13.07.2015 Views

Lipnica št. 96 - Občina Moravske Toplice

Lipnica št. 96 - Občina Moravske Toplice

Lipnica št. 96 - Občina Moravske Toplice

SHOW MORE
SHOW LESS
  • No tags were found...

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

AKTUALNOUrednikov kotičekSpo<strong>št</strong>ovane in spo<strong>št</strong>ovani bralci Lipnice, občani občine <strong>Moravske</strong> <strong>Toplice</strong> in tudi volivci in volivke. V nedeljo, 4. decembranas čakajo predčasne parlamentarne volitve, sedme v dvajsetletni zgodovini Slovenije, ki bodo odgovorilena vprašanja, komu izmed kandidatov in kandidatk političnih strank in list se bodo odprla vrata v 90 članski Državnizbor. Gre za izredne parlamentarne volitve, kajti redne bi bila na vrsti šele prihodnje leto, vendar je Vlada BorutaPahorja doživela parlamentarno nezaupnico, v sedmih dneh po nezaupnici pa ni bil predlagan nov mandatar, ker sose vse stranke odločile za odhod na predčasne volitve. Predsednik Republike dr. Danilo Türk je 25. oktobra razpustilParlament in razpisal volitve za 4. december.V pokrajini ob Muri, ki sodi v 8. volilno enoto, se bo za našo naklonjenost potegovalo 12 političnih strank in list. Otem, kdo se ponuja v 4. in 5. volilnem okraju, ki zajema prostor naše občine, boste tako ali tako izvedeli iz javnihobčil, pa tudi plakatov in neposrednih nastopov kandidatov ter strank. Nekaj teh se predstavlja tudi v pričujoči<strong>št</strong>evilki Lipnice. Na koncu, vse je odvisno od vas, volivke in volivci, ko se boste 4. decembra odločali po svoji vesti,komu zaupati svoj glas.Sicer pa smo v tej <strong>št</strong>evilki nekaj prostora namenili minulemu martinovanjskemu času, seveda pa tudi resnim temam,povezanih z delovanjem občine. Objavljen je tudi razpis za <strong>št</strong>ipendije. Na koncu pa nagradna križanka, ki vambo v teh poznojesenskih večerih, ko našo pokrajino pokriva gosta megla, krajšala čas.Vaš urednik Boris CipotPs. Še vedno velja vabilo vsem, ki imate voljo in željo sodelovati pri ustvarjanju vsebine Lipnice. Vaši prispevki so več kotdobrodošli.Iz dela občinskega svetaB krak pomurskega vodovoda vsebliže realnostiKar nekaj administrativnih ovir je bilo treba umakniti inuskladiti občinske predpise z dokumentacijo, ki bo del kohezijskevloge za projekt oskrbe s pitno vodo v Pomurju, za katereganaj bi levji delež zagotovili sredstva iz EU virov. Tudiobčinski svetniki občine <strong>Moravske</strong> <strong>Toplice</strong> so na svoji zadnjiseji, bila je 8. novembra, na predlog občinskih strokovnihslužb in župana Alojza Glavača, sprejeli novo besediloobčinskega odloka o načinu upravljanja gospodarske javneslužbe oskrbe s pitno vodo. Soglasno so sprejeli tudi predinvesticijskozasnovo za oskrbo s pitno vodo v okviru B krakaPomurskega vodovoda. V obeh občinskih odlokih, sprejeti soga morale vse občine, vključene v B krak Pomurskega vodovoda,so po eni strani določena oskrbovalna območja, kjer<strong>Občina</strong> s pomočjo javne službe zagotavlja oskrbo s pitnovodo, posebej pa so navedena tudi območja, kjer se oskrba spitno vodo uresničuje s pomočjo krajevnih vodovodov. Vsebinaodloka bo do pričetka gradnje sistema B pomurskegavodovoda doživela še kakšno spremembo, saj se je občina<strong>Moravske</strong> <strong>Toplice</strong> lotila nekaterih projektov izgradnje vodovoda.Sicer pa naj bi bila trenutna predinvesticijska vrednost vodovodasistema B na območju naše občine okoli 10 milijonovevrov. Gre za primarni in sekundarni sistem, ki naj bi gaizgradili že v prvi fazi, in sicer med leti 2012 in 2015, drugafaza bi naj bila dokončana do leta 2018, vanjo pa sodi delvodovoda med Suhim Vrhom in Vučjo Gomilo ter zamenjavaobstoječe vodovodne cevi med Moravskimi Toplicamiin Zgornjimi Moravci. Da je oskrba z zdravo pitno vodo vnaši občini še vedno pereč problem, po svoje izpričujejotudi podatki, da je kar 112 gospodinjstev odvisnih od našihgasilcev, 11 osebam pa je bilo razdeljenih blizu 1000 litrovustekleničene vode na javno vodovodno omrežje v občinipriključenih več kot 3000 prebivalcev, ko bo končana investicijav sistem B Pomurskega vodovoda, pa bo zdravo pitnovodo prejemalo 5500 prebivalcev. Po zagotovilih strokovnihslužb naj bi v letu 2012 izdelana projektna dokumentacijaza sistem B in z mednarodnim razpisom izbran izvajalec del.Občinski svetniki so v nadaljevanju seje sprejeli še odlok o<strong>št</strong>ipendiranju – razpis za <strong>št</strong>ipendije objavljamo v tej <strong>št</strong>evilkiLipnice. Naslednji sklic občinskega sveta naj bi bil še mesecanovembra.Boris CipotS sprejetjem odlokov o načinu upravljanja gospodarske javne službe oskrbes pitnu sistema bo vodo in predinvesticijske zasnove za oskrbo s pitno vodov okviru sistema B Pomurskega vodovoda, smo v občini <strong>Moravske</strong> <strong>Toplice</strong>korak bližje k trajni rešitvi oskrbe z zdravo pitno vodo.LIPNICA – glasilo občine <strong>Moravske</strong> <strong>Toplice</strong>. Uredni<strong>št</strong>vo: Boris Cipot – odgovorni urednik, Sonja Vöröš – urednica prispevkov v madžarskem jeziku, mag. Valerija DančSabotin – predstavnica MNSS, Anita Čontala Pulič – tajnica uredni<strong>št</strong>va, Štefan Jančarič, Janja Bürmen – TIC MT. Postavitev in tisk – Tiskarna aiP Praprotnik, 2011, naklada2300 izvodov. <strong>Lipnica</strong> ni naprodaj – brezplačno jo prejme vsako gospodinjstvo v občini, drugi zainteresirani pa na sedežu občine <strong>Moravske</strong> <strong>Toplice</strong>, Kranjčeva ulica 3,9226 <strong>Moravske</strong> <strong>Toplice</strong> – tel.: 02 538 15 00, faks: 02 538 15 02, e-mail: obcina@moravske-toplice.si – internet: www.moravske-toplice.si.2 : : : : : : : : : : <strong>Lipnica</strong>


AKTUALNO<strong>Občina</strong> <strong>Moravske</strong> <strong>Toplice</strong>, Kranjčeva ulica 3, 9226 <strong>Moravske</strong><strong>Toplice</strong> v sodelovanju s Pomursko izobraževalno fundacijo(v nadaljevanju PIF) na podlagi 6. člena Pravilnika o<strong>št</strong>ipendiranju v občini <strong>Moravske</strong> <strong>Toplice</strong> (Uradni list RS, <strong>št</strong>.91/2011), objavljaR A Z P I SZA PODELITEV ŠTIPENDIJ OBČINEMORAVSKE TOPLICEI. PREDMET RAZPISA:Štipendije Občine <strong>Moravske</strong> <strong>Toplice</strong> za <strong>št</strong>udente s stalnimbivališčem v občini <strong>Moravske</strong> <strong>Toplice</strong>.II. SPLOŠNE DOLOČBE:Štipendije so razpisane za <strong>št</strong>udijsko leto 2011/2012.Štipendije se podeljujejo za <strong>št</strong>udij v RS in v tujini.Predlog za dodelitev <strong>št</strong>ipendij izdela strokovna komisija,ki jo imenuje župan Občine <strong>Moravske</strong> <strong>Toplice</strong>. O podelitvi<strong>št</strong>ipendij odloči na predlog komisije občinska uprava.III. RAZPISNI POGOJI:Na razpis se lahko prijavijo <strong>št</strong>udenti dodiplomskega in podiplomskega<strong>št</strong>udija, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:- da so državljani Republike Slovenije,- da imajo stalno prebivališče v občini <strong>Moravske</strong> <strong>Toplice</strong>,- da so vpisani najmanj v drugi letnik dodiplomskega<strong>št</strong>udijskega programa,- da niso v delovnem razmerju oz. ne opravljajo samostojneregistrirane dejavnosti,- da niso vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri ZavoduRS za zaposlovanje,- da niso prejemniki drugih <strong>št</strong>ipendij ali drugihprejemkov za izobraževanje,- da imajo povprečje ocen v preteklem <strong>št</strong>udijskem letunajmanj 7,5.Višina <strong>št</strong>ipendije se določi na podlagi se<strong>št</strong>evka točk,doseženega po kriterijih, ki jih določa pravilnik, in sicerglede na oddaljenost kraja stalnega prebivališča do krajaizobraževanja, povprečno oceno in letnik <strong>št</strong>udija.Štipendist se s prejemanjem <strong>št</strong>ipendije obveže:- da uspešno konča letnik, za katerega je prejel <strong>št</strong>ipendijo,- da poda letno poročilo o poteku <strong>št</strong>udija,- da je pripravljen sodelovati z Občino <strong>Moravske</strong> <strong>Toplice</strong>oz. PIF.IV. ROK IN NAČIN ODDAJE VLOGVloga za pridobitev <strong>št</strong>ipendije mora biti podana na predpisanemobrazcu »Vloga za pridobitev <strong>št</strong>ipendije Občine<strong>Moravske</strong> <strong>Toplice</strong> za <strong>št</strong>udijsko leto 2011/2012«. Kandidati jolahko dobijo na sedežu Občine <strong>Moravske</strong> <strong>Toplice</strong>, Kranjčevaulica 3, 9226 <strong>Moravske</strong> <strong>Toplice</strong> oziroma na spletni straniObčine <strong>Moravske</strong> <strong>Toplice</strong>: www.moravske-toplice.si ali naspletni strani PIF: www.pif.si. Vloga se <strong>št</strong>eje za popolno, čeje k vlogi priložena vsa v vlogi zahtevana dokumentacija inče je pravočasno oddana.Rok za oddajo vlog je do vključno 30.12.2011. Kandidatilahko vloge vročijo osebno na sedežu Občine <strong>Moravske</strong> <strong>Toplice</strong>ali pošljejo priporočeno po po<strong>št</strong>i na naslov: OBČINAMORAVSKE TOPLICE, Kranjčeva ulica 3, 9226 <strong>Moravske</strong> <strong>Toplice</strong>,s pripisom »ŠTIPENDIJE 2011/2012«.Vloga, ki je bila oddana priporočeno po po<strong>št</strong>i, se <strong>št</strong>eje zapravočasno, če je bila oddana na po<strong>št</strong>i zadnji dan roka zaoddajo vlog.Številka: 110-00015/2011-1<strong>Moravske</strong> <strong>Toplice</strong>, 15.11.2011Župan:Alojz Glavač, l.r.PROJEKT O MARTJANSKI CERKVINOVE TISKOVINE IN DOGODKI ZAPROMOCIJO SPOMENIKAV okviru projektaPopularizacijaŽupnijske cerkvesv. Martina vMartjancih, kista ga finančnopodprla Ministrstvoza kulturo inobčina <strong>Moravske</strong><strong>Toplice</strong>, je TICM. <strong>Toplice</strong> izdalnovo zloženko v4. jezikih, plakatin razglednicoo martjanskicerkvi, ter priredilosrednjaprojektnadogodka- predavanjedr. JanezaBalažica z naslovom “Slikarska delavnica Janeza Akvile”,ki je bilo 29. 9. 2011 v PiŠK-u v Murski Soboti ter strokovnoekskurzijo “Po poteh Janeza Akvile”.Z izdajo zloženke v 4. jezikih (slovenski, nemški, angleški,madžarski), ki kot trajnejši in nepogrešljiv vir informiranjanagovarja domačo in mednarodno javnost, je bil doseženosnovni namen projekta.Presežno umetnostnozgodovinsko vrednost dajejomartjanski cerkvi stenske slikarije, nastale v okviru delavniceJaneza Akvile, vlogo in pomen smo poglobili z izvedbostrokovne ekskurzije “Po poteh Janeza Akvile” oziroma zogledom spomenikov v Veleméru (županija Vás/Železnona Madžarskem), Turnišču, Martjancih in naposled v BadRadkersburgu (avstrijska Štajerska), rojstnem kraju JanezaAkvile, z ogledom mestne župnijske cerkve ter imenitnihprofanih slikarij v t.i. Pistorjevi hiši.Posebno skrb so namenili tudi mladim s kvizom “JanezAkvila in martjanska cerkev”. Pomerile so se 3 osnovne šole(OŠ Bogojina, OŠ Fokovci in OŠ Turnišče). Vsako šolo je zastopalaskupina s 3 tekmovalci, ki so podrobneje preučiliseznam predpisane (sicer zahtevne) strokovne literature.Vsi tekmovalci so za svoj trud prejeli <strong>št</strong>evilne praktične nagrade.JanjaBürmenTIC <strong>Moravske</strong><strong>Toplice</strong>4 : : : : : : : : : : <strong>Lipnica</strong>


AKTUALNODOŠ Prosenjakovci že 30 letNa koncu vasi je v mrežo idile, lepote in znanja ujetaDvojezična osnovna šola Prosenjakovci. S svojo barvitookolico privablja mlade, željne znanja, kot privablja pisantravnik pridne čebelice. 1. septembra 1981 so se njena vrataprvič odprla za učence slovenske in madžarske narodnostiz narodnostno mešanega območja naselij Hodoš, Krplivnik,Domanjševci, Ivanjševci, Lončarovci, Berkovci, Središče,Prosenjakovci, Pordašinci, Motvarjevci in Čikečka vas. Zuradno ustanovitvijo centralne dvojezične osnovne šole vProsenjakovcih sta bili pod njeno upravo priključeni tudipodružnični šoli v Domanjševcih in na Hodošu. Letošnješolsko leto gosti že trideseto generacijo mladih. Prav zaradiokrogle obletnice so učenci in učitelji šole 21. oktobraletos pripravili posebno proslavo.Na petkovo slavje so bili povabljenitudi nekdanji učenci in učiteljišole, starši, prav tako predstavnikiMadžarske narodne skupnostiin župani. S svojim obiskompa jih je počastil tudi generalnidirektor Direktorata za vrtce inosnovno šolstvo, Boris Černilec, kije v svojem slavnostnem govoruz vzpodbudnimi besedami izrazilsvoje prepričanje v uspešnostslovenskega šolskega sistema,znotraj katerega ima dvojezičnošolstvo posebno mesto.Glavno vlogo so nosili učencišole, ki so skozi izvirni dvojezičnimuzikal prikazali utrinke iz bogatezgodovine šole. Muzikal je nastalv sodelovanju učiteljic šole:Sandra Kontrec (scenarij in pesmiv slovenščini), Elizabeta Gaál (pesmiv madžarščini), Milena Vargain Gabriela David (koreografija),Mojca Györek Karas (priredbaglasbe ljudskih pesmi). Kvalitetaproslave zrcali pridnost in sposobnostučencev in učiteljev DOŠProsenjakovci.V svojem govoru je ponosnaravnateljica ga. Jožefa Hermanrazkrila učinkovitost in vrednotedvojezičnega pouka. Meni, da jev sodobnem svetu pomembnopri učencu razvijati tiste socialneodlike, znanja in sposobnosti, kiso pot do kakovostnega in samostojnegavseživljenjskega učenja.Tako je učence potrebno naučitiučiti se, kritično razmišljati ter vnjih spodbuditi odgovornost dosebe, do sočloveka in do svojihdejanj. Njena želja je ustvarjati6 : : : : : : : : : : <strong>Lipnica</strong>tako šolsko klimo, ki bi bila prijetna in zahtevna hkrati,ki bi nudila znanje za življenje. Za to pa so potrebniustvarjalni, kritično razmišljujoči, odgovorni in dosledniučitelji ter starši, ki svojim otrokom postavljajomeje in od njih zahtevajo odgovorno delo tako v šolikot tudi doma.Dosežki na državnih in mednarodnih tekmovanjihv znanju na posameznih predmetnih področjih teruspešnost pri nadaljnjem šolanju dokazujejo, da jeDOŠ Prosenjakovci na pravi poti, v koraku s časom,ko si učitelji drznejo biti avtonomni. Možnost razvijanjajezikovnih kompetenc v več jezikih hkrati paučence in njihovo osebnostno rast še dodatno okrepi.mag. Valerija Danč SabotinGlavni vlogi v muzikalu sta odigrali učenki Lea Sapač in Sarah Abraham.Kakor se pač spodobi, na okrogli obletnici delovanja DOŠ Prosenjakovci ni manjkala niti torta.


AKTUALNOPredvolilni program LDS imenovan »8 x 5« ki ponuja koncept ENOSTAVNEIN VITKE DRŽAVE je možnost in priložnost za:• Za razvoj gospodarstva v Prekmurju in s tem ohranjanjesedanjih in pridobivanje novih delovnih mest• Za samooskrbi s hrano, s poreklom » pridelano vPrekmurju«• Za poenostavitev postopkov na področju pridobivanjagradbenih dovoljenj in urejanja prostora• Za uporabo geotermalne vode in drugih obnovljivih virovenergije ter varovanje voda• Za enake možnosti obeh spolov, manjšin, invalidov inostalih skupin, ki so pomoči potrebni• Za obvezno srednje šolstvo• Za preprosto in učinkovito kreditno politiko za mlade inmlade družine• Za promocijo kmečkega turizma na Goričkem• Za ureditvi prometne in druge infrastrukture• Za skrb za zdravje s pomočjo športnih programov inustvarjanje pogojev za delo v športu• Za medgeneracijski dialogJE MOŽNOST IN PRILOŽNOST ZA PREKMURJE.Mag. Aleksander JEVŠEKMag. Aleksander JEVŠEK, je star petdeset let za poslancav Državni zbor na listi LDS pa kandidira v volilnem okrajuMurska Sobota. Kot pravi sam, se je za vstop v politiko odločilzaradi tega, ker prav LDS s svojim programom nadgrajujetemeljne vrednote, na katere se v času, ki ga živimo vse pogostejepozablja:• Enakopravnost, ki ne pomeni, da smo v družbi vsi enaki,ampak, da imamo enake priložnosti in možnosti.• Pravičnost in po<strong>št</strong>enost, ki pomenita, da velja zakon zavse in, da je »meter« za vse enako dolg ne glede na materialniali statusni položaj.• Varovanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin inspo<strong>št</strong>ovanje sočloveka.• Delavnost.Po rodu je Korošec, po družinskem statusu mož in oče, poizobrazbi magister pravnih znanosti, z dušo in telesom paPrekmurec, saj skupaj z družino v Murski Soboti živi že skorajtrideset let. Zna poslušati, razumeti in se pogovarjati. To bopočel v času predvolilne kampanje v volilnem okraju MurskaSobota kjer bo obiskal sleherni kraj in sleherno vas in to bopočel tudi po tem, ko bo izvoljen kot poslanec v Državni zbor.Jevšek je prepričan, da Pomurje nujno potrebuje poslanca vDržavnem zboru, saj je to za nadaljnji razvoj regije izjemnopomembno. Prav zaradi tega vsak, ki se vsaj malo razume na»volilno matematiko« ve, da je pri letošnji državnozborskihvolitvah možnost Prekmurja, da dobi poslanca v Državnizbor prav v na listi LDS.Zoran KOSZoran Kos, rojen 2. decembra 1972 v Murski Soboti, kikandidira za poslanca v Državni zbor na listi LDS v volilnemokraju Goričko, se je po končani Fakulteti za športzaposlil kot učitelj športne vzgoje na Dvojezični osnovnišoli v Prosenjakovcih in Osnovni šoli v Fokovcih, sedaj zaposlenna Osnovni šoli Beltinci. Dela kot svetnik v MestniObčini Murska Sobota, komisiji za družbene dejavnosti,komisiji za romska vprašanja, je predsednik svetastaršev Vrtca Murska Sobota, trener juda (mojster juda3 DAN), vodi seminarje, izobraževanja v področnem centruza program Naučimo se plavati in nudi pomoč terdelo pomoči potrebnim v LEO klubu Murska Sobota inMedobčinskem dru<strong>št</strong>vu slepih in slabovidnih v Murskisobota.Živi v Murski Soboti, sin Antona Tončka in Jožice, ponosnioče hčerke Maše…Za kandidaturo poslanca v Državni zbor sem se odločil,ker sem mlad, poln veselja do dela in sem pripravljendelati, boriti se za dobro naših ljudi!Kot pravi sam se bo zavzemal za državo, ki bo prijazna,enostavna in učinkovita do državljanov. Posebni poudarekpa bo dal, enakim možnostim za vse državljanke indržavljane Slovenije. Zavedati se namreč moramo, dasmo majhna dežela v kateri moramo držati skupaj, si pomagatiin tako napredovati na vseh področjih delovanja.Je dostopen. Razumevajoč. Učinkovit. Zanesljiv.8 : : : : : : : : : : <strong>Lipnica</strong>


REPORTAŽAMartinovali smo tudi vMoravskih ToplicahIn to pod šotorom pri nekdanjem lovskem domu, zaodlično pripravljeno prireditev pa sta moči združilaobčina <strong>Moravske</strong> <strong>Toplice</strong> in TC Maximus. Vse je teklo kotnamazano. Svoje so k profesionalno izvedeni prireditviprispevali tudi mladi z Tešanovec in Moravskih toplic, paVinska klet Marof, Vinogradni<strong>št</strong>vo Jani Erniša s SuhegaVrha. Za uvod so udeležence, nekaj jih je s pomočjo avtobusnegaprevoza prispelo tudi iz Murske Sobote, ogreličlani moškega pevskega zbora Vinogradniškega dru<strong>št</strong>vaGoričko. Sledil je krst mo<strong>št</strong>a, ki ga je opravil »škof« Ja-Dogovor o skupni organizaciji Martinovanja je padel pred nekaj meseci nasrečanju župana Alojza Glavača in podjetnika Stanka Polaniča. Zato sta sena prvem Martinovanju znašla za isto mizo.nez Žilavec, srca pa je najbolj ogrela legenda slovenskezabavne in narodne glasbe Alfi Nipič. Za kulinaričnorazvajanje so poskrbeli kuharski mojstri iz restavracijeMaximus. Da so se lahko odrasli za nekaj hipov prepustiliprijetnim trenutkom so poskrbele tudi vzgojiteljicein najmlajše »okupirale« z otroškimi animacijami.Prvo Martinovanje v Moravskih Toplicah ne pomeni,da je tudi zadnje, saj si glede na dobro organiziranostzasluži večjega obiska. To a je odvisno tudi od odprto-Alfi Nipič s svojimi <strong>št</strong>evilnimi uspešnicami publike doslej še nikoli ni pustilravnodušne. Pelo se je in tudi plesalo na akorde njegovih viž.Kar nekaj obrazov, ki se nam bo ponujalo na volitvah 4. decembra, se jepojavilo na martinovanjski prireditvi. V živahnem dialogu je beseda sevedatekla o tem, kdo bo zmagal in kdo bo ostal pred vrati Parlamenta.sti nosilcev turistične ponudbe v kraju in občini, ki seše vedno preveč zapirajo v svoje prostore. Sicer pa jeletošnje Martinovanje v Moravskih Toplicah zaznamovalatudi invazija poslanskih kandidatov na predčasnihdržavnozborskih volitvah. Tudi tovrstne prireditve sodijomed učinkovite metode promocije in prepričevanjavolivcev, za koga naj se odločijo. Verjamemo, da za kajtakega ni dovolj le kozarec ali dva, temveč program inkredibilnost kandidatov.bcMARTINOVANJE V PROSENJAKOVCIHMartinovanje ali martinovo je praznik, posvečen novemuvinu ali povedano z drugimi besedami, to je obdobje,ko se mo<strong>št</strong> spremeni v vino. Gre za star ljudskipraznik, ki naznanja konec dela na poljih in krst mladegavina.Da ta star ljudski praznik ne bi šel v pozabo, je sekcijavinogradnikov, ki deluje v okviru KTD »Ady Endre« Prosenjakovci,v soboto 05.11.2011 organizirala 2. tradicionalnomartinovanje. Praznik so počastili z nastopomženskega pevskega zbora KTD »Ady Endre« Prosenjakovci,s skečem selanskih Nemakov in s krstom mo<strong>št</strong>a.Škof M.G. je v svoji pridigi povedal, da: »je mo<strong>št</strong>ek rojenv prelepih prosenjakovskih goricah, odraščal pod rokamimarljivih rezačev in kopačev, ki so rezali, kopali,vezali, pleli, škropili, prekapali, spet škropili, v jeseni pas pesmijo prišli so brat. Brali so, pute nosili, zobali vmes,jedli in pili ter se smejali, grozdje so mleli, v prešo dajaliin ko že vsi so odšli domov vriskajoč, je preša še dolgostokala v noč. Tako je mo<strong>št</strong>ek preživel in kot pokončenjunak ostal trden, močan, ponosen in zato spo<strong>št</strong>ovan.«V nadaljevanju obreda je blagoslovil prosenjakovskovino in vse vinogradnike, ki so ga pridelali. Pridigo jekončal z željo, da vino vsem, ki ga bodo pili da veseljein radost, moč in pogum za dobra dejanja. Vse zbraneje opozoril, da vino, ki v sodih se bistri, v glavah spomintemni, zato le občasno ga zaužijmo, da vso pamet neizgubimo!Mitja Gorza<strong>Lipnica</strong> : : : : : : : : : : 9


REPORTAŽAMÁRTON NAPI RENDEZVÉNYPÁRTOSFALVÁNMárton napja z újbor ünnepe, vagyis ebben az időszakbantörténik meg a must borrá válása. Régi népi szokás ez, amikora mezei munkák befejezését és az újbor megkeresztelésétünneplik.szüreteltek. Szedték a szőlőt, hordták a puttonyt, közbenszemezgettek, ettek-ittak, nevetgéltek, a szőlőt ledarálták,présbe rakták, és mikor nótázva haza indultak, a présnek akönnyei csordultak. A must viszont ezt túlélte, erős és büszkevolt, hősként tűrte, mi pedig meg is becsüljük érte”.A szertartás folytatásában megáldotta a pártosfalvi bort, éspersze a bortermelőket is. A prédikációt azzal a kívánsággalzárta, hogy a bor, mindazoknak, akik elfogyasztják, adjonörömet és jókedvet, valamint erőt és bátorságot a jócselekedetekhez.Az egybegyűlteket emlékeztette, hogy a hordókbantiszta bor az agyban sötétséget kelthet, ezért csak időnkéntfogyasszuk, mert az eszünk is elveszhet!Mitja GorzaŽupan in legendaAlfi Nipič, ki je s svojo spremljevalno skupino razveseljevaludeležence Martinovanja, ki sta ga pripravila občina <strong>Moravske</strong><strong>Toplice</strong> in TC Maximus, je pravcata legenda slovenskeglkasbene scene. V začetku decembra bodo minila <strong>št</strong>iridesetletja, kar je prvič zapel tisto znano Silvestrski poljub.Še danes so njegove pesmi, zabavne ali v narodnem mellosu,privlačne in gredo takoj v uho. Še župan Alojz Glavačse je b zvokih Alfijevih uspešnic zavrtel s svojo soprogo Vlasto,z Alfijem pa sta za trenutek »pozirala« za Lipnco.A régi hagyományt ápolva, a pártosfalvi Ady EndreMűvelődési-és Idegenforgalmi Egyesület bortermelői tagozata2011. november 5-én második alkalommal megszerveztea hagyományos Márton napi rendezvényt. A rendezvényenfellépett a pártosfalvi Ady Ednre MIE népdalköre, a seloi Nemakicsoport vidám jelenetekkel szórakoztatta a közönséget,majd a must keresztelése következett.M.G. püspök prédikációjában elmondta, hogy „a must acsodálatos pártosfalvi szőlőhegyen született, a szorgalmasmetszők és kapások gondos kezei nevelték, hiszenők metszettek, kapáltak, kötöztek, gyomláltak, permeteztek,lazítottak, majd újra permeteztek, ősszel pedig nótaszóvalMoški pevski zbor Vinogradniškega dru<strong>št</strong>va Goričko ima za sabo že kar nekajlet plodnega delovanja. Tudi zgoščenko so že izdali, s svojim nastopom papopestrili Martinovanje v Moravskih Toplicah. Seveda so bili njihovi verzinamenjeni žlahtnosti vinske kapljice.10 : : : : : : : : : : <strong>Lipnica</strong>


AKTUALNOKRAJEVNA SKUPNOST NORŠINCI, 9221 MARTJANCI Datum: 14.11.2011OBVESTILO O SPREMLJANJU MANGANA IN METABOLITOV S-METOLAKLORA NAVODOVODNEM SISTEMU NORŠINCI OD 2007 DO 2011Obveščamo vas o spremljanju mangana, metolaklor - ESA in metolaklor – OXA na vodovodnem sistemu NORŠINCI.Tabela 1: VSEBNOSTI MANGANA V VAŠKEM VODOVODU NORŠINCI (izraženo v mg/l, normativ – 50 µg/l NO3)Mesto odvzema jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov decOmrežje 2007 590 190 77 220Omrežje 2008 270 510 400 190 160 210Omrežje 2009 250 140 50 110Omrežje 2010 31 37032098M*230 100 210 100 200 120Omrežje 2011 150 52 58Zaradi pojava visokih koncentracij mangana v vodi VV Noršinci se od leta 2001 izvaja spremljanje tega parametra.V strokovnem mnenju <strong>št</strong>. 15/78-2001 z dne 10.08.2001 so nam priporočali čimprejšnjo priključitev na drugi ustreznivodni vir oz. vodovod, do takrat pa laboratorijske kontrole mangana na omrežju. <strong>Občina</strong> <strong>Moravske</strong> toplice predvidevačimprejšnjo priključitev na nov vodni vir (MV M. Sobota ali Pomurski vodovod).Krajevna skupnost Noršinci je zaradi ugotovljene vsebnosti mangana v pitni vodi zaprosila ZZV Maribor za izdelavo ocenetveganja za zdravje ljudi. Ocena je bila izdelana decembra 2009, kjer je bilo zapisano da, se glede na do sedaj znanetoksikološke podatke o vplivu mangana na zdravje ljudi ter glede na razpoložljive podatke o koncentracijah teh spojin vpitni vodi VV Noršinci, ocenjuje, da izmerjene koncentracije na pipi uporabnika in posledični vnosi v organizem v primeruoskrbe s pitno vodo na območju, ki ga oskrbuje upravljavec KS Noršinci, lahko predstavljajo tveganja za zdravje ljudi,predvsem malih otrok in dojenčkov, saj vnos, ob upo<strong>št</strong>evanju srednje vrednosti izmerjenih koncentracij na pipi uporabnikain izračunu vnosa mangana preko vode v skladu z metodologijo WHO, preseže 20 % TDI, medtem ko so akutni toksičniučinki mangana malo verjetni.Zato se priporoča čimprejšnje zmanjšanje vsebnosti mangana na pipi uporabnika na vrednosti določene s Pravilnikom opitni vodi, da bi s tem preprečili dolgoročna tveganja za zdravje uporabnikov pitne vode.Ker vsebnosti mangana v vodi predstavljajo tveganje za dojenčke in male otroke ( do 10kg), so deležni nadomestne oskrbes pitno vodo (delitev vode v plastenkah).Zmanjševanja mangana v pitni vodi se izvaja z izpiranjem vodovodnega omrežja, katerega izvaja podjetje Čista naravad.o.o..Opravljajo se analize vode na določanje vsebnosti mangana, kjer ugotavljamo, da koncentracije le-tega upadajo.Izpiranje omrežja se bo v letu 2011in v letu 2012 nadaljevalo dokler se oskrba s pitno vodo ne bo uredila v smislu priključitvena drugi ustrezni vodni vir oz. vodovod.Tabela 2: VSEBNOSTI METOLAKLORA – ESA V VAŠKEM VODOVODU NORŠINCI (izraženo v mg/l) (normativ 0.1 mg/l)jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec2008 1,2 M*2009 1,50 1,42009 M 1,42010 1,4 1,12010 M 1,52011 0,59*M:vzorec vzet v okviru državnega monitoringaTabela 3: VSEBNOSTI METOLAKLORA – OXA V VAŠKEM VODOVODU NORŠINCI (izraženo v mg/l) (normativ 0.1 mg/l)jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec2008 0,13 M*2009 0,18 0,082009 M 0,162010 0,08 0,082010 M 0,152011 0,05*M:vzorec vzet v okviru državnega monitoringaKrajevna skupnost Noršinci je zaradi ugotovljene vsebnosti metabolitov S-metolaklora v pitni vodi zaprosila ZZV Mariborza izdelavo ocene tveganja za zdravje ljudi.12 : : : : : : : : : : <strong>Lipnica</strong>


IZ DELA DRUŠTEVOcena je bila izdelana 29.06.2009, kjer je bilo zapisano da, se glede na do sedaj znane toksikološke podatke o vplivu metolaklora,S - metolaklora in metabolitov metolaklora ESA in metolaklora OXA na zdravje ljudi ter glede na razpoložljivepodatke o koncentracijah teh spojin v pitni vodi VV Noršinci, ocenjuje, da izmerjene koncentracije na pipi uporabnikain posledični vnosi v organizem v primeru oskrbe s pitno vodo na območju, ki ga oskrbuje upravljavec KS Noršinci, nepredstavljajo tveganja za zdravje ljudi, vključno z malimi otroci in dojenčki, in s tem pomembnega javno zdravstvenegaproblema, saj vnos, ob upo<strong>št</strong>evanju najvišjih izmerjenih koncentracij na pipi uporabnika in izračunu vnosa metolaklora,S- metolaklora in metabolitov metolaklora ESA in metolaklora OXA preko vode v skladu z metodologijo WHO, ne preseže10 % TDI za osnovno spojino.Porabnike pitne vode Krajevna skupnost obvešča o kvaliteti pitne vode in upo<strong>št</strong>eva predlagane ukrepe s strani In<strong>št</strong>itutaza varovanje zdravja RS.Predsednik sveta KS Noršinci:Tomaž LopertBOGATA ZGODOVINA PGD KRNCIKrnci so ena najmanjših vasi v Občini <strong>Moravske</strong> <strong>Toplice</strong>. Vpisnih virih se prvič omenjajo leta 1393 kot »Kernych« inležijo na jugu Goričkega v povirju Martjanskega potoka. VKrncih začetki gasilstva segajo v daljnje 1923. leto, ko je 14.februarja na pobudo takratnega župana Janeza Kukojce inprvega predsednika PGD Krnci Aleksandra Kranjca, romaltakratnemu županu Maribora seznam novoizvoljenegavodstva in članov. Skupaj je bilo takrat v Dru<strong>št</strong>vo včlanjenih18 zvestih gasilcev. S sprejetimi pravili Jugoslovanske gasilskezveze v Ljubljani je Dru<strong>št</strong>vo tudi postalo pravnoveljavno. Dru<strong>št</strong>vo ob ustanovitvi ni imelo nobene opremein nobenega orodja za gašenje, zato je leta 1926 nabaviloprvo enoosno brizgalno brez sesalnega voda in novegasilske uniforme, kar so člani plačali iz lastnih sredstev.Leta 1932 so na občnem zboru sklenili, da zaradi pogostihpožarov nabavijo večjo <strong>št</strong>irikolesno brizgalno, ki so jo kupiliod gasilskega dru<strong>št</strong>va Černelavci. Istočasno so začeli gradititudi manjšo orodjarno, ki so jo svečano odprli leta 1934. Tostaro zgradbo, ki je nekajkrat menjala lastni<strong>št</strong>vo, so domačigasilci pred nekaj leti odkupili in imajo v bližnji prihodnostiv njej namen zgraditi gasilski muzej, kjer bo na razstavi vsaoprema od začetka gasilstva v Krncih. Požarna bramba Krnci,kakor se je v tistih letih imenovalo gasilsko Dru<strong>št</strong>vo, se jeredno udeleževala sektorskih vaj in zmeraj dosegala solidnerezultate. S pomočjo prostovoljnih prispevkov krajanovin sosednjih vasi je Dru<strong>št</strong>vo leta 1959 kupilo prvo motornobrizgalno znamke Savica, ki je vse do leta 1972 dobro služilasvojemu namenu. V letu 1972 je Dru<strong>št</strong>vo kupilo motornobrizgalno znamke Ziegler s celotno pripadajočo opremo inprikolico za prevoz. Pridni in marljivi gasilci iz Krncev so leta1975 zgradili dvorano in garažo, ter ji leta 1977 dogradili šekuhinjo, eno sobo, dodatno garažo, ter sanitarije. S pomočjosamoupravne interesne skupnosti za požarno varnost intakratne Gasilske zveze Murska Sobota je Dru<strong>št</strong>vo leta1978 na vaško-gasilski dom namestilo električno sireno,ki deluje še dandanes. Leta 1985 je Dru<strong>št</strong>vo kupilo rabljenogasilsko vozilo TAM 2001 od gasilskega dru<strong>št</strong>va Bakovciin leta 1995 razvilo svoj prvi dru<strong>št</strong>veni prapor. To gasilskovozilo je dobro služilo svojemu namenu vse do leta 2000,ko je Dru<strong>št</strong>vo kupilo novo gasilsko orodno vozilo znamkeRenault Master, ki zadovoljuje vse potrebe prve kategorijegasilskega dru<strong>št</strong>va. Leta 2009 se je pričela obnova vaškogasilskegadoma v Krncih, ki je komaj letos dobil svojodanašnjo podobo. Lanskega leta je v okviru PGD Krncizačela delovati tudi ženska desetina, ki dosega solidneuspehe na različnih tekmovanjih. Nova motorna brizgalnaje stala 13.500 evrov. Prostovoljno gasilsko dru<strong>št</strong>vo Krnci jeprispevalo 3.000 evrov, iz nabiralne akcije po domovih sozbrali 9.000 evrov, preostanek pa so prispevali donatorji,predvsem občina <strong>Moravske</strong> <strong>Toplice</strong>, občina Puconci, zavarovalnicaTriglav in gasilska zveza <strong>Moravske</strong> <strong>Toplice</strong>. Gasilciin krajani Krncev se še enkrat zahvaljujejo vsem, ki so posvojih zmožnostih in na kakršenkoli način pripomogli k tejpomembni pridobitvi.Bojan LukačMESEC POŽARNEGA VARSTVAGasilci iz prosenjakovskega sektorja, predvsem poveljnikiin podpoveljniki iz 11 dru<strong>št</strong>ev, smo se udeležili izobraževanjav bioplinarni v Motvarjevcih.Izobraževanja so se udeležili tudi poveljnik inpodpredsednik Gasilske zveze, ter vodstvo osrednje gasilskeenote <strong>Moravske</strong> <strong>Toplice</strong>.V bioplinarni nam je bil predstavljen in prikazan celotnitehnološki proces pridobivanja električne energije. Ker jeomenjeni objekt, kateri je neka noviteta v našem okolju,do sedaj prikazan kot nevarni tujek, smo se lahko sedajprepričali na lastne oči, da dejansko ne predstavlja nekevečje ogroženosti za okolje. Prisotni na omenjenem usposabljanjusmo se tudi strinjali, da so taka izobraževanjabolj pomembna, kakor napovedane ali nenapovedaneneživljenske gasilske vaje.Stanislav GORČAN<strong>Lipnica</strong> : : : : : : : : : : 13


REPORTAŽA12. Martinov pohodIn sv. Martin je mo<strong>št</strong> spremenil v vino. 11. novembra, kogoduje sv. Martin se po ljudskem izročilu iz mo<strong>št</strong>a naredivino. Ali ta praznik obeležujemo vsako leto pa je sevedaodvisno od natančnega in zahtevnega dela, ki gaod pomladi pa do jeseni opravljajo vinarji. Letošnje letoje njihova predanost in ljubezen do vinske trte obrodilaše posebno žlahtne sadove. K temu je pripomogla tuditopla jesen, ki je rujni kapljici dodala posebno aromo. Zletošnjimi odličnimi pogoji vinogradniki napovedujejokakovosten letnik vin 2011.Praznik vina pa smo obeležili tudi v naši občini <strong>Moravske</strong><strong>Toplice</strong>. S pomočjo gostiteljev, Turističnega dru<strong>št</strong>va MartinMartjanci, Turistično – informativnega centra <strong>Moravske</strong><strong>Toplice</strong> in Občinske športne zveze je v soboto, 12. novembra2011, potekal že tradicionalni 12. Martinov pohod.Sončno jesensko, že skoraj zimsko vreme, je na plan zvabiloveč kot 450 pohodnikov. Svojo pot so začeli na igriščuNK Čarda Martjanci. Pred samim pohodom so jih organizatorjipohoda TD Martin Martjanci pogostili z domačimidobrotami. Pot so nadaljevali proti hotelu Vivat, kjer sose jim pridružili ostali ljubitelji športne aktivnosti. HotelVivat, kot eden izmed sponzorjev pohoda, poleg Občine<strong>Moravske</strong> <strong>Toplice</strong> in Prevoz oseb Šinko s.p., je obiskovalcempohoda pripravil okusne prigrizke. Pohodniki so senato podali proti Suhemu Vrhu, kjer so imeli še krajšo postojankona tamkajšnjem nogometnem igrišču. Pot jih jevodila skozi jesensko idilo vinogradniškega okoliša SuhegaVrha, Zgornjih Moravec in Moravskih Toplic. Končnicilj letošnjega 12. Martinovega pohoda je bil pri novemlovskem domu v Zgornjih Moravcih. Vsem pohodnikomso postregli s kislim zeljem, okušali so dobrote lokalnihponudnikov, sledil pa je tudi pester družabni program.Kot pa se seveda za praznik vina spodobi, je sv. Martinkrstil mo<strong>št</strong> in ga spremenil v vino. Pomagala mu je tudiletošnja prekmurska vinska kraljica Desire Gal iz Petišovec.Pohodnike je zabaval tudi mali rijtar iz Tešanovec, zapeliso pevci Dru<strong>št</strong>va vinogradnikov Goričko, predstavilo se jetudi TD Bogojina in drugi. Vsi udeleženci pohoda so sodelovalipri žrebanju nagrad. Podelili so 5 martinovih košar,katere je sponzoriral Mlinopek, Panvita, vinogradnik AlojzBerden iz Bogojine in zelenjava Horvat iz Skakovec. V 5vrečk sladkih dobrot pa so prispevali Medičarstvo JožicaCelec, Kovač Franc iz Sela – domače žganje, Küčan Franciz Tešanovec– bučno olje in čebelarstvo Forjan. Veselodruženje ob žlahtni kapljici se je nadaljevalo ob zvokihglasbene skupine Skok.Miša CipotSv. Martin je z nabrušenim jezikom nasmejal zbrane in s pomočjoprekmurske vinske kraljice Desire Gal krstil mo<strong>št</strong>TIC <strong>Moravske</strong> <strong>Toplice</strong> se kot organizator prireditvezahvaljuje sponzorjem prireditve (<strong>Občina</strong> <strong>Moravske</strong><strong>Toplice</strong>, Terme Vivat, Prevoz oseb Šinko).Zahvala velja tudi prekmurski vinski kraljici DesireGal za sodelovanje in članom NK Čarda Martjanci,KMN Suhi Vrh in LD Moravci za ves trud pri izvedbiprireditve.Zahvaljujemo se vsem, ki so prispevali Martinove dobrote:Panvita d. d. (Rakičan), Mlinopek d. d.(M. Sobota), Družina Horvat (Skakovci), ČebelarstvoForjan (Sebeborci), TD Bogojina, Berden Alojz (Filovci),Medičarstvo Celec (Ratkovci), Kovač Franc (Selo), KmetijaKüčan (Tešanovci).Zahvaljujemo se tudi ostalim sodelujočim, ki jih nismoposebej izpostavljali.<strong>Lipnica</strong> : : : : : : : : : : 15


VSE FELETisztelt választó polgárok,Engedjék meg nekem, hogy bemutatkozam, Orbán Dusán vagyok, Hodosi származású,most Domonkosfán élek. Középiskolába Körmenden jártam. A középfoku oktatás befejezéseután munka visszonyba léptem a Spar R.t. kereskedelmi vállalatal - Muraszombat.Mindig tevékenyen vettem részt a falu életében, kulturális, a sportéletben, tűzoltóknál és afalu építésében. Így jó ismerem az itt élők és dolgozók életét, gondjait és vágyait.Az utóbbi helyhatósági választások idején tagja lettem a Domonkosfán a Községi NemzetiségiTanácsnak valamint a muravidéki csúcsszervezetnek Lendván. Így rálátásom van azegész nemzetiségi politikára, az itt észlelt tapasztalatok ösztönöztek arra, hogy jelöltessemmagam a képviselői posztra.A nemzetiségi politika nem egy szűk elit csoport joga, hanem mindannyiunk érdekében kell,hogy folyjon, meg kell benne találnia magét minden muravidéki magyarnak és cselekednikell. A tettek a fontosak és nem az akadémia viták és egyes személyek önmutogatása, promoválása. Mint kiválasztott képviselőfelvállalom nemzeti létünk minden gondját, a földművesét, aki nem tudja eltartani családját a csekély fizetésből, a nyugdíjasét, akialig köti össze csekély nyugdíjával a hónapokat. De a legnagyobb gond a fiatalok sorsa, akik kénytelen elhagyni a szülőföldünket,mert nem találnak munkát.Pontosabb céljaimat a mandát folyamán bemutatom a tájékoztatón, amelyet megkapják otthonukba.Mielőtt dönt gondoljon erre: „A FIATALOKON ÁLL A VILÁG – Vajon itt az idő a változásra?”Köszönöm az ön bizalmátOrbán DusánJAZ – OSEBNO - SUZANA DEUTSCHDELO, KI GA OPRAVLJATE – Trenutno sem ravnateljica OŠFokovci1. V katerem letnem času ste rojeni? Rojena sem oktobra,torej jeseni.2. Kje ste rojeni?... V Murski Soboti3. Ura, ko ste rojeni?...Ne vem natančno.4. Poklic, ki ga opravljate…Sem učiteljica in to delo z veseljemopravljam.5. Vaš sanjski poklic…Ga ni! Vsak poklic ima lepe in tudimanj lepe plati.6. Vaša najljubša jed…Testenine vseh vrst na različne načine.7. Jed, ki je ne marate…Kumare8. Vaša najljubša pijača…Voda brez okusa9. Pijača, ki je ne marate…Alkoholne pijače, še posebej pivo.10. Vaša najljubša barva…Olivno zelena11. Vaša najljubša žival…Mačka12. Vaš najljubši film…Mostovi Madisona13. Vaš najljubši pevec/pevka…Jasmin Stavros14. Vaš najljubši igralec/igralka…Susan Sarandon15. Vaš najljubši nakit…Zlati uhani16. Kraj, ki bi ga želeli videti, pa ga še niste…Večjidel sveta17. Vaš hobi…Časa je premalo, vendarrada imam pohodni<strong>št</strong>vo.18. Najdražja stvar, ki ste jo kdaj kupili…Avtomobil19. Dejanje, ki ga obžalujete…Nekoč semodkrito povedala svoje mnenje in zato sem bila označena za najslabšegačloveka na svetu.20. Dejanje, na katerega ste ponosni…Na svoje delo, ki ga opravljam ponajboljših močeh.ÉN – SZEMÉLYESEN - SUZANA DEUTSCHAZ ÖN ÁLTAL VÉGZETT MUNKA – Jelenleg a FokovciÁltalános Iskola igazgatója1. Melyik évszakban született?... Októberben, tehát ősszelszülettem.2. Hol született?... Muraszombatban3. Hány órakor született?... Nem tudom pontosan.4. Foglalkozása… Pedagógus vagyok, és örömmel végzema munkámat.5. Álomfoglalkozása… Nincs olyan! Mindegyik hivatásnakmegvannak a szép, és a kevésbé szép oldalai.6. Kedvenc étele… Tésztafélék minden változatban.7. A „nem szeretem” étele… Uborka8. Kedvenc itala… Ízesítés nélküli víz9. „Nem szeretem” itala… Szeszes italok, különösen a sör.10. Kedvenc színe… Olíva zöld11. Kedvenc állata… Macska12. Kedvenc filmje… Madisson megye hídjai13. Kedvenc énekese… Jasmin Stavros14. Kedvenc színésze… Susan Sarandon15. Kedvenc ékszere… Arany fülbevaló16. Egy hely, ahol még nem járt, de szeretnélátni… A világ nagy része17. Hobbija… Túl kevés időm van, deszeretem a túrázást.18. A valamikor is vásárolt legdrágábbtárgya… Autó19. Cselekedetei, amit megbánt… Egyszerőszintén elmondtam a véleményemet,és akkor a világ legrosszabb emberénektartottak.20. Cselekedet, amelyre büszke… Amunkám, amit igyekszem a lehető legjobbanvégezni.PripravilaBERNARDA KOROŠA PANTOVIĆLejegyezteBERNARDA KOROŠA PANTOVIĆ16 : : : : : : : : : : <strong>Lipnica</strong>


IZ ŠOL IN VRTCEVTEDEN OTROKA V VRTCUMARTJANCI»Pojdiva s knjigo v svet,« se glasi letošnja vizijatedna otroka, ki že v svojem bistvu vabi vse nas,da se pridružimo otroku ob knjigi in družno prepotujemov svet tisočerih bogastev.V vrtcu Martjanci nam je to uspelo, saj je ta tedenpotekal v posebnem vzdušju povezanosti,izmenjav, druženj in skupnih doživetij. Sleherniotrok je bil del zgodbe z veliko začetnico, v kateroje prispeval svoj odstavek, svoje doživetje, delzgodbe, ki bo ostala v spominu vsakega otrokadrugače zapisana.Če bi nam bilo dano zapisati vsa podoživljanja oblistanju slikanic pri najmlajših, nastajanju knjigepri sredinčkih in čisto pravem branju iz knjig prinajstarejših otrocih, bi se naša zgodba prehitrozaključila. Nadaljevala se je z obiskom Potujočeknjižnice, izposojo knjig, katerih vsebine so preplavilevrtec in domove otrok. Del naše zgodbe paje popisala še ravnateljica Simona Kaučič, ki nasje ob praznovanju tedna otroka obiskala in vsakiskupini podarila knjigo.Vsaka zgodba pa se enkrat konča. Petek je bil, kotponavadi, zadnji dan, a za nas tokrat izjemen. Vezis starši in otroki so nas vodile v svet, v tisti svet,ki je odraz pisanja, odraz življenja in dela otroškepisateljice, gospe Zdenke Obal.Naša velika želja po srečanju, je bila grajena naupanju, ki je preraslo v resničnost. Za to je v velikimeri zaslužna Etienova mama, ki je svojo sestropriklicala iz Vrhnike v Prekmurje, točneje v vrtecMartjanci. V igralnici, polni otrok in zaposlenih,je naša pisateljica razgrinjala svoje zgodbe in jihsproti vpletala v motive, ki so pogojevali njihovnastanek. Iz tega se je dalo razbrati, da je ponosnaPrekmurka ter da gradi vezi z domačimi vMartjancih, njen slog pisanja pa je odraz pozitivnihvrednot. Njeni junaki oživijo z dobroto, takozajček, ki sicer noče deliti, podari najlepšo pisanicolepi zajčici, sku<strong>št</strong>ran medvedek oživi v rokahdobrosrčne deklice, Lina pa izvabi pesem iz strunvioline. Poleg tega se skrivajo še mnoge prigodev njeni zbirki in otroških revijah, največ jih jeobjavljenih v Trobentici.Pisateljica Zdenka Obal je ob koncu srečanjarazdelila otrokom bombone in balone, darilo Cankarjeveknjižnice Vrhnika, knjižnice, kjer je zaposlena,mi pa smo ji v znak hvaležnosti podarili odtisotroške roke in ji zapeli pesmico: »Mi se imamoradi.«Gradove zidajo na trdna tla, sicer se le ti zrušijo,drevesa sadimo v rodovitno zemljo, sicer le ta zaostajajov rasti in rodovitnosti, knjige ponudimootrokom, sicer so le ti prikrajšani za prečudovitadoživetja, ki z njimi rastejo v resničnost življenja,zato pojdimo s knjigo v svet.Zapisala vzgojiteljica Milena Černela8. tradicionalni pohod k RotundiMesec oktober je tisti mesec, ko imajo naši najmlajši svoj praznik- to je »Teden otroka«. Na ta prvi teden v oktobru, se vse strokovnedelavke prav posebej skrbno pripravimo, saj želimo, da se otrocipočutijo čim lepše. Vsak dan jim ponudimo kaj lepega, zanimivega,igrivega in zabavnega. A to je tudi teden, ko skupaj s starši innjihovimi otroki krenemo na pohod k Rotundi v Selo. Letos smo seodpravili tja že osmič.Z otroki in njihovimi starši smo se dobili pred vrtcem Prosenjakovci.Otroci so bili že zelo nestrpni, kdaj bomo krenili na pot. Medpotjo nas je grelo toplo jesensko sonce, ki nam je dajalo dodatnihmoči, da nam je pot do Rotunde hitro minila. Med potjo smo sepogovarjali, opazovali naravo, nismo pa pozabili tudi na previdnohojo na cesti, na kar smo otroke še posebej opozorili. In tako nitiopazili nismo, da smo prišli že na cilj. Pri Rotundi smo se srečaliz otroki in njihovimi starši ter strokovnimi delavkami iz vrtcaFokovci, s katerimi se vsako leto srečamo na istem mestu.Po dolgi poti, se nam je vsem skupaj prilegla malica in ravno tegaso se otroci najbolj veselili. Iz nahrbtnikov so zadišale same dobrotein kaj kmalu smo si zopet nabrali nekaj moči.Ker je letošnje geslo Tedna otroka »Pojdiva s knjigo v svet«, smoknjigi posvetili nekaj časa tudi na samem pohodu. Mamica Monikaiz vrtca Fokovci je otrokom prebrala pravljico, ki jo vsi otroci zelodobro poznajo, to je »Rdeča kapica«. Mamici so pozorno prisluhnilitako otroci, kakor tudi mamice in očetje.Po pravljici pa je bila na vrsti izmenjava daril. Tokrat si nismopodarili jabolka, kot je bilo že nekaj let v navadi, ampak smo siizmenjali knjige. Vzgojiteljica Tea Varga je v imenu vrtca Prosenjakovcipodarila otrokom iz vrtca Fokovci madžarsko knjigo »Jancsiés Juliska«, pomočnica vzgojiteljice Mihaela Žilavec pa je v imenuvrtca Fokovci podarila knjigo »Palček Pohajalček« otrokom iz vrtcaProsenjakovci.Po izmenjavi daril, smo zapeli še slovensko in madžarsko pesmico,nato pa smo se morali posloviti. Poslovili smo se od svojih prijateljevin si obljubili, da se naslednje leto zopet srečamo na istemmestu v Tednu otroka. Pot nazaj v vrtec je bila bolj počasna, sajso bili nekateri že precej utrujeni. Pa nič zato. S tradicionalnegasrečanja smo odhajali domov z lepimi vtisi in vsi smo se strinjali venem, da se drugo leto zagotovo zopet snidemo.Zapisala vzgojiteljica Bernarda Koroša PantovićFotografirali Sandra, Tea, Mihaela, Bernarda in Aleš<strong>Lipnica</strong> : : : : : : : : : : 17


AKTUALNOŽiveti v lastnih iztrebkih, a vseenoimeti rad – samo žival je sposobnakaj takega!Rada bi nekaj povedala glede stanja zaščite živali v naši dragideželi, Sloveniji. Na začetku pa bi rada nekaj razčistila. Z vami.Sita sem ugovorov: »Za ljudi se rajši brigaj, kot pa za živali!«Te izjave so mi na podobnem nivoju, kot: »Bedaki, tja v Afrikohodijo pomagat, namesto, da bi pri nas!« Ne vem, od kdaj se jepomoč znašla na vrednosti lestvici? Kaj ni vsako življenje življenje?Kaj si afriški otrok ne zasluži pomoči, ker je iz Afrike? Kaj sižival ne zasluži sočutja, ker je žival?Področje zanemarjenja in mučenja živali je eno izmed bolj problematičnihpodročij. Poleg tega pa je med ljudmi zelo necenjenoin veliko ljudem se zdi celo nepotrebno. Jaz pa vidim topodročje kot še eno, na katerem bi se lahko veliko spremenilo,če bi se le hotelo. Ne mislim govoriti in pridigati o tem, da jetreba psa nujno imeti na kavču, mu kupovati posebno hranoin oh in sploh ne vem kaj. Nisem noben čudak, veste. Le včasihmalo bolj odprem oči in srce, in vidim nekaj, česar ne bi hotela.Naj vam povem kaj vidim, samo zato, ker si pustim. Ker nezapiram oči.Dva kilometra od mojega doma vidim psa v boksu. Pes je vednov boksu. Boksu velikem meter krat meter. Ta pes je v boksuže 7 let – od takrat, ko so ga prvič vtaknili v to kletko, še ni stopilven. »Zakaj ne?«, vprašam. »Ker je nevaren, ker bo pobegnil, kernimamo časa, ker skače, ker je samo pes - kaj se brigaš!?« Čeima vsaj vodo, gremo potolaženi od tam. Ko odhajamo, se šezadnjič obrnem, in vidim, kako zmešan je postal ta pes. V lastnihiztrebkih se vrti v boksu – v krogu. Že sedem let je v kletki.Njegove oči so nore, obupane, proseče, skromne, smešno; tudihvaležne. Zakaj? Zakaj in kako lahko svojega »gospodarja« gledašhvaležno, ko pa je vse kar je naredil za tebe, da te je zaprl inpozabil na tebe? Kako mu lahko odpustiš, da te zapira v lastniiztrebek? Si res tako obupano želiš družbe? Res ne vidiš, da ti zžejo, lakoto, umazanijo, brezbrižnostjo in zapiranjem ne ponujaljubezni? Juri gremo nazaj. Ne boš ostal v dreku zaprt.In jutri je danes, in spet smo tam. Vprašam jih, zakaj sploh imajotega psa. Ko je pa očitno, da jim je v napoto – ali pa niti to ne.»Ker čuva hišo«, pravijo. »Kako lahko čuva hišo, če pa je v boksuzaprt? In zakaj ga ne spustite ven? Glede na to da imate ograjeno,bi lahko bil pes prost in bi dejansko čuval hišo. Zakajne zaprete vhodnih vrat?« »Mogoče kdo z avtom pride,« jeodgovor. »Prosim?«, ne razumem. »Ja, včasih kdo z avtompride, zato imamo vrata odprta.« »Zakaj pa ne morete vrataodpret in zapret, ko kdo pride?« skušam biti potrpežljiva.Odgovor na to se pa glasi: »Pa kaj bi vi spoh radi? Kaj sebrigate za tega prekletega psa? Kaj me nadlegujete?« Pajaz: »Gospa, tudi pes čuti lakoto in žejo, in rabi gibanje, inmalo pozornosti, ter čisto bivalno okolje.« Sledi sicer nepričakovanodgovor, ampak v kontekstu: »Ja, ja. Pes, pes. Kaj ganaj zakoljem, da mi boste dali mir?« »Ne, ne rabite ga zaklat,lahko pa malo lepše za njega poskrbite, ali pa ga dastekomu. Nekomu, ki bo mel čas zanj.«Potem se pogajanje nadaljuje, postaja vedno bolj mučno,vključi se policija, ki pa ne more kaj dosti. Gospa pove, dapsa vsak dan ven spušča, čeprav nam prizna, da ga ne. Inse hinavsko pri tem smeji. In ko smo že na koncu z živci inupanjem, le reče: »Pa pelajte ga! Kaj me briga! Se toliko zatega psa tu trgate!« Oh, končno, Končno! Še danes pridemopo njega. Končno.Na srečo smo že od začetka upali, da ga bo dala, in je zatodom za njega že čakal. Drugače pa je še veliko takih psov.In mačk. In tudi drugih živali, ki živijo v strašnih razmerah.Mislim, kakšna lakota to more biti, da žival pogine od lakote?In koliko jih. Nekaj jih hvala bogu rešimo. Nekaj jihnajdemo. Veliko tudi ne. Nekaj živalim uspemo poiskatinov, dober dom. Nekaterim pa tudi ne. Vse preveč živali jeujetih, zaprtih, privezanih, nekje zdaj, v temi, daleč od oči inše dalje od srca.Kaj vam hočem povedati? Skrbite za svojo žival, ukvarjajtese z njo. Posvajajte živali iz zavetišč, kjer jih večinoma čakapo tridesetih dneh gotova smrt. Če vidite kje mučenje, alizanemarjenje, ukrepajte, ali pa prijavite. Nočem vam delatislabe vesti, ampak če pustite da se mučenje nadaljuje, stepraktično sokrivec. Malo sočutja si tudi živali zaslužijo, pačetudi so »samo živali«. Vsaka pomoč je dobrodošla, in vsakalepa gesta zaželjena. Ni tu vrednostnega sistema. Tu jesamo dobra volja in dober namen.Veliko dobrega vsem skupaj!Ana, članica Dru<strong>št</strong>va za zaščito živali PomurjaPsička Živa prej...in danes.18 : : : : : : : : : : <strong>Lipnica</strong>


PREDSTAVLJAMOTUDI LJUBEZEN JE KEMIJAZgodba se začne jeseni, ko se mladi pubertetniki vračajo v šolskeklopi. Ajša je osmošolka, ki ima zelo rada naravo. Zelo se veselinovega šolskega leta, novega znanja, najbolj pa prvih ur kemije.Nekega dne, prav pri pouku kemije, je učiteljica opazila, da jeAjša nadarjena. Poklicala jo je, da bi se vključila k dodatnemupouku kemije, pri katerem bodo izvajali razne eksperimentein se še dodatno izurili v znanju kemije. Ajša je bila navdušenanad ponudbo, zato jo je tudi sprejela. Še tisti dan je šla v mestnoknjižnico in si izposodila nekaj knjig. Ko je šla proti domu,je nehote s kolesom vanjo treščil fant in iz rok so ji padle vseknjige. Fant se je ustavil, stopil do nje in se ji opravičil. Pomagalji je pobrati knjige in se ji predstavil. Ajša se ga je takoj spomnilaiz šole. Fant iz devetega razreda, ki je pravi kemik. Aleš, kot muje bilo ime, ji je potem pomagal odnesti knjige do doma. Medpotjo jo je vprašal, če je tudi ona pri krožku kemije. Rekla mu je,da se je letos vključila in da se že veseli. Ko sta prispela, ji je rekel:»Se vidiva pri pouku kemije.« Nato je odšel.Minevali so tedni, Ajša in Aleš pa sta postala zelo dobra prijatelja.Večkrat sta po pouku skupaj šla v knjižnico, prebrala kakšnoknjigo, o njej debatirala in počela veliko zanimivih reči.Nekega dne, ko je bila pri Ajši njena najboljša prijateljica Tjaša,ji je Ajša zaupala skrivnost. Ta skrivnost je bil Aleš. Ko sta takovsak dan klepetala in se družila, ji je prirasel k srcu, čeprav seprej nikoli ni zmenila zanj. Tjaša ji je predlagala, da naj mu pove,preden bo prepozno, saj tudi njuna sošolka iz paralelke gleda zanjim. Ajša je veliko premišljevala, ali naj mu pove. Kako naj mupove? Kaj če je on ne mara kot punce, ampak le kot prijateljico?Bila je zaskrbljena, a je vedela, da brez besed ni dejanj. Zato seje odločila, da ga bo po končani uri poklicala na šolsko dvoriščein mu povedala, kaj v resnici čuti.Bil je torek. Z Alešem sta sedela v učilnici in čakala učiteljico terostale, da bodo začeli s poskusi. Toda nikjer nikogar. Čakala stain čakala in še vedno nič. Ko sta tako sedela drug zraven drugega,je Ajša pomislila: »Mogoče imam zdaj priložnost.« Zbrala jeves pogum in rekla: »Aleš, nekaj bi ti rada povedala.« Glas se jije tresel in Aleš je bil v skrbeh, saj je videl, da jo nekaj teži. Ajšaje še enkrat globoko vdihnila in mu povedala, da ji je všeč inda noče biti le prijateljica. Nato je nastala tišina. Aleš je strmelv njo, ona pa je gledala v tla. Nato ji je z roko dvignil obraz, jopogledal v oči in rekel: »Veš, ti si všeč tudi meni.« Takrat je bilaAjša v devetih nebesih. Ni vedela, ali naj kaj pove ali naj je tiho,zato se mu je le nasmejala. »Zgleda, da danes ne bo nikogar,«je rekel Aleš in odšla sta domov.Ko sta se tako sprehajala po ulici, sta na oglasni deski zagledalaplakat, na katerem je z velikimi črkami pisalo: NAJBOLJŠIKEMIKI VSEH ČASOV. Oba sta bila navdušena, ko sta letak prebralado konca. Bilo je povabilo za vse tiste, ki bi se radi udeležilitekmovanja v eksperimentih. Najboljši bodo dobili naziv najboljšegakemika v mestu. Takoj sta bila za in v naslednjih dnehnobenega ni bilo na spregled. Ves čas sta se ukvarjala s poskusi,saj sta želela uspeti.Bilo je tri dni do tekmovanja, onadva pa še vedno nista imela pravetočke za nastop. Začelo ju je skrbeti. Nobeden od njiju zvečerni mogel zaspati, ker je ves čas premišljeval, kaj bi lahko naredila.Tako je Aleš naenkrat dobil genialno zamisel in sredi noči takojstekel k Ajši. Odšla sta v laboratorij in začela eksperimentirati.Uspelo jima je. Končno sta imela vse, kar je bilo potrebno zauspeh na tem tekmovanju. Znanje in osupljiva točka.Naslednji dan pa so se v šoli začele težave. Katja, punca, ki jenorela za Alešem, je opazila, da se Aleš preveč druži z Ajšo.Postala je ljubosumna. Zvedela je tudi, da gresta skupaj natekmovanje, a tega ni želela, zato je naredila načrt, kako boto preprečila. Popoldne se je pritihotapila v laboratorij inuničila vse, kar ji je prišlo v roke. Potem je stekla k Alešu inkrivdo zvalila na Ajšo. Aleš je bil jezen in hkrati zelo razočaran.Ajša pa žalostna, ker ji ni verjel, da tega ne bi nikolistorila.Prišel je dan tekmovanja. Oba, Ajša in Aleš, sta bila zaprtavase in niti pomislila nista, da bi se pobotala. Ona je sedelapri oknu, ko je naenkrat zagledala njega pred hišo. Prišel seji je opravičit. Stal je pred njo in ji dejal: »Nikoli te nisem želelprizadeti, še najmanj na tak način. In vem, da kaj takega resnikoli ne bi storila.« Ajši se je zarosil pogled. Stekla mu je vobjem in se mu tudi ona opravičila, ker je bila tako trmastain ni hotela govoriti z njim. Potem ji je rekel: »Še ena ura jedo tekmovanja. Misliš, da nama bo uspelo?« Pomislila je indejala: »Vedno nama lahko uspe, če imava drug drugega.«Odhitela sta v laboratorij in poiskala vse potrebne reči. Šeenkrat sta preverila in poskusila, ali poskus deluje. Odšla stana glavni trg, kjer je potekalo tekmovanje. Tam je bilo velikomladih in nadebudnih kemikov. Vsak je imel svojo reč, s katerose bo predstavil. Ko sta bila na vrsti, sta se povzpela naoder in začela z eksperimentom. Uspel jima je in požela stavelik aplavz. Na vrsti je bila razglasitev rezultatov. Občinstvoje utihnilo, ko je na oder stopil znan kemik, da bo razglasilzmagovalca. Stopil je do mikrofona in rekel: »Spo<strong>št</strong>ovani,rezultati letošnjega tekmovanja mladih kemikov so izjemniin imamo zmagovalca.« Aleš in Ajša sta se prijela zaroke in tiho upala, da so jima zvezde naklonjene in da bostazmagovalca letošnjega tekmovanja. »Naziv najboljši kemikv mestu bo oziroma bosta od danes naprej nosila … Aleš inAjša!« Vsi zbrani so začeli ploskati, onadva pa sta kar poskočilaod veselja. Bila sta najboljša in najbolj izvirna kemika vmestu ter daleč naokrog.Učiteljica kemije je bila zelo ponosna nanju, ponosni so bilitudi njuni starši, še najbolj pa onadva sama. Med Ajšo inAlešem je res delovala kemija; kemija, ki ji nekateri pravijokar ljubezen, saj sta skupaj bila nerazdružljiva molekuladveh najboljših atomov.Danijela Vaš, 9. a, OŠ BogojinaMentorica: Marjetka Erdelji<strong>Lipnica</strong> : : : : : : : : : : 19


INTERVJUSimon Smej, delilec pravice v 1.slovenski nogometni ligiV Sloveniji je nogomet šport <strong>št</strong>evilka ena. Igranje in navijanjeza nogomet je zdaj že skoraj naša nacionalnakultura. Nogomet kot igro, pa nam je po bliže predstavilnogometni sodnik Simon Smej iz Vučje Gomile, ki sodiv 1. slovenski nogometni ligi. Pogovor z nogometnimsodnikom Smejem je potekal v prijetni družbi njegovedružine, in sicer žene Marine, prikupne hčerkice Nike inmame Vilme.Kaj je bil v mladosti vaš najljubši šport oz. s čim ste seukvarjali?V otro<strong>št</strong>vu je bil zame prvi in najpomembnejši šport nogomet.Tudi z drugimi športi sem se rad ukvarjal. Še posebejje bilo zanimivo smučanje, saj imamo v Vučji Gomilibregove (smeh). Tekanje za žogo pa je pomenilo zame inza moje sovrstnike aktivno in zabavno preživljanje prostegačasa. Svoje prve “kopačke” sem obul pri NK Selo,tam sem oblekel tudi članski dres.Kako to, da ste postali sodnik nogometnih tekem in neigralec le teh?Za profesionalno ukvarjanje z nogometom je potrebenže izredni napredek v mladih letih. Prav tako je pomembno,da začneš igrati nogomet pri pravem klubu, kjer imašmožnost napredovanja. Za naše vaške klube pa sevedaše vedno velja nenapisano pravilo, da z igranjem v tehklubih težko oz. redko kdaj napreduješ. Poleg igre, pa mije seveda veliko pomenilo predvsem druženje in zabavanjes sovrstniki, zato sem kot igralec rajši ostal v tej ligi.Čez čas pa sem naklonjenost do nogometa videl z drugestrani in sem se odločil za sodniško kariero.Kdaj ste se začeli ukvarjati s sojenjem nogometnihtekem in kaj vas je motiviralo k temu?S sojenjem nogometnih tekem sem se začel ukvarjati pri23 letih. K temu me je motiviralo predvsem zanimanjein strast do nogometa. Nogomet kot šport, sem začelopazovati s perspektive igranja tega športa in ne le kotigralec igre.Kako je potekala vaša začetna kariera v vlogi nogometnegasodnika?Najprej sem se prijavil na vsakoletni razpis za sodnike priMedobčinskem dru<strong>št</strong>vu nogometnih sodnikov v MurskiSoboti. V okviru praktičnega dela sem opravil preizkusznanja o pravilih oz. vseh vsebinah igranja nogometa. Polegpreizkusa znanja smo opravili preverjanje telesne pripravljenostiin <strong>št</strong>evilne zdravstvene preglede. Pri sojenjutekem, sem na začetku, začel kot pomočnik. Najprejsem sodeloval pri sojenju tekem U8, U10, U12, mladinciitd. Z t.i. uspešno sojeno sodniško tekmo pa dobiš grb inuradno postaneš glavni sodnik. Iz nižjih slovenskih lig pasem napredoval do 1. Slovenske nogometne lige, kjer trenutnosodim kot stranski sodnik.Kako potekajo vaše priprave na tekmo? Verjetno je zelopomembno ohranjanje telesne pripravljenosti?Sodniki v 1. slovenski nogometni ligi imamo zelo intenzivnepriprave, tako v teoretičnem in praktičnem smislu.Za ohranjanje naše sodniške licence in možnosti sojenjanogometnih tekem moramo vsako leto opraviti izpit izpravil nogometne igre, ki so v skladu z načeli UEFA. Vsakoleto imamo enotedenske priprave v Turčiji. Poleg fizičnih pripravse udeležimo raznih seminarjev in predavanj. Pogosteintenzivne fizične priprave pa prestanemo v Novi Gorici, kjertestiramo norme UEFA. Vsak nogometni sodnik mora opravitinaslednjo normo: 6 x 40m v 6s in 24 x 150m v 30s, plus50m hoje v 40s.Glede na to, da je v Sloveniji nogomet zelo razvit imate dostidela. V katerih ligah sodite?Trenutno sodim kot stranski sodnik (pomočnik sodnika) v1, 2 in 3. slovenski nogometni ligi in kot glavni oz. stranskisodnik v nižjih slovenskih ligah.Kako bi ocenili kakovost slovenskega nogometa?V Sloveniji se igra kakovosten nogomet, predvsem vPrekmurju imamo dobro razvito nogometno tradicijo.Kako se soočate z napetostjo na tekmi in s pritiski, ki prihajajos strani igralcev in s tribun?Na igrišču se popolnoma posvetim igri in izklopim oz. splohne opazim dogajanja na tribunah.Za kateri klub navijate?FC BarcelonaKdo je vaš najljubši igralec?Lionel MessiKdo je po vašem mnenju najboljši sodnik na svetu?Največjo avtoriteto in spo<strong>št</strong>ovanje si je na igrišču vzpostavillegendarni italijanski sodnik Pierluigi Collina.Miša Cipot<strong>Lipnica</strong> : : : : : : : : : : 21


ŠPORTNK ČARDA TRETJE MOŠTVO POMURJANK Čarda Martjanci po pravkar končanem jesenskem delu sezone2011/2012 zaseda, kot najboljše pomursko mo<strong>št</strong>vo, 4. mesto v 3. SNL.Tako so nogometaši Čarde med pomurskimi klubi, za ND Muro 05 inNK Nafto, ki nastopata v prvi ligi, formalno postali tretje najboljšemo<strong>št</strong>vo Pomurja.Pred začetkom sezone si nihče ni upal napovedovati takšnega uspehanaših nogometašev, saj je klub zapustilo nekaj pomembnih igralcevin trener. Kljub temu so igralci stopili skupaj in na čelu s trenerjemŠtefanom Šavlom, prikazali odlične igre. Skupaj so v 13 tekmah jesenskegadela dosegli 7 zmag, 2 neodločena izida in 4 poraze. Pri temso zadeli 25 krat (skoraj 2 na tekmo) in prejeli 21 zadetkov, kar priča otem, da se je na tekmah NK Čarde igral atraktiven in zanimiv nogomet.Ekipa se je prav tako uvrstila v polfinale pokala MNZ Murska Sobota,kar tudi predstavlja lep uspeh.Veseli tudi podatek, da večina igralcev prihaja iz naše občine (Martjanci,<strong>Moravske</strong> <strong>Toplice</strong>, Sebeborci, Noršinci, Mlajtinci, Bogojina, Tešanovci,itd.) in bližje okolice. Še posebej se je v tem delu sezone izkazal DarkoAtanasov iz Noršincev, ki je s 6 zadetki tudi najboljši strelec NK Čarde.USPEŠEN ZAKLJUČEKJESENSKEGA DELA SEZONEZadnjo oktobrsko nedeljo, 30.10.2011, seje končal jesenski del tekmovanja v Pomurskiligi malega nogometa. V temtekmovanju je KMN Suhi Vrh Aries IT edinipredstavnik občine <strong>Moravske</strong> <strong>Toplice</strong>.Na začetku tekmovanja se tekme nisoodvijale po naših pričakovanjih, saj jenekaj začetnih tekem ostalo neodigranih(3), ker določeni klubi niso odigrali tekemv Suhem Vrhu. Kljub temu pa se je tekmovanjenadaljevalo v zmagovalnem ritmu.Po 9 kolih jesenskega dela se je KMNSuhi Vrh Aries IT povzpel na vrh lestvice.Ključna tekma je bila odigrana proti ŠDTrnje, na kateri je naša ekipa zmagala zrezultatom 5 : 2. Na naslednjih tekmah soigralci KMN Suhega Vrha Aries IT pokazalisvoje znanje in prepričljivo premagali nasprotnike.Po zaključenem jesenskem delusmo tako zasluženo na prvem mestu. Vnašem klubu pa se ne vrti vse le okoli nogometa,saj se aktivno vključujemo tudi vostale dejavnosti občine <strong>Moravske</strong> <strong>Toplice</strong>.Vsako leto sodelujemo tudi pri pripraviin izvedbi tradicionalnega Martinovegapohoda, vsakoletne očiščevalne akcije inprirejamo Janijev memorial. Na tekmah vSuhem Vrhu se vedno zbere množica ljudi- zvestih privržencev za katere vednoposkrbimo, da niso žejni in lačni ter da sozadovoljni z nogometno igro.Da bo Darko dobil verodostojne naslednike se ni za bati, saj tudi mlajšeselekcije (kar 10 različnih starostnih kategorij) dosegajo čedalje boljšerezultate. Naslednje leto NK Čarda Martjanci praznuje 40 letnico ustanovitvein samo zaželimo jim lahko čim več podobnih športnih uspehov.LESTVICA 3.SNL – vzhod (konec jesenskega dela 2011)3. SNL - vzhod (12. 11. 2011)O Z N P D:P T1.NK Zavrč 13 11 1 1 45 : 12 342.NK Koroška Dravograd 13 7 5 1 22 : 14 263.NK Malečnik 13 6 5 2 25 : 19 234.NK Čarda 13 7 2 4 25 : 21 235.NK Kovinar Štore 13 6 2 5 22 : 21 206.NK Zreče 13 6 2 5 15 : 15 207.NK Stojnci 13 6 1 6 23 : 22 198.NK Tromejnik G-Kala. 13 6 0 7 19 : 26 189.NK Aha Emmi Bistrica 13 6 0 7 19 : 29 1810.NK Tehnostroj Veržej 13 4 3 6 18 : 19 1511.NK Paloma 13 4 1 8 20 : 18 1312.NK Odranci 13 4 0 9 20 : 30 1213.NK Rakičan 13 3 3 7 19 : 31 1214.NK Grad 13 2 1 10 18 : 33 7Ekipa KMN Suhi Vrh Aries IT: čepijo z leveproti desni Denis Žilavec, Goran Ristić,Danilo Šiško, Jožek Špilak, Vladimir Kokol,Alan Mesarič, Silvo Zadravec. Stojijo z leveproti desni Branko Horvat, Slavko Kodila,Denis Kozic, Štefan Škaper, Branko Sabotin,Sebastjan Škerlak, Damjan Kofjač, CelecFranc.SH22 : : : : : : : : : : <strong>Lipnica</strong>


PROSTI ČASNAGRADNA KRIŽANKA: pokrovitelj Gostilna maričHiša prekmurskih dobrot, okusnih pizz in drugih jediMarjan Marič s.p., Sebeborci 46/a, 9221 MartjanciGeslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov pošljite na dopisnici dotorka, 12. decembra na naslov: <strong>Občina</strong> <strong>Moravske</strong> <strong>Toplice</strong>, Kranjčeva ulica3, 9226 <strong>Moravske</strong> <strong>Toplice</strong>, s pripisom Križanka. Izmed prejetih pravilnihrešitev bomo izžrebali tri nagrajence, ki bodo prejeli vrednostni bon GostilneMarič za 25, 20 in 15 evrov.NAPOVEDOVALECDOGODKOV VPRIHODNOSTIIZDELO-UMAZANVALECZRAK NADOKENSKIHMESTINAVOJNICNAVJEIZVRŠILNIORGANMANJŠILOVSKIPES(ŠPANJEL)MOŠKITELOVNIKRUSKACARSKARODBINAJANEZBOGATAJŽILA, KIDOVAJAKRI NAZAJV SRCEGOVEJIMLADIČUČENEC,KI RADTOŽISOŠOLCEGRIČ,HRIBJAVNOVERSKODEJANJE,RITUALIGRALECSUPERMAN(CHRIS-TOPHER)KOSBLAGA NAMIZIIZTOKTOMAZINPREVEČZGOVORENČLOVEK,JEZIKAVTZ VODOOBDANOKOPNOAVTOR:JANEZDONŠAKIP, SOHAČASMOZOLJEVIZLOČEKTELESNIHŽLEZTANJACEGNAROČKAELDAVILERCITRARDOVŽANNEKDANJAŽUPANJAPOTOČNIKČUT ZASVETLOBOTEŽAVENPOLOŽAJ,ZAGATAČLANZNAN-STVENEUSTANOVEZNANINORVEŠKIDRAMATIKPIJANEC(ŠALJIVO)ZMIKAVTREKA VBOSNI,PRITOKSAVEMADRIDSKIKLUBGORATADRŽAVA NASZ ZDALEGA,GANTARDOLGADOBA, ERAOLIVERTWISTORNAZEMLJAVRH VKARAVAN-KAHPOKRIVALOALP.NOŠEBISTVOMISLIMESTO PRISTUTT-GARTUAM.SMUČ.CENTERKEMIČNOREAKTIVNASNOVBEVKOVPSEVDONIM(VANO)DRŽAVA VBRAZILIJIDOLOČITEVVIŠINEDAVKAIGORTOMINECŽUPLJANPOGOSTVEZNIKORIS,PRIKAZGLAVNOMESTOTIBETAJAVKRASTLINAV STROKIHLEGA,POLOŽAJAMERIŠKIKOLESAR(FLOYD)DELEC ZNABOJEMPROSTORZA ŽIVILANATRIJSMUČARKAWACHTERTURČIJAGLAS PRIPRELOMUOPEČENKRUHANGLEŠKIGLASBE-NIK(CHRIS)EGIPT.POLITIKEL SADATČRNAAMERIŠKATROPSKAKUKAVICAAMERIŠKAVESOLJ-SKAAGENCIJAZBOROSMIHPEVCEVJAPONSKOMESTOJUŽNO ODOSAKEPravilna rešitev gesla prejšnje križanke: BOGOJINA TRENJE LANU.Med prispelimi pravilnimi rešitvami smo izžrebali: 1. ROGAČ MAJDA, MARTJANCI 65, 9221 MARTJANCI; 2. GREIF PETER,SUHI VRH 85, 9208 FOKOVCI; 3. HARI DARINKA,LUKAČEVCI 11B, 9222 BOGOJINA. Nagrajencem čestitke, nagrade prejmejopo po<strong>št</strong>i.<strong>Lipnica</strong> : : : : : : : : : : 23


KOLEDAR PRIREDITEV V OBČINI MORAVSKE TOPLICENOVEMBER, DECEMBER 2011Pripravlja: TIC <strong>Moravske</strong> <strong>Toplice</strong>, www.moravske-toplice.comRAZSTAVA ROČNIH DEL -VEZENINADVENTNO SENJEMIKLAVŽEV POHODADVENTNI KONCERT MePZKUD SCTBOŽIČNO-NOVOLETNI SEJEMOTVORITEV PRAVLJIČNEDEŽELE,IGRICA IN PRIHOD MIKLAVŽABOŽIČNO- NOVOLETNARAZSTAVAKONCERT ZBORA CANTATEBOŽIČNO SENJEPOHOD Z BAKLAMI KPOLNOČNICILICITACIJA NOVOLETNIHIZDELKOVBOŽIČNI KONCERTŠTEFANOV POHODIGRICA ŽIVE JASLICEPOZDRAV JASLICAMOtvoritev s kratkim kulturnim programom.Tržnica s ponudbo adventnih venčkov inprazničnih dobrotPohod ob miklavževanju z dolžino 12 km.Tradicionalni koncert mešanegapevskega zbora iz Ljubljane poteka pobogoslužju. Vstopnine ni!Učenci OŠ se predstavijo s svojimi izdelki.Možnost nakupa po simboličnih cenah.Z igrico se bodo predstavile strokovnedelavke zavoda Vrtci Občine M. <strong>Toplice</strong>.Razstava božičnih izdelkov.Predbožični koncert.Božični sejem s ponudbo izdelkovdomačih in umetnostnih obrti.Pohod na sveti večer.Dobrodelna dražba prazničnih izdelkov.Pravo božično vzdušje pričara tudipesem.Pohod po obrobju Vučje Gomile.Predstava za staro in mlado.Ogled jaslic s kulturnim programom.Prosenjakovci,gasilski domM. <strong>Toplice</strong>, predevangeličanskocerkvijoSelo, zbiranje predgasilskim domomM. <strong>Toplice</strong>,evangeličanska cerkevBogojina,OŠ, telovadnicaM. <strong>Toplice</strong>,pred hotelomVivat in v parku prievangeličanski cerkviM. <strong>Toplice</strong>,Terme 3000M. <strong>Toplice</strong>,evangeličanska cerkevM. <strong>Toplice</strong>,pred evangeličanskocerkvijoIvanci,start pred kapeloM. <strong>Toplice</strong>,Terme 3000M. <strong>Toplice</strong>, Terme3000, hotel AjdaVučja Gomila,start pred gasilskimdomomM. <strong>Toplice</strong>,Terme VivatBogojina,pri pilu26. 11. 201114.00-18.0027. 11. 201110.00-18.0026. 11. 201110.00-16.0027. 11. 20119.00-14.0027. 11. 201110.0027. 11. 201111.00Rokodelska sekcijaKTD »Ady Endre«ProsenjakovciTIC <strong>Moravske</strong> <strong>Toplice</strong>ŠD NK RotundaTIC <strong>Moravske</strong> <strong>Toplice</strong>,E.C.O. M. <strong>Toplice</strong>Suzana Malačič031 460 015www.moravske-toplice.com02 538 15 20Vlado Vučkič041 373 3921. 12. 2011 OŠ Bogojina 02 547 90 803. 12. 2011Vrtci Občine <strong>Moravske</strong><strong>Toplice</strong>5. 12.-23. 12. 2011 Terme 300011. 12. 201110.0017. 12.-18. 12. 201110.00-16.0024. 12. 201122.00E. C. O. <strong>Moravske</strong> <strong>Toplice</strong>TIC M. <strong>Toplice</strong>KTD Selenca Ivanci23. 12. 2011 Terme 300025. 12 .201120.0026. 12 .201110.00Terme 3000KUD Avgust GašparičV. Gomila26. 12. 2011 Terme Vivat27. 12. 201118.00SILVESTRSKI POHOD Obeležite iztekajoče se leto s pohodom. Sebeborci z okolico 31. 12. 201SILVESTROVANJE V TERMAH3000SILVESTROVANJE V TERMAHVIVATZa dobro vzdušje bo poskrbljeno.Praznovanje s skupino Avantura alipraznovanje v kopalkah na bazenih.M. <strong>Toplice</strong>,Terme 3000M. <strong>Toplice</strong>,Terme VivatTD in OŠ BogojinaKS, DKTŠ, KS, PGD, KMN,ŠD, ŠKD Sebeborci31. 12. 2011 Terme 300031. 12. 2011 Terme Vivatwww.moravske-toplice.com02 538 15 2002 538 14 70Ksenija Rojht031 205 746Geza Erniša041 689 191www.moravske-toplice.com02 538 15 20Klavdija Koltaji041 852 571Ksenija Rojht031 205 746animacija@terme3000.si041 741 778stojan.horvat@gmail.com041 276 337www.vivat.si02 538 21 06Jože Puhan031 703 605Irena.hull@hotmail.com041 841 410Ksenija Rojht031 205 746www.vivat.si02 538 21 06POSEBNA PONUDBA ZA RAZVAJANJE V TERMAH VIVATTerme Vivat občanom Občine <strong>Moravske</strong> <strong>Toplice</strong>,ob ponedeljkih in torkih, podarjajo30% popustna kopanje in wellness storitve.(velja v terminu 6.11. do 20.12.2011)Vabljeni!INFORMACIJE:Tel.: 538 21 29E-mail: info@vivat.siI-net: www.vivat.siPonudba ne velja za nakup darilnih bonov in kopalnih kart v predprodaji. Popusti se med sebojizključujejo in se obračunajo na podlagi predloženega osebnega dokumenta.

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!