22 odsev Pogovor z županom o prvem trzinskem vodometu Glasilo občine <strong>Trzin</strong>Od ideje, do uresničitvePrva trzinska fontana je tu. Krasi ploščad predCentrom Ivana Hribarja (CIH). Mnenja občanovo umestnosti postavitve so različna, kar ni ničneobičajnega in napačnega. Prav pa je, da krajanomosvežimo spomin, prišlekom pa povemo,od kod in zakaj ideja o fontani.Zamisel o večjem estetskem objektu (spomeniku,fontani, tematskem kipu...) na tem mestu ježe kar precej stara. Rodila se je v okviru javnerazprave o predlogu ureditvenega načrta za območjeT3 Center <strong>Trzin</strong>a, ki je bil sprejet v času,ko je bil <strong>Trzin</strong> še del občine Domžale, mislim daleta 1996. Takrat je svet KS <strong>Trzin</strong> obravnaval prvotnipredlog pozidave območja T3 in imenovaltudi posebno delovno skupino v ta namen. Našaglavna pripomba je bila, da predlog ureditveneganačrta v začetku ni predvideval in omogočaloblikovanja osrednjega trga na tem mestu, ki gaje <strong>Trzin</strong> kot naselje zaradi posebnosti svojega razvojav bistvu zelo pogrešal. Predlagali smo prerazporeditevpredvidenih objektov, oblikovanjetrga med objekti, in med drugim zahtevali, da sena tem prostoru predvidi postavitev večjega estetskegaobjekta, recimo spomenika ali fontane, kibi dal temu trgu dodatni pomen in značaj. Ko jenastala Občina <strong>Trzin</strong>, smo sicer ureditveni načrtmalo spremenili, idejo o takem objektu na trgupa ohranili.Kako je potekal izbor izvajalca?V skladu z zgoraj navedenimi dejstvi je občina<strong>Trzin</strong> izpeljala natečaj za idejno rešitev oziromazasnovo objekta, ki bi ga lahko postavili na trgu.V natečajno komisijo smo poleg dveh predstavnikovobčinskega sveta povabili tudi tri zunanječlane, dva priznana umetnostna zgodovinarja inkritika ter odgovornega arhitekta, ki je oblikovalarhitekturni koncept trga in zgradb okrog njega.Komisija je izmed zelo dobrih predlogov, kiso jih poslali najboljši slovenski kiparji, izbralazasnovo fontane akademskega kiparja MetodaFrlica, ki je danes eden najbolj znanih in tudimednarodno uveljavljenih slovenskih kiparjevmlajše srednje generacije. Z njim smo se potemše nekoliko usklajevali, saj je bil prvotni idejnipredlog tak, da bi bila postavitev precej dražjaod same fontane.Avtor je predlog po usklajevanju dodelal, ponjem je zdaj fontana postavljena na trgu, čepravje bila tudi rešitev zelo zahtevna. Po eni stranizaradi potrebne avtomatike, po drugi strani zaradikamna, ki mora biti tak, da prenese vremenskespremembe, značilne za naše podnebje. Gre zamarmor iz kamnoloma na območju slovenskevasi Repentabor na meji z Italijo.Skulptura ni le vodomet, je umetnina, delo znanegakiparja svetovne razsežnosti, in kot taka vrednaspoštovanja vseh in vsakogar, ki se vsaj malozaveda prednosti in potrebe po vsestranski tudikulturni razvitosti kraja.Kot že rečno, gre res za vrhunskega kiparja zmednarodnimi priznanji. Prepričan sem, da si <strong>Trzin</strong>zasluži tak, recimo elitni, estetski objekt. Miv dosedanjih letih še nismo veliko investirali natem področju. Gre za odločitev, ki je zorela dvanajstlet, in če vložena sredstva razdelimo na tehdvanajst let, vidimo, da navsezadnje ta strošek nitako visok.Mislim, da si spomin na <strong>Trzin</strong>ke in <strong>Trzin</strong>ce, kiso svojo voljo in znanje, mnogi pa tudi svoje življenje,posvetili razvoju <strong>Trzin</strong>a in Slovenije alitudi svobodi naše dežele, zasluži obeležje takegapomena in značaja. Verjamem, da je morda zakoga kiparska podoba fontane, ki pač ni realistična,nekoliko zagonetna, vendar vsi vemo, da živimodanes v 21. sto letju. Tudi Michelangelo jebil velik zato, ker je delal kipe, ki so bili skladnis časom, v katerem je živel, in ne takšne, kot sojih delali stari Grki ali pa Rimljani 1500 let prednjim. Isto velja za Rodina 400 let kasneje ali tudiza našega Draga Tršarja, Mirsada Begića ipd.Če pa fontano dobro pogledamo in zaslutimo kipenježivljenja in tudi spopad, ki ga simboliziraosrednja gmota, in organsko podobo obeh stranskihpolut, ki od znotraj spominjata na maternico,iz katere se ta gmota rojeva, lahko zaslutimo,da gre predvsem za življenjsko silo, skladnoz imenom fontane, Pomlad, in je potrebna, dadosežemo vse tisto, kar so dosegli ljudje, ki jimje fontana posvečena. Kraje doma in po svetu sizapomnimo in jih ohranimo v spominu po tem,kaj smo v njih videli ali doživeli.Za občane in občanke je seveda pomembno,kako živimo, in ali nam občina zagotavlja storitve,ki jih potrebujemo. A ponosni smo in bomona svoj kraj tudi, če bomo slišali in vedeli, da jenaš kraj všeč obiskovalcem in da se jim je vtisnilv spomin s svojo podobo, z arhitekturo, spomeniki,s kulturnimi in drugimi prireditvami; skratka,če bomo uspeli <strong>Trzin</strong> uveljaviti tudi kot kulturnosredišče in zanimiv ter lep kraj, seveda ne kičast,temveč tak, ki človeka očara z resnično zanimivostjo.Ali se v prihodnje lahko nadejamo še česa podobnegain kje?Sam si kot župan zelo želim, da bi v naslednjihletih v <strong>Trzin</strong>u uspeli narediti oziroma postaviti šekaj takega, morda ne tako impozantnega kot jefontana, vendar ravno tako zanimivega. Trenutnorazmišljamo, da bi morda po zgledu starih mostovob rekonstrukciji mostu čez Pšato vgradilinek element v most, ki bi spominjal na pomembnobitko, ki se je l. 1991 odvijala na tem mestu.MetaOrientacijska tekmovanja tudi na letošnjem Florijanovem sejmuČlani Orientacijskega kluba <strong>Trzin</strong> smo Florijanovsejem tudi letos popestrili s tekmovanji vorientacijskem teku in v precizni orientaciji.Tekmovanj, namenjenih predvsem občanomin vsem drugim obiskovalcem sejma, so se tuditokrat v večini udeležili orientacisti.Člani trzinskega kluba smo pripravili dve tekmovanjiv dveh popolnoma različnih športnihorientacijskih panogah. Tako so se udeležencisejma lahko preizkusili v orientacijskem teku,orientaciji, kjer je pomembnejša hitrost, kottudi v precizni orientaciji, orientaciji, kjer jepotrebna preciznost. Pri obeh je skupno to, daobe orientacijski panogi potekata na prostem,s karto in kompasom v roki. Medtem ko je priprvi potrebno hitro izbirati poti od kontrole dokontrole in kontrolne točke čim hitreje najti, jepri drugi potrebno z različnimi tehnikami merjenjaz razdalje določiti točen položaj kontrolnihtočk.Glede na to, da je bil letošnji Florijanov sejemnapovedan za čas prvo<strong>maj</strong>skih počitnic, velikoudeležencev nismo pričakovali, zaradi PokalaAlpe Adria, ki je potekal v okolici Gradca, patudi nismo pričakovali orientacistov iz drugihklubov. Na pobudo Turističnega društva Kanjaiz <strong>Trzin</strong>a smo izpeljali orientacijska tekmovanjain na tak način popestrili ponudbo sejma.Turistično društvo nam je omogočilo, da smosvojo dejavnost predstavili tudi na svoji stojnici,za kar se jim iskreno zahvaljujemo.Tekmovanja v orientacijskem teku se je udeležilo20 tekmovalcev, ki so za orientaciste narelativno kratkih progah in z velikim številomkontrolnih točk dobro spoznali <strong>Trzin</strong>. V trehkategorijah je nastopilo 11 tekmovalcev, 4 tekmovalkein 5 otrok. Kar šest od devetih podeljenihunikatnih medalj z motivom sv. Florijana soprejeli člani OK <strong>Trzin</strong>.Tekmovanje v precizni orientaciji je bilo celomednarodno. Udeležilo se ga je 14 tekmovalceviz Hrvaške, Italije in Slovenije. V precizniorientaciji smo imeli le eno kategorijo, katereproga je bila glede na promocijski značaj ponekodtudi prezahtevna, zato pa zanimiva inza mnoge tudi poučna. <strong>Trzin</strong>ci smo tu uspelipobrati še dve medalji.Upamo, da bo prihodnje leto udeležba večjain da se bo tekmovanj udeležilo predvsem tudiveč občanov <strong>Trzin</strong>a, katerim so ta tekmovanjanamenjena. Prav tako si želimo, da bi tudi drugašportna društva s svojimi dejavnostmi pripomoglak promociji <strong>Trzin</strong>a in na sejem privabilaše več obiskovalcev.Krešo KerestešOrientacijski klub <strong>Trzin</strong>
Glasilo občine <strong>Trzin</strong>odsev 2322. april je svetovni dan Zemlje, ki ga napobudo civilne družbe praznujemo že večkot trideset let. Na ta dan po vsem svetuizvajajo najrazličnejše projekte z ekološkovsebino. Gibanju ob tem dnevu, namenjenoosveščanju Zemljanov o ranljivosti planeta,Svetovni dan Zemljena katerem živimo, se je pridružila tudi občina<strong>Trzin</strong>. V sodelovanju z Osnovno šoloje na zelenici ob šoli pripravila svečanost obposaditvi lipe. Aškerc je v svoji pesmi izpostavillipo kot simbol slovenstva. V številnihslovenskih vaseh rastejo stare lipe, zgodbeo njih pa pripovedujejo, da so se pod lipozbirali vaški veljaki in se dogovarjali, kakoravnati v dobro razvoja kraja. Župan občine<strong>Trzin</strong> je dejal, da upa, da bo posajena lipaprispevala k sprejemanju čim boljših in modrihodločitev tudi v našem kraju. Lipa naj bibila simbol modrosti, da bi se ljudje vsaj na tapraznik - dan zemlje, zamislili nad tem, kakosebi in vsem živim bitjem zagotoviti normalneali vsaj znosne pogoje za preživetje. Poudarilje, da se danes svet že sprašuje, alibodo zagotovljeni pogoji za življenje na templanetu čez dve ali tri generacije. Svoje razmišljanjeje sklenil: »Veliko takih lip bi moralčlovek zasaditi in storiti še kaj več za kolikortoliko zdravo življenje«.ZoranStrokovni seminar pripadnikov civilne zaščite v SežaniNa prvi letošnji izlet smo se odpeljali včetrtek, 24. 4., proti morju. Prvi postaneksmo imeli na Ravbarkomandi za obveznojutranjo kavico. Naslednja postaja je bil Piran,kjer smo si ogledali pomorski muzej. Vlepem, sončnem dopoldnevu je bilo nekajčasa tudi za ogled starodavnega Pirana, najboljurni pa so se podali celo do katedralenad mestom, ki je bila nedavno obnovljena.24.04.<strong>2008</strong> je bilo v letošnjem letu že drugousposabljanje pripadnikov civilne zaščiteobčine <strong>Trzin</strong>. Tega dne je na Študijo primera»Požar na Krasu 2006« v Sežano odpotovaloz gasilskim vozilom 5 pripadnikov štabacivilne zaščite občine <strong>Trzin</strong> in en pripadnikprostovoljnega gasilskega društva <strong>Trzin</strong>. Naseminarju v dopoldanskih urah so poleg ostalihpredavateljev predavali tudi aktivni udeležencipri gašenju takratnega požara, zaradičesar je bilo to predavanje zelo zanimivo.Predavatelji so v kabinetu izčrpno predstavilipodatke o vzrokih in razlogih za dolgotrajnogašenje takratnega požara, nato pa so naŽerjavčki na obaliNaš glavni cilj pa so bile Sečoveljske soline.V njih že 700 let ročno, na tradicionalennačin pridelujejo sol. Poleg soli pridelajotudi nekaj drugih zdravilnih proizvodov,kot so solni cvet, slanica, solinsko blato -fango, soli za kopeli. Po ogledu solin smose skozi Portorož odpeljali v Izolo, kjer smosi ogledali muzej miniaturnih vlakov z vsegasveta, imenovan Parenzana. Med drugimsmo videli maketo vlaka, ki je nekoč vozildelno že saniranem pogorišču še praktičnoprikazali, kako naj bi potekala medsebojnakomunikacija med občinami, regijami in državo.Prav na podlagi te izkušnje, ki je bilapridobljena pri dolgotrajnem boju z ognjem,je privedlo do dopolnjevanja samega načrtaza ukrepanje v podobnih primerih.Na seminarju so udeleženci pridobili izhodišča,s pomočjo katerih bodo v domačemokolju nadgradili svojo strategijo in izdelaliobčinski načrt, nato pa z njihovo pomočjotudi poskrbeli za učinkovitejša urjenja.Zoranod Trsta do Poreča. Vse makete je izdelallastnik muzeja, ki nam je nazorno prikazaltudi veliko železniško nesrečo v Divači. Napoti proti domu smo se ustavili na kmetijiHudičevec, kjer smo si privoščili okusnokosilo. Ob slovesu smo ocenili, da je bilizlet zanimiv, in vsi se že veselimo naslednjega.Franci BardorferKoncert v Domu počitka v DomžalahPevski zbor Žerjavčki je ponovno nastopil, tokrat v četrtek, 10. aprila, že tretjič v Domupočitka v Domžalah. Pod vodstvom zborovodkinje Alenke MARKUS so izvedli koncert, kije vključeval predvsem ljudske in nekaj domovinskih pesmi. S predstavitvijo svojih avtorskihpesmi pa so program popestrili člani društva, ki so vešči sestavljanja verzov. Turobendan je bil varovancem polepšan, saj so si le ti zaželeli kmalu ponovnega srečanja s pevci, skaterimi na koncu radi zapojejo tudi sami.Zoran