6-200726 pohodov, dva sta odpadla zaradislabih vremenskih razmer.»Na vseh smo se imeli lepo, sekaj novega naučili in spoznali.«Izvedena sta bila tudi tradicionalnapohoda v Jelenov žleb inpo Ribniški planinski poti, obasta vsako leto bolj obiskana. Poribniških poteh pa so vodili tudinekaj skupin iz drugih planinskihdruštev, ki so zapro<strong>si</strong>la zapomoč in vodenje. Zelo pridniso tudi markacisti, ki kljub maloštevilnostiv odseku marljivo,načrtno delajo in skrbno vzdržujejoRPP. Mladinski odsek je boljv mirovanju, skupaj z vodniškimpa organizira tradicionalni nočnipohod na Sv. Ano za vse mlade,po srcih in letih. Predsednikje z veseljem povedal, da je v letošnjemšolskem letu spet začeldelovati planinski krožek na OŠdr. Franceta Prešerna v Ribnici,ki ga vodita predsednik in učiteljicaDamjana Arko, obiskujepa približno 25 učencev; v<strong>si</strong> sonadobudni in željni raziskovanja.Tudi planinski krožek naOŠ dr. Ivana Prijatelja v Sodražiciuspešno deluje, vodi ga HelenaDrobnič. Svoja poročila innačrte so predstavili še načelnikmarkacijskega odseka (AndrejDrobnič), načelnica vodniškegaodseka (Zdenka Mihelič) terpredsednica častnega sodiščaKarolina Šmalc, ki je z veseljem74poročala, da častno sodišče niimelo nobenega dela. V društvuso se tudi veliko izobraževali,pridobili so novega vodnika PZSB-kategorije. Finančno poročiloje v imenu blagajničarke podalpredsednik, ki je že prej zajeltudi delo gospodarskega in mladinskegaodseka, tajnik MartinŽuk pa je poročal o članstvu indelu tajnika. V letu 2006 je bilo vPD Ribnica včlanjenih 91 planincev,a kot je dejala Koželjeva, jedruštvo aktivno, kot da bi imelonajmanj 200 članov. Nova članicaUpravnega odbora PD Ribnicaje postala Damjana Arko, potrjenapa je bila tudi članarina zaleto 2007. Občni zbor se je končalz družabnim večerom.Zdenka MiheličPD Podnanos vslovenski IstriPlaninsko društvo Podnanos je27. 4. 2007 organiziralo družinskipohod po slovenski Istri. Zaizlet se je prijavilo 85 planincev,tako da smo se iz Podnanosa odpeljalikar z dvema avtobusoma.Pohod, ki sta ga pripravila invodila Gvido Furlan in AndrejaPižent, smo začeli pri vodnjakuob poti proti mejnemu prehoduDragonja. Najprej smo se povzpelido va<strong>si</strong>ce Padna, ki je spomeniškozaščitena. V Novi va<strong>si</strong>smo <strong>si</strong> odpočili in pomalicali,nato pa nadaljevali pot protiKrkavčam. V teh smo <strong>si</strong> ogledaliznamenito cerkev. Iz Krkavčsmo se spustili v dolino rekeDragonje, tam pa nas je čakal šezadnji vzpon, do va<strong>si</strong> Sveti Peter.V tej va<strong>si</strong> smo obiskali turističnokmetijo. Na urejenem pristnemistrskem dvorišču smo se lahkookrepčali z domačim refoškomin malvazijo. Da pa izleta ne bibilo prehitro konec, smo se z avtobu<strong>si</strong>odpeljali še do morja. Najpogumnejšiso poizku<strong>si</strong>li, ali jevoda še vedno slana in mokra,drugi pa smo jih občudovali insanjali o bližajočih se počitnicah.Pozno popoldne smo sepolni prijetnih občutkov, ki sonam jih pustili oljčni nasadi, svojevrstničari istrskih va<strong>si</strong>, refošk,morje, sonce in dobra družba,vrnili v domačo vas.Andreja Pižent60 let PD KranjV Kranju so zaznamovali 60 letPlaninskega društva Kranj ter60 let delovanja GRS in Alpinističnegaodseka AO Kranj. Objubileju so se ozrli po smereh inpoteh kranjskega planinstva innjihovih vzponov. V letu 1946 sonašli zapuščeni pogorišči Prešernovekoče na Stolu, zgrajeneleta 1900, in Valvazorjevegadoma, uničene so bile tudi aktivneplaninske točke na Šmarjetniin Joštu. Na srečanju so podelilispominske jubilejne listine inletošnja priznanja PZS. NačelnikGRZS Kranj je med drugim opisalpot kranjskega gorskega reševanjain predstavil novo društvoGRZS, ki je bilo pogoj za vključitevv zvezo GRZS. Tako bodolahko prejemali za dejavnostGRS potrebna sredstva. GRS paše naprej ostaja neposredno povezanaz matičnim društvom, patudi s članstvom v PD Kranj.PD Kranj ima zdaj v lasti planinskiobjekt na Krvavcu, Kranjskokočo na Ledinah in Planinskidom na Kališču. Ima aktiven alpinističniodsek in vse bolj mno-
6-2007Legende svetovnega alpinizma člani PD Kranja: Tomo Česen, vrhunskialpinist in športni plezalec, načelnik Komi<strong>si</strong>je za športno plezanje; AndrejŠtremfelj, prvi Slovenec na Everestu; Natalija Gros, športna plezalkain Marija Štremfelj, prva Slovenka, ki je osvojila Everest. PredsednikPlaninske zveze Slovenije, Franci Ekar, jim je podelil posebna priznanja.žičen odsek za športno plezanje,ki dosega vrhunske uspehe. Delujevsestransko v javnem interesu,delo markacistov in vodnikovPZS je strokovno in aktivno.Redno prireja planinske šole zaosnovnošolsko mladino, skoraj60 gorskih reševalcev pa je aktivnihin vključenih v program delaPD. Izjemno delavna in organizacijskodovršena je tudi planinskasekcija Preddvor. 28. julijabodo praznovali 30 let Kranjskekoče na Ledinah. Sodelujejo pripripravi Zoisove botanične potiter Planinskega vodnika za območjeStoržiča, Zaplate, Kočne,Grintovca in Grebena. Zaznamovalibodo tudi stoletnico KarlaBajta, predvojnega zvestega indelavnega člana Kranjske podružniceSPD. Veliko organizacijskegadela opravljata podpredsednikaTomaž Jamnik, načelnikGRS Kranj, in Živko Drekonja, kije tudi načelnik planinske sekcijev Preddvoru.Povzeto po spletni strani PZSDrugo srečanjeplanincev –Platak 2007Reški planinci so bili letos organizatorjidrugega srečanja planincevtreh dežel, tokrat z imenomPlatak 2007, za člane SPDTrst iz Trsta, ŠD Sloga iz Bazovice,SK Devin iz Nabrežine,PD Snežnik iz Ilirske Bistricein našo planinsko skupino Slovenskegadoma KPD Bazovica zReke. Na Platku, znanem reškemsmučišču, se nas je 22. aprila obzelo lepem vremenu in dobriorganizaciji zbralo približno sto,planincev in gostov ter članovdrugih reških in opatijskih planinskihdruštev, pa tudi članovSlovenskega kulturno-prosvetnegadruštva »Snežnik« iz Lovrana.Planinci smo se v dveh skupinahpovzpeli na Snježnik, dobrih1500 metrov visoki vrh nad Platkom.Hitrejša skupina je ubraladaljšo pot, prek doline Lazac inskozi Srebrna vrata, počasnejšapa se je odpravila čez Greben. Povrnitvi na Platak je sledilo ko<strong>si</strong>lo,zatem pa turnir v balinanju indruženje do večernih ur. Med temami,o katerih je tekla beseda,je bila tudi Pot prijateljstva Snježnik–Snežnik,pot, ki je bila povzpostavitvi meja med Slovenijoin Hrvaško opuščena. Ugotovilismo, da bi jo veljalo obnoviti inomeniti kot posebno temo v dogovoriho medsebojnem sodelovanjumed planinskima zvezamaobeh držav.Prvo srečanje, aprila) lani na Sviščakihpri Ilirski Bistrici smo izrabiliza navezovanje stikov meddruštvi in posamezniki. Letossmo iskali možnosti za prijateljskosodelovanje med posamezniki,društvi in narodi. Pomendruženja zamejskih Slovencev soletos prepoznali tudi v Slovenijiin tako sta se srečanja udeležila75