28 odsev Glasilo občine <strong>Trzin</strong>Družina Antalašič zakoreninjena v poslovnem,društvenem in družabnem življenju <strong>Trzin</strong>aOb vznožju hriba Špruha, visokega 361 metrov,poraščenega z borovci, je v obrtno-industrijskiconi <strong>Trzin</strong> uredila svoje poslovneprostore in stalno bivališče družina Antalašić:mati Ljubica, oče Brane, sin Mitja in dvojčiciMaja in Monika. Pred petnajstimi leti so sepreselili iz tesnega stanovanja v Ljubljani insi rekli: »Pogum, in bo, kar bo.« Danes so izobrtne, krovsko kleparske delavnice, prerasliv družinsko podjetje, imenovano Pikat d.o.o.,- Projektiranje, inženiring, krovstvo, adaptacije,trgovina, ki je vezano na to dejavnost.Podjetje družno vodita oba starša. Vse veščinepodjetništva so se v času šolanja v domačempodjetju naučili tudi otroci. Poleg staršev je vpodjetju zaposlena hči Monika, ki obvlada vsafinančno-računovodska dela, tudi pasti izvozain uvoza ji niso neznane. Mitja se je umakniliz družinskega podjetja, in kot večina mladih,prepričanih v svoj prav, išče samostojno pot vživljenje.Maja je zaposlena v enem od trzinskihpodjetij, ki ji nudi delo, primerno njeniizobrazbi.Antalašičevi so bili veseli povabila in ob velikidružinski mizi in dobri kavici smo se razgovorilio vsem mogočem, nekaj tega pa posredujemotudi bralcem Odseva.Ljubica in Brane izhajata iz hrvaškega Medjimurja.Tam imata številne sorodnike inprijatelje, tudi zato sta velikokrat »doma«. Vrodne kraje pa se vračajo tudi zato, ker je vsadružina aktivna v Hrvaško Međimurskem kulturnemdruštvu Ljubljana. Brane je celo podpredsednikdruštva. Vseeno pa se jima sprvanačrtovana vrnitev v domače kraje vse boljodmika. Razlogov za to je vse več – poslovnih,pa tudi zato, ker so se življenja tu navadili,saj so otroci tako rekoč zrasli v Sloveniji.V Slovenijo sem prišel pri dobrih štirinajstihletih iz Čakovca, kjer takrat tam ni bilo šol zakleparje. Zaposlil sem se v Termiki, ob delu pasem končal srednjo gradbeno šolo. Nazadnjesem delal v komerciali. Za samostojno obrtsem se odločil, ko je bila družina že oblikovana.Žal mi je, da zaradi delovnih obveznosti indružine nisem končal ekonomske fakultete.Z Ljubico sva se srečala v Ljubljani. Kot gostinkaje bila zaposlena v hotelu Union. »Kasnejesem delala tudi na sodišču,« dodaja Ljubica, kije končala srednjo ekonomsko šolo in možupomagala pri poslu. »Danes izpopolnjujemznanje, predvsem jezike in psihologijo. Nikolini prepozno. Prav psihologija, ki bi moralabiti, po mojem mnenju, obvezni predmet že vzadnjem letniku osnovne šole, zagotovo pa vsrednjih šolah, je izredno dobrodošlo znanjeza ravnanje v odnosih med ljudmi in v družini.«»Vse, kar sva ustvarila, sva z lastnim znanjemin delom. Moram pa reči«, nadaljuje BRANE,»da mi je v prvih korakih podjetništva stala obstrani stanovanjska zadruga. Kakšne posebnepomoči in koristi od drugih združenj in zbornictako takrat kot danes ni pričakovati.Mnogi si delajo utvare, da bodo s podjetništvomv letu ali dveh uspeli, in čeprav soimeli »boljšo odskočno desko«, mnogi propadejo.Znanje, delo, upornost, kakovost – to jetisto,kar je bilo in bo pomembno v poslovnemsvetu. Če imaš primerno izobrazbo, si uporenin delaven, zastavljen cilj tudi dosežeš. Že kotosnovnošolec sem si zapisoval na hlače, kakose bo imenovalo moje podjetje – ABC. Danessmo kot podjetje v <strong>Trzin</strong>u in okolici poznani.V matičnem podjetju nas dela pet, podobnopodjetje pa smo odprli še v Medjimurju, takoda sem tudi preko tega povezan s svojim rojstnimokoljem..Je pa res, da je bila in je v družini glavna gonilnasila žena; poleg vzgoje in šolanja otroktudi z vključevanjem družine v življenje krajain različne družbene aktivnosti.«Prav gotovo, daljnega leta 1999, ko je turističnodruštvo organiziralo prvi pohod po mejahobčine <strong>Trzin</strong>, si se nam pridružila. Sledilo paje tvoje sodelovanje pri organizaciji srečanjatrzinskih podjetnikov, folklornem festivalu...V življenje kraja si tako rekoč potegnila vsodružino. Mož in sin pomagata predvsem vtehničnih skupinah, hčeri pri vodenju različnihprireditev, poleg tega je Mitja aktiven vkolesarskem društvu Felixi...»Po naravi sem izredno družabna, rada sodelujemin pomagam pri različnih aktivnostih,in v tej smeri spodbujam tudi svojo družino.Mislim, da sem kar uspešna. Največkrat smo vaktivnosti vključeni vsi.Človek se ne potrjuje samo na poslovnempodročju, tudi v prostovoljstvu naj bi se.Spoznavamo nove ljudi, spoznavamo okolje,v katerem živimo. Tistega pravega časa, ko biresnično »lenarili«, odmaknjeni od vsega, samizase, pri nas niti ne poznamo. Prosti čas jevsaj zame tisti, ki ga lahko porabim za sodelovanjein pomoč na različnih področjih. Družabnegaživljenja je v <strong>Trzin</strong>u kar dosti. Žal papremalo druženja podjetnikov, tako v obrtnoindustrijskiconi kot v celotnem kraju.«S tem se strinja tudi Brane: »Naše podjetjesicer sodeluje v OIC z nekaj podjetji, žal paje to tudi vse. Manjka druženje. Zagotovo bimnogo podjetnikov podprlo idejo in sodelovalona primer pri občinskem projektu za ureditevprimernega kotička v coni za druženjev naravi. Ali pa pri dopolnitvi ponudbe športnorekreacijskegacentra. Dajem pobudo,dastopimo skupaj in oživimo balinišče, preprostoponudbo, na primer kave, ob kateri bi selahko družili. Cona potrebuje parkirišča. Odnačrtovanih podjetij z do pet zaposlenimi sotu firme z večjim številom delavcev, več avtomobili.Idealna prometna rešitev v coni jenov uvoz, na primer pri semaforju na Dobravi.Sedanja cesta preko Špruhe je v nemogočemstanju, promet pa gost. Ob gozdu ljudje puščajorazlične odpadke. Lani sem jih s svojimidelavci zbral za cel kontejner, tudi letos sempripravljen to ponoviti. Za povezavo ostalegadela <strong>Trzin</strong>a s cono je nujna povezovalka.«Monika in Maja dopolnita očeta: »To bi bilodobro tudi za nas, rolkarje in kolesarje, ki sepodajamo tja do Mengša in še naprej. Ozkogrlo so stranske ceste v starem delu <strong>Trzin</strong>a,ki so zelo prometne. Najbolje bi bilo ureditienosmerni promet in cesto zožiti s stezo zasprehajalce, kolesarje in rolkarje.«Ker sta že pri besedi, me zanima, v katerosmer se želita poleg poklicne kariere še podati.Monika, ti imaš univ. diplomo iz zootehnike,Maja, ti pa si sanitetna inženirka.MONIKA: »Poleg univerzitetne izobrazbe semtudi računovodja, vendar je moja želja, da bise vključila v raziskovalno skupino za pridobitevalternativnih goriv. Mislim pa, da teh ne bismeli pridobivati na račun prepotrebne pridelavesurovin za prehrano ljudi.«MAJA: »Kar nekaj izkušenj imam že z vodenjemrazličnih prireditev. Rada bi se še izpopolnilav retoriki in se usposobila kot turističnavodička.«Branko, tvoje delo je tudi zamenjava kritinena znamenju ob poljski poti iz Depale vasiproti <strong>Trzin</strong>u. S tem si najbrž vzpodbudil tudidruge, naj opravijo svoje delo, saj je bil žepred dvema letoma v Domžalah ustanovljeniniciativni odbor za obnovo tega znamenja.V odbor je bilo povabljeno tudi trzinsko turističnodruštvo.»Seveda, če nekaj obljubiš, se obvežeš, potemje treba to tudi storiti.«J. Valenčak
Glasilo občine <strong>Trzin</strong>Kapelica ingrajska cestaČeprav smo v Odsevu pred časom že pisalio pobudi s strani Turističnega društva Kanja<strong>Trzin</strong>, da se prenovi Kraljeva kapelica na Jemčevicesti, zaenkrat še ne kaže, da bi do adaptacijeprišlo v kratkem. So se pa stvari vendarlemalo spremenile, ko so se sredi aprilana skupnem sestanku odgovorni iz trzinskein mengeške občine odločili, da naj bi se priprenovi kapelice upoštevali načrti, ki jih je vsodelovanju z Zavodom za kulturno dediščino,enota Kranj, pripravil arhitekt Anton Knavsiz <strong>Trzin</strong>a. Čeprav se ne ve točno, kdaj bodo realizacije prišlo, naj bi bile podrobnejšeinformacije znane v kratkem. Adaptacija Kraljevekapelice, ki je bila zgrajena leta 1924,poslikal pa jo je Stane Čad, je potrebna obnovepredvsem zaradi opaznega nagiba. Dotakrat, ko bo do prenavljanja končno prišlo,pa za njeno lepšo podobo še vedno skrbi ga.Iva Šuštaršič -Goltnarjeva Iva, ki kapelico žedolga leta pospravlja, krasi s cvetjem in prižigasveče.Marsikdo bi si želel, da bi tudi »Malnova« cesta,to je cesta, ki vodi od Mengeške cesteproti Jabljam, doživela obnovo. Glede na to,da je cesta državna, imamo <strong>Trzin</strong>ci pri temproblemu popolnoma zavezane roke. Koneckoncev bi se odločitev o obnovi spodobilaže za to, ker cesta vodi do protokolarnegaobjekta. Zaenkrat se je spremenila samo podobatistega dela ceste, ki pelje od kapeliceproti gradu, ko so po prenovi gradu Jabljeob cesti postavili serijo luči. Kljub temu daje ponoči tam veliko bolj varno in prijazno,nekoliko zmoti vrsta svetilk, ki ni v skladu zidejo o preprečevanju svetlobnega onesnaženja.So namreč premalo zasenčene, tako dase svetloba razpršuje v nebo, obenem pa sotudi prenizke, saj svetloba moti pogled pešcevin voznikov.Kljub nekaterim spremembam, ki bodo torejmorale priti v kratkem, pa je stari del <strong>Trzin</strong>a,predvsem Jemčeva cesta, vsakič bolj privlačenza nedeljske sprehajalce in mamice zvozički, kar pomeni, da je 'ta star <strong>Trzin</strong>' resničnoduša naše občine.odsev 29Tekst: Jana UrbasPredavanje evropske poslanke Ljudmile Novak v <strong>Trzin</strong>uDa bi v naši občini spoznali delovanje Evropskeskupnosti, je občinski odbor N.Si v soboto,12.4.<strong>2008</strong>, v dvorano Marjance Ručigajpovabil evropsko poslanko gospo prof.Ljudmilo Novak, da nam predstavi svoje bogatodelo v Evropskem parlamentu.Večer z E-poslanko je povezoval, že zelouglajeno, dijak drugega letnika SPLOŠNE INUMETNIŠKE GIMNAZIJE Nova Gorica, MaticMušič, ki je za začetek povabil učenko petegaletnika Glasbene šole Grosuplje, Ano-LinoŠkorc iz Škofljice, da nam je zaigrala nekajdomačih skladbic na flavti.Za njo je gostja Ljudmila Novak s svojim predavanjems prikazom skozi računalnik na velikemekranu predstavila svoje zelo obsežnoin raznovrstno delo v evropskem parlamentu.V drugem delu predavanja je odgovarjala navprašanja poslušalcev. Največ jih je bilo vsmislu koristi našega članstva in sprejetja sosednjeHrvaške v ES zaradi njenih neurejenihmeja z nami.Gospa poslanka je odgovorila, da je dobergospodarski napredek že posledica našegačlanstva v ES, glede Hrvaške na njihovepritožbe, da jim oviramo vstop v ES, pa jeresnica ta, da si ga sami otežujejo zaradi njihoveganeizpolnjevanja pristopnih zahtevEVROPSKE SKUPNOSTI.Na kocu še medsebojno izražanje lepih željain srečno pot iz lepe nove dvorane v deževnonoč domov.Občinski odbor N.SiPreds. Janez MušičO potovanju po ButanuV petek, 8. aprila, ob 19.00 je v DvoraniMarjance RUČIGAJ poslanka državnegazbora RSlovenije in nekdanja domžalskažupanja Cveta Zalokar Oražem pripravilaza 42 prisotnih prijetno predavanjein prikaz zelo zanimivih fotografijo deželi BUTAN, kjer seje mudila v preteklem letu. Medpopotovanjem je spoznavala tamkajšnjokulturo in življenje ljudi,srečala pa je tudi poslanca v tamkajšnjiskupščini. Butan je velikza približno dve Sloveniji, državljanovpa je samo 643.000. Poureditvi je kraljevina, vendar jesedanji kralj zelo naklonjen reformamin demokratizaciji družbe.Na koncu predavanja je prisotnezanimalo še veliko podrobnostio možnosti obiska te dežele in oizkušnjah za tako pot.ZoranOpravičiloMedobčinski muzej Kamnik je v CentruIvana Hribarja v <strong>Trzin</strong>u pripravil razstavoin spremljajoči katalog Pozdrav zbojišča (Prva svetovna vojna in boj zameje po njej na razglednicah), ki je naogled še do 21. <strong>maj</strong>a <strong>2008</strong>. Pri pripravirazstave so sodelovali domačini, za karse še enkrat zahvaljujemo. Pri postavitvirazstave je prišlo do zamenjave dveh fotografijFranca Rebolja, po domače Gregčovga,in Franca Cotmana, po domačeMartanovga. Zaradi neljube napake seobema lastnikoma fotografij, ZvonkiŽnidaršič in Marjanu Cotmanu, iskrenoopravičujemo.Medobčinski muzej KamnikMag. Zora Torkar