Kanjon reke Kokre - Zavod RS za varstvo narave

Vodomca lahko najlažje opazimo pozimiNekdanje mestno kopališče v DoluV Dolu na desnem bregu reke Kokre so leta 1900 odprli javno mestnokopališče, do katerega so vodile na novo zgrajene stopnice. Kopališčeje obratovalo od junija do septembra in je imelo posebne oddelke zadame in gospode. Dame so morale pri uporabi kopališča upoštevatiposeben red, veljal pa je tudi kopališki red s cenikom storitev. Kopališčeje obratovalo vse do leta 1916 in kratek čas po prvi svetovni vojni, ko soga ponovno odprli. Danes nas na kopališče spominjajo samo še ostankitemeljev kabin in stopnišča na bregu Kokre.EVROPA SLOVENIJA KRANJMlakarica je ena od najpogostejših vodnih ptic na KokriBela pastiricaPrisluhnimo petju pticPester mozaik rečnih in obrečnih habitatov je življenjski prostortudi za številne ptice. Pisani prodniki nudijo primerno zatočišče zagnezdenje malega martinca in malega deževnika, vzdolž reke palahko opazujemo še vodomca, sicer gnezdilca peščenih erozijskihsten, povodnega kosa, ki največkrat gnezdi pod mostom ali obprevisnem balvanu, belo in sivo pastirico, od rac pa predvsemmlakarico in velikega žagarja. Vzdolž reke se prehranjuje tudi sivačaplja, njena gnezditvena kolonija pa je lahko oddaljena tudi po večkilometrov. V obrežnem gozdu, predvsem v zgodnjih spomladanskihmesecih, lahko poslušamo petje številnih ptic pevk.KRANJOstanki Jurjevega mlina v PečehKako pomagamo ohranjati naravo v kanjonu KokreKokro so izbrale tudi ribeV nepredvidljivemu toku Kokreživijo potočna postrv, lipan, klenin tujerodna šarenka, torej ribe, kijim ustrezajo hitro tekoče vode. Obvisokih vodah najdejo skrivališčav zajedah za skalnimi bloki indebelimi koreninami dreves, kisegajo prav do dna.Visokodebelnisadovnjakiso manj občutljiviza različne bolezniČlovek je nekdaj izkoristilvsako ped rodovitne zemlje.Pod Hujami je zasadil visokodebelnisadovnjak, ki uspevaše danes. Tu rastejo stare, zabolezni manj občutljive sadnesorte.Travo pod visokimi krošnjamiše vedno ročno kosijoMlinarstvoV kanjonu ima reka Kokra močan tok, zato so na njej že od 13. stoletjapostavljali mline. V bližini Kranja so bili tako ob Kokri štirje mlini: priStraheči dolini, blizu hujanskega mostu v Pečeh, pod mestnim špitalomin v Lajhu. Mlini zaradi nestalne vode v rečni strugi pogosto niso mogliobratovati. Po prvi svetovni vojni so mleli le še za domače potrebe,mlinarstvo je v kanjonu reke Kokre usahnilo v prvi polovici 20. stoletja,nekateri mlini pa so spremenili svojo namembnost (fužine, žage).Jurjev mlin v PečehMlin, katerega ostanki so vidni še danes, je mlin družine Majdič v Pečeh,znan kot Jurjev mlin (po poljedelcu in prevozniku Juriju Sircu, ki je imelmlin v najemu). Hiša in mlin sta že v 18. stoletju stala na desnem bregureke Kokre, v izklesani steni, in več stoletij kljubovala naravnim procesom.Mlin je deloval do 1915. leta, ko je del mlina uničil skalni podor.Pot v Jurjev mlinŽe v 18. stoletju je bila v kanjonu Kokre speljana tovorna cesta, ki je vodilado Jurjevega mlina. Ko je mlin deloma porušil skalni podor, se je skozi letapot postopno zasipala z materialom, ki se je krušil s prepadnih brežin. Potje bila večkrat obnovljena. Turistično olepševalno društvo Kranj je v 20.letih 20. stoletja uredilo del krožne poti pod Hujami. Med drugo svetovnovojno je bil urejen dostop do kanjona, postavljena pa je bila tudi brv. Leta1956 je Turistično društvo Kranj obnovilo vse poti na levem in desnembregu Kokre, tudi pot skozi naravni tunel in brv. Pot in most sta bila natovzdrževana vse do leta 1966, ko je v kanjonu ponovno prišlo do večjegapodora. V letih med 2003 in 2005 je Mestna občina Kranj temeljito uredilavse poti, ki so zdaj redno vzdrževane.Jurjeva potIzklesana stena v PečehBregove pustimo čiste, saj tudi živali ne marajo odpadkov.Ne odvzemajmo proda, saj s tem živalim odvzamemo bivališča.Ohranimo kanjon tih, saj hrup moti njegove prebivalce.Izdal in založil: Zavod za turizem Kranj za Mestno občino Kranj - Vsebinskazasnova: Tadeja Šubic, Natalija Polenec - Besedilo: Tadeja Šubic, Tina PetrasSackl, Manca Bežek – Viri in literatura: Krejča, J., Somšák (1988): Ilustriranaenciklopedija, Rastlinski svet Evrope, Ljubljana, Mladinska knjiga, Rauch,M., (2005): Gozd in obvodna drevnina v obrežnem pasu spodnjega toka rekeKokre, Diplomska naloga, Univerza v Ljubljani, Žontar, J., (1939), Zgodovinamesta Kranja, Ljubljana, Jugoslovanske tiskarne, Rogelj, M., (2005), Kranjskizbornik 2005, Žabnica, Pro grafika d.o.o. - Fotografije: Marko Aljančič; fototekaGorenjskega muzeja, Maja Brozovič, Janez Gregori, Tina Petras Sackl, Lev LisjakRebolj – Fotografija na naslovnici: Tone Polenec – Oblikovanje: Lev LisjakRebolj – Lektoriranje: Kristina Pučnik, Lektoriranje d.o.o. – Tisk: Tiskarna Oman,Kranj - Naklada: 3000 – Leto izdaje: 2010Naravoslovna šolaKANJON REKE KOKREKRANJ