Blažilne cone: vegetacijski pasovi, umetna močvirja, mejice, obrežni pasovi,• ERM melioracijski jarki• RČN: za pitne vode• Revitalizacije• RČN za komunalne odpadne vode: individualne RČN, za manjša naselja, turističneobjekte, terciarno čiščenje, ekološke kmetijeRČN: za industrijske odpadne vode, kmetijske odpadne vode (prehrambena, predeloalnaindustrija), izcedne vode (industrijske in komunalne deponije, onesnažene zemljine)• Limnotop: industrijske, rudniške deponije• Blažilne cone: vegetacijski pasovi in pokrovi, obrežni pasovi• revitalizacije• RČN za komunalne odpadne vode: individualne, manjša naselja, terciarno čiščenje,pitne vode, ekološke kmetije, turistični objekti• Blažilne cone: vegetacijski pasovi• ERM na gravitacijskem območju• Revitalizacije• Blažilne conePodprogram za varstvoobmočij kopalnih vodaPodprogram za varovanjestoječih celinskihvoda in jezerPodprogram za suše inpoplavePodprogram podporeturizmuPodprogram za podporokmetijstvu z ERM zapridelavo zdrave hrane,zaščito zdravja ljudi inpovečanja razvojnihmožnosti na podeželju• Blažilne cone: vegetacijski pasovi (obrežna in pri obrežna vegetacija), vodni pas trstičevja, umetnamokrišča, krajinske• RČN: za komunalne odpadne vode (za terciarno čiščenje, individualne RČN, za manjša naselja, ekološkekmetije), za kmetiske odpadne vode, izcedne vode (cestišča), industrijske odpadne vode• povečanje samočistilnih sposobnosti vodnih teles preko ukrepov revitalizacije vodnega telesa• Blažilne cone: vegetacijski pasovi (obrežna in pri obrežna vegetacija), vodni pas trstičevja, umetnamokrišča, krajinske• RČN: za komunalne odpadne vode (za terciarno čiščenje, individualne RČN, za manjša naselja, ekološkekmetije), za kmetiske odpadne vode, izcedne vode (cestišča), industrijske odpadne vode• povečanje samočistilnih sposobnosti vodnih teles preko ukrepov revitalizacije vodnega telesa• večnamensko upravljanje• ERM na gravitacijskem območju: obcestni jarki, ERM melioracijski jarki• Revitalizacije: kanaliziranih strug, mrtvic, stranskih rokavov, mlinščic, močvirja, mokrišča, stoječe celinskevode• Blažilne cone: bariere za zadrževanje vlage, umetna močvirja, vegetacijski pasovi, mejice, obrežnipasovi• ERM učne poti• ERM oprema turističnih objektov: RČN za turistične kmetije, RČN za pitne vode, blažilne cone• RČN za kmetijske vode, ekološke kmetije, terciarno čiščenje, pitne vode• ERM melioracijski jarki• Čiščenje zemljin• Blažilne cone: bariere za vzdrževanje vlage, umetno močvirje, vegetacijski pasovi, mejice, obrežnipasovi, proti vetrne barierePodprogram za čiščenje komunalnihodpadnih voda pod 2000 PEPodprogram za zmanjševanjeonesnaževanja površinskih voda znevarnimi snoviRaba vodePodprogram za varovanje vodnihvirov lastne vodooskrbeUrejanje vodaPodprogram za izboljšanje prilagajanjaekstremnim hidrološkimpojavomPodprogram za plazenja talPodprogram za izboljšanje kakovostiživljenja v urbanih območjihz oživitvami mestPodprogram za sanacijoodlagališč in starih bremen zERM (industrijske in rudniškedeponije, onesnaženi sedimenti,gramoznice, glinokopi)Podprogram za promet – zagotavljanječistega okolja z uporaboERM• Blažilne cone: izbor ustrezne vegetacije• RČN: za individualne hiše, industrijske, izcedne vode iz cestišč, pitne vode, odpadnekomunalne vode• ERM v obcestnih jarkih• Limnotop: čiščenje zemljin• Blažilne cone: vegetacijski pasovi, proti smradne bariere, proti prašne bariere, protihrupne bariere, zelenice, parki, obrežni pasovi, krajinske• revitalizacije: strug, kopenskih degradiranih območij• Limnotop: fitoremediacija• Revitalizacije• Blažilne cone: protihrupne, proti smradne, proti prašne, krajinske bariere, vegetacijskipasovi• RČN za izcedne vode• ERM obcestnih jarkovPriloga: Naravni čistilni sistemi (GLEJ PRIMER)16 17

Priloga:Naravni čistilni sistemi so osnovaDELOVANJA ekoremediacijOBREŽNI DREVESNI PASOVI OB VODOTOKIH IMAJO VAROVALNO IN ČISTILNO VLOGOObrežja vodotokov poraščajo sestojibreze in jelševja. Imajo izjemno sposobnostzadrževanja vode s svojimikoreninami, zato obrežja z rastlinskozarastjo ostanejo vlažna. Obrežni drevesnisestoji so tudi blažilni pasovimed kmetijskimi površinami in vodotoki,zato opravljajo pomembno varovalnoin čistilno vlogo.VEGETACIJSKI PASOVI ZA VARČEVANJE Z ENERGIJOVegetacijski pasovi so ožji in širši pasovidrevesne, grmovne, travnatein mešane vegetacije. Postavljamooziroma sadimo jih na mejah medposameznimi kmetijskimi zemljišči(mejice), ob rekah, potokih in jezerih(filtrirni vegetacijski pasovi), ob cestahin industrijskih objektih (protiprašnein protihrupne bariere, žive meje), obvirih pitne vode (zaščitni vegetacijskipas) in kot zelene površine v mestihali večjih monokulturnih kmetijskihobmočjih (blažilne cone in koridorji).Imajo močan učinek na rabo energije.GOZDNI EKOSISTEMI ČISTIJO ZRAK IN HRANIJO TLAObsežna območja občine Dolenjske toplice poraščajo gozdovi , ki so zaradi ponoraCO 2in sproščanja kisika pravi dihalni sistem v naravi. Zadržujejo talno in zračno vlago,regulirajo temperaturo, so dom številnim živim bitjem ter gozd je tudi energijski in surovinskivir. Gozdovi opravljajo ekoremediacijsko vlogo preventivnega varovanja prsti,voda in ozračja ter povečujejo pestrost ekosistemov.BIOREMEDIACIJABioremediacija temelji na naravnihprocesih, pri katerih mikroorganizmispremenijo okoljsko onesnaževanjev tleh, podtalnici in sedimentih doneškodljivih končnih produktov. Bioremediacijaje za svojo nizko cenoizredno učinkovita metoda odstranjevanjanečistoč, v nekaterih primerihpa je to edina praktična rešitev začiščenje. Konvencionalne remediacijskemetode za kontaminirana tlain podtalnico so počasne, drage, povečujejoštevilo ogroženih lokacij terizpostavljajo ljudi. Bioremediacija temelji na naravno potekajočih biogeokemijskihprocesih (tj. oksidacija in redukcija). Pomembno vllogo v bioremediaciji imajo koprive.18 19

BLAŽILNI PASOVI MED POZIDANIMII IN KMETIJSKIMI POVRŠINAMIZeleni koridorji iz gozdnih pasov med obdelovalnimipovršinami in poseljenimi območjiizjemno ugodno vplivajo na mikropodnebne razmere. Zadržujejo vlago v tlehin omogočajo bivanjski prostor predvsemprostoživečim živalim.NARAVNI ČISTILNI SISTEMI V VODOTOKIHZmanjševanje hitrosti toka vode in stem povečanje infiltracije omogočaodstranjevanje sedimentov in hranilvezanih na sedimente (fosfor, amonij).So pa manj učinkoviti pri odstranjevanjutopnih hranil (nitrat) in fitofarmacevtskihsredstev. Naravni odtokpadavin po kopnem je odvisen odoblikovanosti površja (reliefa), prepustnostital, sposobnosti tal in vegetacijeza zadrževanje voda (ki sprejemajopadavine).MEŠANA RABA TAL POVEČUJE EKOSISTEMSKO STABILNOSTZELENA INFRASTRUKTURA V POKRAJINIK zeleni infrastrukturi spadajo koridorji in blažilnecone, ki so podolgovati pasovi s poudarjenimifunkcijami zaradi svoje oblike (npr. vetrobran,živa meja, obvodni vegetacijski pas).Funkcija zelene infrastrukture je na eni straniblažilna, puferska in na drugi čistilna (fitoremediacija).Rastline v zeleni infrastrukturi sotrajnice, grmišča in tudi drevesa, običajno prilagojenena višjo vsebnost vode (hidrofilne rastline).Ohranjanje mešane rabe je pomembnaiz ekosistemskega vidika, saj se namajhnih površinah ohranja večja pestrostvrst. Ob pojavu plesni in zajedalcevse le ti ne morejo širiti naprej,zato je ohranjanje mešane rabe izjemnopomembno.BIOFILTRI ZA ČISTO OKOLJE V URBANIH OBMOČJIHV območjih z pozidanimi površinami zbiofiltri čistijo deževnico pred vstopomv kanalizacijo. Čiščenje je mehansko inbiološko, opravljajo ga drevesa in višjerastline, ki istočasno zadržujejo vlago innižjo temperaturo ter čistiijo in zadržujejovodo. Biološko čiščenje nato opravikoreninski sistem drevesa, ki ob primernempretoku uspe prestreči in predelatistrupene in topljive substance, ki jihdež odplavlja v kanalizacijo. Takšni biočistilnisistemi so zelo učinkoviti, čepravceloten mehanizem še ni podrobnoraziskan.20 21

VEGETACIJSKI PASOVI ZA PREPREČEVANJE HRUPA IN PRAHUZELENE STREHE ZA VEČNAMENSKO RABO VODEZelene stene prispevajo k zadrževanju padavinske vode in s tem k zmanjševanju površinskegaodtoka. Vežejo CO 2in dajejo naravni izgled objektu. Zasaditve so pogostokompleksne, usmerjene k estetiki in zato vključujejo različne okrasne rastline. Zelenestrehe so znane že od najstarejših časov,saj so pokrivale naravna zavetja (jame, votline),v katerih so naši predniki iskali varnostpredvsem pred vremenskimi vplivi. Vkasnejši dobi so ljudje že ustvarjali podzemnezgradbe (grobnice, kulturne prostore),jih zasuli in zaščitili z zeleno streho.Za učinkovitost vegetacijskih pasov bimorala biti protivetrna zaščita usmerjenapravokotno na smer prevladujočihvetrov, tako bi zmanjšali učinkevetra ter s tem prenosa prahu in hrupa.Povečanje protivetrne zaščite pomagapri zavarovanju bivanjskih površin,saj že nekaj pravilno nasajenihdreves pomembno vpliva na preprečevanješirjenja hrupa in prahu.EKOREMEDIACIJSKI ČISTILNI JAREKOZELENITVE V POKRAJINI KOT ČISTILNI SISTEMI• Ekstenzivna ozelenitev za površine ali zelene strehe je manj zahtevna za vzdrževanje.Je najbolj pogosta ozelenitev in te strehe se uveljavljajo že 50 let, največ pa jih je vEvropi.• Intenzivna ozelenitev je podobna v parkih in vrtovih. Zanjo je značilno, da vključujevzgojo vseh vrst rastlin, tudi tistih z visoko rastjo, kot so grmovnice ali drevesa.• Prestavljiva ozelenitev je ozelenitev z rastlinami v večjih in manjših posodah, naprimer v koritih, in jo lahko po želji kombiniramo z intenzivno ali ekstenzivnoozelenitvijo.• Naklonska ozelenitev je pri nagibih terena z 10 in več stopinjami in se zanjouporabljajo posebne rastline.• Pol-intenzivna ozelenitev je kombinacija ekstenzivne in intenzivne ozelenitve.Z ekoremediacijskimi čistilnimi jarki zbiramo površinsko vodo in jo s pomočjo rastlinčistimo, kar povečuje samočistono sposobnost, biodiverziteto in skladiščenje biomase.Klasični melioracijski jarki namreč samo odvajajo vode, nimajo pa drugih ekosistemskihfunkcij. Ekoremediacijski čistilni jarek ustvarja nov ekosistem – vodno telo, kjer selahko naselijo vodni organizmi. Na severovzhodnem delu občine Mokronog-Trebelnoso obsežne površine z melioraciskimi jarki, ki vzpostavljajo enolične sisteme in onemogočajosamočistilne funkcije narave. Zato je njihova prenova v ekoremediacijskečistilne jarke pomembna podpora k ohranjanju zdrave vode in prsti v občini.22 23

REVITALIZACIJA NASELIJ Z ZELENO INFRASTRUKTUROZelena infrastruktura je izraz za vegetacijskepasove, žive meje, vegetacijskebariere, gozdne otočke in drugezelene površine, ki jih vnašamo v pozidanepovršine s ciljem, da čimboljzadržimo padavinsko vodo. S tem sezmanjša hitrost odtoka povšinskihvoda in vzpostavijo se naravni procesiinfiltracije in evapotranspiracije. Z revitalizacijonaselij z zeleno infrastrukturose prilagajamo vremenskih spremembamin povečujemo kakovostbivalnega okolja.količine podtalne vode, omogočajo infiltracijo meteornih voda v podtalje, zmanjšujejoefekt mestnega toplotnega odtoka in vplivajo na boljšo kvaliteto zraka in vode.NARAVNI SISTEMI ZA ZMANJŠANJE EROZIJE PRSTINa območjih večjih posegov je plastprsti stanjšana. Prsti obnavljamo z zasaditvijorastlin, ki niso občutljive naerozijo. Obnovimo jih lahko z rastlinami,ki razvijejo široko prizemno plast.To so nizki bori, breze, vrbe in praport.Slednja razvije globoke korenine. Pozasaditvi območja z erozijo uporabimozastirko in tako pospešimo procesnastajanja humusa. Začne se razvijatisklenjena prstena podlaga, ki zmanjšaodnašanje prstenih delcev.DEŽEVNI VRTOVIV pozidanih območjih, kjer prevladujejo grajene inneprepustne površine kot so ceste, ulice in parkirišča,se povečuje odtok meteornih voda, kar predstavljavelik okoljski problem. Onesnažena meteorna vodase onesnaži s prašnimi delci in okoljsko škodljivimimotornimi olji ter takšna odteka naprej v tekoče instoječe vode. Zaradi hitrega odtoka se povečuje tudipotencialna nevarnost nastanka poplav. Deževni vrtje eden izmed sistemov zelene infrastrukture in ekoremediacij,s katerim lahko problem meteornih vodaomilimo, saj vso deževnico zbiramo in jo podzemno spuščamo skozi peščene filtre. Nanjegovi površini so obdelovalne površine, ki jih na tak način tudi namakamo. Deževnivrt je primer večfunkcionalne rabe deževnice.ZELENA PARKIRIŠČAMnoga parkirišča imajo zelene pasove, ki so iz oblikovnega vidika zelo privlačni, imajomožnost zmanjševanje hrupa in so novi habitati za rastline in živali. Prav tako pa ti zeleniprostori, ki so ob parkiriščih oblikovani kot deževni vrtovi in žive meje opravljajo večekosistemskih funkcij. Med temi je potrebno izpostaviti naslednje: zmanjšujejo hitrostodtoka meteornih voda, ohranjajo deževnico na mestu nastanka in s tem povečujejo24 25

MEJICE OB KOMASIRANIH KMETIJSKIH POVRŠINAHMejica je pas grmovja ali drevja (ali lesne vegetacije) v pretežno odprti kulturni pokrajini,širok do 10 metrov. Večinoma poteka vzdolž meja njiv, pa tudi vzdolž cest, kolovozovin melioracijskih kanalov. Lahko so ostanek gozdne vegetacije, ki je ostala pokrčenju gozda za pridobivanje obdelovalnih površin ali pa so jih ljudje zasadili kasneje.PONOVNO OŽIVIMO ZEMLJOGlede na vrsto onesnaževalca in njegovobiološko dostopnost, tip tal inrastne razmere je potrebno izbrati primernorastlino ali skupino rastlin. Največkratso zaradi hitre rasti v uporabitopoli in vrbe, dobri akumulatorji sotudi trave in rastline iz družine križnic.Rastline posadimo po kontaminiranemobmočju in ko zrastejo jih običajnopožanjemo/posekamo. Nastalobiomaso lahko pod ustreznimi pogojiuporabimo v energetske namene, možno je tudi kompostiranje in reciklaža kovin. Gledena količino onesnaženja se postopek zasadnje z rastlinami večkrat ponovi. Ko jezemlja očiščena, pa jo lahko uporabimo v želene namene.EKOREMEDIACIJE ZA OHRANJANJE MOKRIŠČMlake in lokve so antropogena sladkovodnamokrišča, ki so pomembniživljenjski prostori za rastline in živali.So zadrževalniki vode, vodo prečiščujejo,povečujejo biološko raznovrstnostin so pomembne tudi kotkulturna dediščina.VEGETACIJSKI PAS ZA ZDRAVO OKOLJEVegetacijski pas je pas drevesne in grmovne vegetacije na meji med kmetijskimi zemljišči(mejice), ob rekah, potokih in jezerih (blažilna cona), cestah in industrijskihobjektih (protiprašne in protihrupne bariere), ob virih pitne vode, ki ga zasadi človek.Vegetacijski pasovi omogočajo izboljšanje kvalitete vode, zaščitijo zrak in tla ter povečajobiološko pestrost, saj izboljšajo pogoje za prehranjevanje in naselitev.FITOREMEDIACIJE ZA ZDRAVO ZEMLJOS pojmom fitoremediacija označujemo načinčiščenja onesnaženih zemljin, podtalnice,površinske vode ali sedimentov s pomočjorastlin na mestu onesnaženja. Ker gre za izborposebnih vrst rastlin glede na vrsto inmesto onesnaženja, kot tudi za poseben načinzasaditve, priprave terena in vzdrževanjarastlin, opredeljujemo to tehnologijo kot fitotehnologija.V zadnjem času je fitotehnologijapostala privlačna alternativa klasičnimnačinom čiščenja zaradi relativno nizkih stroškovkot tudi lepega izgleda zasaditev.26 27

GRAJENA MOČVIRJA ZA ODPADNO VODO IZ ASFALTNIH POVRŠINSo plitva vodna telesa (od 10do 30 cm) z gosto rastlinskoodejo. Postavljene so navadnoob cestah in čistijo vodoiz asfaltnih površin. V padavinskivodi, ki odteka iz asfaltnihpovršin se nabirajo strupeniostanki, ki jih nato dežizpira v kanalizacijo. Delujejopo posnemanju samočistilnihprocesov v naravnih močvirskihekosistemi.OHRANJANJE MOKRIŠČVEGETACIJSKI PASOVI ZA VITALNOST OKOLJAVegetacijski pas je sestavljen iz drevesnein grmovne vegetacije, lahko pavključuje tudi pas enoletnih rastlin.Nižje rastline rastejo na obeh robovihvegetacijskega pasu, v notranjost sledijogrmovne vrste in na sredini pasuvišje lesne rastline. Izbor rastlinskihvrst, ki sestavljajo vegetacijski pas, sepripravi na podlagi popisa rastlin vokolici.Rastline vegetacijskega pasu prevzemajohranila in druga onesnažila injih vežejo v biomaso ali zadržijo v sferikorenin, kjer poteka tudi mikrobnarazgradnja in adsorbcija na delcih tal.NARAVNO OBLIKOVANJE BREŽINTerasate brežine poleg preprečevanjaerozije izboljšajo tudi habitat zaobrežne rastline in živali. Obrežna vegetacijareguliranega odseka je zeloosiromašena. Predvsem manjkajo lesnevrste. Po brežini sadijo sinjezelenorobido (Robus caesius), gosji petoprstnik(Potentila anserina), zvezdico(Stellaria media), mokrico (Myosoonaqaticum), travniško kaduljo (Salviapratensis), travniško penušo (Cardaminepratensis) in druge.Mlake in lokve so antropogena sladkovodnamokrišča, ki so pomembniživljenjski prostori za rastline in živali.So zadrževalniki vode, vodo prečiščujejo,povečujejo biološko raznovrstnostin mokrišča so pomembna tudikot kulturna dediščina.DEŽEVNI VRTOVI ZA ČIŠČENJE VODADeževni vrtovi so eden od ukrepov zadrževanjain čiščenja meteorne vode.Med seboj se razlikujejo po velikostiin večjem poudarku na parkovnoureditev. Deževni vrtovi se običajnouporabljajo za posamezen objekt inzadržujejo ter čistijo predvsem padavinskovodo iz streh in neprepustnihjavnih površin. So pomembna dodanavrednost lokalnemu okolju, blažijomikroklimo in so nadomesten habitatza vlagoljubne živali in rastline.28 29

SISTEMI ZA ZADRŽEVANJE VODE V POKRAJINIZa omilitev problemov nizkih voda v vodotokih je potrebno v času visokih voda zadrževativodo. Za zadrževanje vode se lahko uporabijo stranski jarki in obvodna neuporabnazemljišča. Na območju zadrževanja vode se ustvari nov biotop, z novo naseljenimivrstami rastlin in živali se poveča pestrost in biodiverziteta vodnega in obvodnegaekosistema. Namen zadrževanja vode je kompenziranje vodnih viškov, zadrževanjevisokega vala, usedanje delcev in zadrževanje strupenih ter hranilnih snovi.ERM ZA ZAŠČITO STOJEČIH VODAEkoremediacije (ERM) vključujejo naravneprocese, ki potekajo v naravnihin umetnih ekosistemih ter ščitijookolje ali ga obnavljajo. Mehanizmizadrževanja dušika so predvsem denitrifikacija,biološki privzem in sedimentacija.Mehanizmi zadrževanjafosforja so vezava v sediment in biološkiprivzem. ERM na dotoku bi tudizmanjšale dotok sedimentov v jezero.ERM bi poleg samočistilne funkcijezadrževale vodo in nudile habitat številnimživalskim in rastlinskim vrstam,kar bi večalo biodiverziteto. Ob čiščenjuodpadnih voda v zaledju bi bilaizgradnja ERM na vtokih v zadrževalnikesmiselna.MEJICE OB VODOTOKIHZBIRANJE DEŽEVNICE V URBANIH OBMOČJIHMejica je pas grmovja ali drevja v pretežno odprti kulturni pokrajini, široki do 10 metrov.Večinoma potekajo vzdolž meja njiv, pa tudi vzdolž cest, kolovozov in melioracijskihkanalov. Lahko so ostanek gozdne vegetacije, ki je ostala po krčenju gozda zapridobivanje obdelovalnih površin ali pa so jih ljudje zasadili kasneje. Prvotni namenmejic je bil predvsem označevanje mej med parcelami. Značilne so za kulturno pokrajino,ki ni bila v celoti podvržena industrijskemu kmetovanju.Zbiranje deževnice ponovno ponuja številne prednosti v okolju:• omogoča poceni oskrbo z vodo;• povečuje zaloge pitne vode;• zmanjšuje odtok meteornih voda in s tem vpliva na manjše onesnaženje;• zmanjšuje erozijo v urbanih okoljih;• zagotavlja vodo, ki ne potrebuje dodatne obdelave in je primerna zanamakanje ali sanitarne namene;• pomaga zmanjšati povpraševanje po vodi poletje.30 31

BLAŽILNI VEGETACIJSKI PASOVI (blažilne cone in koridorji)So primerni za območja večjih monokulturnih kmetijskih površin ali okrog večjih koncentracijurbanih poselitev. Glavne funkcije blažilnih vegetacijskih pasov so:• povečanje površine habitatov – življenjskih prostorov za rastline in živali,• zaščita ranljivih/ogroženih habitatov,• vzpostavitev povezav med ločenimi habitati,• povečanje dostopa do virov,• senčenje za vzdrževanje temperatureVAROVANJE IN ČIŠČENJE VODNIH IZVIROVZa reševanje problematike onesnaženosti tal in vodnih teles z nitrati so predstavljeneekoremediacijske metode z uporabo fitoremediacije pri odstranjevanju organskih inanorganskih onesnaževal v tleh obdelovalnih površin zaradi dolgoletne uporabe gnojilin fitofarmacevtskih sredstev. Zajemajo metode neposredne remediacije onesnaženihtal (hiperakumulatorske rastline, rastline z visokim prirastom in visoko evapotranspiracijo)in vode (večnamenski melioracijski jarki, mokrišča) ter metode zaščite okoljapred netočkovnim onesnaževanjem kot posledica kmetijske dejavnosti (vegetacijskipasovi).ZAŠČITA STOJEČIH VODA Z ERM SISTEMIMožni načini uporabe ERM so naslednji:• vegetacijski pasovi,• obvodni jarki spremenjeni za večnamensko funkcijo,• izgradnja sonaravnih močvirij,• ERM izgradnja in izgradnja melioracijskih in ostalih jarkov,• pravilno vzdrževanje brežin vodotokov,• izgradnja sonaravnih jezov in povečanje samočistilnih sposobnosti v samemvodotoku.ZASAJENI VEGETACIJSKI PASOVI V KMETIJSKI POKRAJINIVegetacijski pasovi so pasovi lesne grmovne in zeliščne vegetacije, ki ščitijo vodne vire,stoječe in tekoče vode, tla in zrak pred netočkovnim onesnaženjem. Poleg tega imajovegetacijski pasovi tudi estetski in krajinski vidik, saj so bariere najpogosteje iz kultiviranihali avtohtonih rastlin, zasajene po sadilnem vzorcu na meji med problematičnolokacijo in njeno okolico. Prehod med vodnimi in kopenskimi ekosistemi je bistvenegapomena za ekološko zdravje vodnega telesa.32 33

VITALIZACIJA NASELIJ Z ZELENO INFRASTRUKTUROZelena infrastruktura zmanjšuje neprepustne površine in z vegetativnim pokrovompoveča zadrževanje meteornih voda. Izbrane strategije vključujejo cenovno ugodneukrepe. Pri inovativnih rešitvah za kontrolo kakovosti in zmanjšanje hitrosti odtokameteornih voda se v sistem rabe zelene infrastrukture vključujejo naravni procesi infiltracije,evapotranspiracije in možnost uporabe meteornih voda in s to tehnologijovplivamo tudi na ohranjanje kakovosti podtalnice.ERM SISTEMI ZA ZMANJŠANJE UČINKOV POPLAVNIH VODAS pomočjo ekoremediacij lahko uravnavamovodne količine, kar je zelopomembno pri uresničevanju preventivnihprotipoplavnih ukrepih. Zasaditevobrežne drevesne vegetacije obpotokih in rekah, revitalizacije vodotokov(obnova reguliranih vodotokov)omogočajo zadrževanje vode in s tempreprečevanje poplav.ERM ZA ČIŠČENJE IZCEDNIH VODA IZ DEPONIJEERM REŠITVE PRI PLAZENJU TALPosledice plazenja in erozije so nerabnepovršine in njihovo širjenje nakmetijske, gozdne in druge površine,pri tem pa lahko ogrožajo različneobjekte in infrastrukturo. Človek naravnihpojavov ne more preprečiti,lahko pa jih s premišljenimi potezamiminimizira ali se jim do določenemere celo izogne. Bistvenega pomenapri pojavih erozije in plazenja jeprepoznavanje nevarnosti, ocena nevarnostiin planiranje ukrepov.Izcedne vode iz deponij so zaradi visokeobremenjenosti, strupenosti innihanja v sestavi za čiščenje izrednoproblematične. Ponavadi se uporabljajozapleteni fizikalni, kemijski in biološkipostopki čiščenja, ki zahtevajo tudistalen nadzor in velik finančni vložek.Ker imajo rastlinske čistilne napraveveliko pufersko kapaciteto, lahko učinkovitokompenzirajo nihanja v sestaviodpadne vode, prav tako lahko delujejotudi v razmerah povečane slanosti.RČN so tako optimalna rešitev čiščenjaizcednih voda v danih razmerah.34 35

UČNI POLIGON ZA EKOREMEDIACIJE- MODRAŽENaravne ERM1. izvir pitne vode2. mlaka3. slap4. brzica5. močvirje6. ribnik7. mrtvica8. potok – naravna struga9. potočni meander / okljuk10. mokro travišče11. mejica12. grmišče13. suho travišče14. močvirni gozd15. iglasti gozd16. listopadni gozd17. profili prsti18. učna točka / vegetacija19. jamski / podzemni ekosistem -opazovališčeEkosistemske tehnologije20. živa meja21. blažilni vegetacijski pas /protihrupna zaščita22. Rastlinska čistilna naprava23. protierozijska zaščita24. umetno močvirje25. filtrirni vegetacijski pas26. fitoremediacija tal27. fitoremediacija sedimentov28. okljuk in prekop / stranski rokavModeli29. model kanaliziranegavodotoka / kanal30. model revitaliziranega vodotoka31. model rastlinske čistilne naprave32. model za čiščenjepodzemne vode33. model za mlakoOstala edukacijska okolja:34. učni center35. soba za eksperimente36. drenažni jarek37. opazovalnica za ptice in žuželke38. zelena streha39. kokošnjak40. zeliščni vrt41. njiva42. hidravlični oven43. paša domačih živali /evtrofno gojeno travišče44. stoječe knjige za prstiLegenda:• Naravne ERM• Ekosistemske tehnologije• Modeli• Ostala edukacijska okolja141537111644401382930234442021312 423132435221851924236449262871036 251713 27333941843Učni poligonEKOREMEDIACIJEUčni poligoni za ekoremediacije v Modražahs svojo pestrostjo naravnih inantropogenih ekosistemov ponujamnoge možnosti izobraževanja na prostem.Obsega 5 ha površin, 3 ha je opremljenihza učne namene. Na učnem poligonuso vzpostavljena številna učnaokolja za razumevanje ekoremediacij.Ekoremediacije temeljijo na zakonitostihdelovanja narave. Uporabljajo seza površine, kjer je prisotna degradacija(za sanacijo) in predvsem na zavarovanihobmočjih (za varovanje). Ekoremediacijese zato vse bolj uveljavljajov vsakodnevnem življenju za čiščenjevode, za varovanje prsti, preprečevanješirjenja prašnih delcev, erozije, akumulacijosedimentov in nasploh za izboljšanjekvalitete življenja. Učni poligonza ekoremediacije temelji na inovativnozasnovanih pristopih, ki udeležencemomogočajo lastno izkušnjo in razumevanjes pomočjo lastne aktivnosti.UČNI POLIGON ZA SAMOOSKRBO– PERMAKULTURA IN EKOVASZAJEM IZVIRAOBMOČJE NARAVNEGA NASLEDSTVANJIVAz mešanozasaditvijoSONČNA PASTTRAVNIŠKI SADOVNJAKSADNO -ZELENJAVNIVRTNJIVAOREHI IN KOSTANJIGOZDNIVRTbivališče (učilnica)večnamenski pokrit prostorsončni kolektor (ogrevanje vode)fotonapetostni moduli (el. energija)vetrni generatorterasa - prehodni prostorprostor za ognjiščevodni element z zasaditvijoživa zgradba z vrbamiograja z jagodičevjemprotivetrna zaščitadostopne potirastlinska čistilna napravazajetje izvirske vode (vkopanoUčni poligonEKOVASPERMAKULTURAUčni poligon za samooskrbo v zaselkuDole temelji na upoštevanju principovpermakulture in ekovasi. Na njem jepostavljena jurta (mobilno nomadskobivališče), kjer se lahko tudi prenoči.Poligon je zasajen z avtohtonimi rastlinskimivrstami in sicer kostanji, orehi insadnim drevjem. Celoten princip temeljina upoštevanju omejenih naravnihvirov ter racionalni rabi prostora. Prikazaneso naslednje zasaditve: travniškisadovnjak, gozdni vrt, njiva z mešanozasaditvijo, sadno-zelenjavni vrt in gozdnivrt. Na poligonu je tudi njiva ter območjenaravnega nasledstva.