1. PDF dokument (12 MB) - Digitalna knjižnica Slovenije

PLANINSKI VESTNIK PV 6/94OB 80-LETNICI ČRNODOLSKE KOČE POD SNEŽNIKOMGRADITELJ VILHARJEVE KOČEVOJKO CELIGOJPrve dni letošnjega julija bo preteklo okroglihosemdeset let od otvoritve Vilharjeve koče vČrnem dolu, prve slovenske planinske postojankena snežniškem območju. Bila je to tudizadnja planinska koča na Slovenskem, zgrajenapred prvo svetovno vojno.Največje zasluge za postavitev koče je imeltedanji sodnik v Ilirski Bistrici dr. Fran Kovča. Včrnodolski koči so mu bistriški planinci leta1972 postavili zahvalno ploščo. Mariborskidnevnik Večerje pomagal pri zbiranju podatkovo tem zaslužnem možu.KDO JE BIL DR. KOVČA?244O dr. Franu Kovči, tako zaslužnem za živahnodruštveno in pomembno narodno delo v IlirskiBistrici v času pred prvo vojno, smo še predkratkim komaj kaj vedeli. Pretresi dvehsvetovnih vojn, menjava kar nekaj generacij inobilni časovni odmik je zastrl spomin na človeka,ki je kljub razmeroma kratkem času bivanjav Ilirski Bistrici opravil obsežno delo in bil zavse opravljeno delo deležen visoke ocene pravod svojih sodobnikov in sodelavcev.Za popotnico k iskanju podatkov o dr. FranuKovči je imelo domače planinsko društvo lekratek zapisnik o izrednem društvenemobčnem zboru tajnika Antona Kraigherja zdne 23. junija leta 1921 v gostilni pri Novemsvetu. Žalostni so ugotavljali, da je zaradipritiskov tedanjih italijanskih oblasti moral vizgnanstvo za društvenim predsednikom MiroslavomMartinčičem tudi njegov naslednik,predsednik dr. Fran Kovča. Predsednikovanjeje tedaj prevzel Alojz Zaje, za njegoveganamestnika so izvolili Antona Gržino, posestnika,in Alojzija Primca, delovodjo.Črnodolsko kočo so sklenili za silo popraviti, sajje bila med vojno zelo poškodovana. Soglasnoje bil sprejet tudi predlog društvenega tajnikaAntona Kraigherja, da se dr. Kovči z občnegazbora pošlje zahvalno pismo in »da se v njegovtrajni spomin napravi v koči v Črnem dolu primerennapis«.Gotovo so odborniki bistriškega planinskegadruštva zahvalno pismo dr. Kovči tudi poslali.Drugi sklep o postavitvi spominske plošče včrnodolski koči pa so izpolnili šele 51 let poznejeob proslavljanju društvene 65-letnice, decembra1972. Obiskovalci črnodolske koče žeob vstopu v kočo opazijo belo marmornoploščo z napisom: »Kočo v Črnem dolu 1000 mDr. FranKovčaje postavilo PD Ilirska Bistrica v letu 1914 podvodstvom zaslužnega dr. Frana Kovče.«Žal o dr. Kovči ni bilo nobenih podatkov. Tudinajstarejši domačini niso več vedeli zanj.Pokojni društveni predsednik Drago Karolin jenekje zvedel, da je dr. Kovča, potem ko je moralzapustiti Bistrico, krenil iskat službo nekamna Štajersko. No, to je bilo za uspešno iskanjedosti premalo, če imamo pred očmi dejstvo, daje od tedaj preteklo dobrih sedemdeset let.Poizvedovanje na matičnih uradih po vsehvečjih mestih na Štajerskem ni rodilo nikakihrezultatov. Stanovsko glasilo slovenskihpravnikov je odklonilo objavo poizvedovalnegaoglasa. Koliko slepih ulic!ŠTAJERCI SO GA POZNALIZa pomoč pri iskanju se je ponudil g. MilanCilenšek iz Maribora in osebno poizvedoval pristarejšh upokojenih sodnikih. Nič! Ko je že kazalo,da je vse zaman, se je klobčič neznankokrog dr. Frana Kovče nenadoma začel razpletati.G. Milan Cilenšek je 24. marca 1992 za planinskorubriko mariborskega Večera napisal prijazenčlanek z naslovom »llirskobistriški planinciprosijo za pomoč. Iščejo podatke o dr. FranuKovči« in pozval bralce, da pomagajo pri iskanju.Že drugi dan po objavi se je avtorju članka potelefonu oglasil g. Andrej Aranjoš, zdravstvenidelavec iz Poljčan pri Slovenski Bistrici, insporočil, da mu je bil dr. Fran Kovča krstni boterin sploh velik dobrotnik njegove družine, ki jeob neuspehu revolucije Bele Kuna na Madžar-