Pljučnik - številka 1. Letnik 2012 (.pdf) - Bolnišnica Golnik

O pomladi inpapirnatih cvetovihPomlad je že krepko potrkala na naša vrata ter nas, kot je to v njeni naravi,vabi, da se družimo z njo in njenimi plodovi ter cvetovi. Tisti, ki imate svojo zemljico,morda že pridno nabirate motovilec ter snujete načrte zanjo za naslednjemesece. Drugi, ki imate okenske police, na katerih se vam bohoti ali malomanj bohoti rastlinje, pa se npr. radostite ob vrtoglavi rasti mlade bazilike, kisvoje liste vsak dan znova vestno obrača k soncu.V prav tako pomladno razpoloženem Pljučnikusmo za vas pripravili kopico zanimivihvsebin. Med njimi boste našli tudi nekaj onovem – starem ponosu naše klinike – Vurnikovikapelici, kasneje imenovani Domkulture. Njena ali njegova obnova, kakorvam je pač ljubše, nam je podarila čudovitoasketsko predavalnico. Poimenovali ste joVurnikova predavalnica, ki postaja nov golniškihram pridobivanja in širjenja znanja,veščin ter izkušenj, na najrazličnejše načinepovezanih z ohranjanjem zdravja in zdravljenjembolezni. V kratkem času, odkar jeodprla svoja vrata, je že gostila strokovnasrečanja, najprej o golniških izkušnjah priuvajanju in življenju standardov kakovostiv vsakodnevni bolnišnični praksi, nazadnjeob odprtju prve slovenske Enote za internističnoonkologijo zunaj ljubljanskega Onkološkegainštituta. Na grmičku ob vhoduv Vurnikovo predavalnico ste lahko opazililepe papirnate cvetove raznovrstnih barv, vizdelavo katerih je svojo ustvarjalno energijousmeril naš pacient na Negovalnem oddelku,gospod Suka Hasan. O tem, kako seje zgodba s papirnatimi cvetovi in drugimičudovitimi okraski izpod njegovih prstovsploh začela, boste prav tako lahko prebralina naslednjih straneh. Papirnate cvetovegospoda Hasana pa lahko v prispodobi razumemotudi kot cvetove, ki so zrasli kotnepričakovano darilo ob spletu okoliščindolgotrajnega bivanja v bolnišnici in sevedaprave mere sodelovanja, spodbude in zaupanjamed bolnikom in našimi zaposlenimi.Ob tem pomislim, kako je šele bilo plodnotovrstno medsebojno sodelovanje med bolnikiin zaposlenimi v golniškem okolju nekoč,ko je bilo dolgotrajno zdravljenje bolnikovpod golniško streho nekaj običajnega.Pomislim pa tudi na dandanašnje »papirnatecvetove«, ki jih kdaj dobimo v dar nekolikonepričakovano, ali pa po drugi strani zrastejopod našimi rokami in smo mi tisti, ki jihdarujemo. Razmišljam, koliko takšnih »papirnatihcvetov« podarimo med svojim delomna Golniku. Morda svojim sodelavcem,morda bolnikom, njihovim bližnjim, mordabolnišnici sami? In kolikokrat jih prejmemopod svojo golniško streho? Kolikokrat so tinaši »papirnati cvetovi« sploh opaženi, naszanje pohvalijo in se nam zahvalijo, kdaj papovsem neopaženi, celo morda samoumevni?In spet obratno – kolikokrat se mi obsprejemanju nečesa pravzaprav zavedamo,da je to, kar držimo v rokah »papirnat cvet«,za katerega smo lahko hvaležni?Prijazno vas vabim k branju Pljučnika.Anja SimoničZgodba z naslovniceOsemletna Apolonija Jekovec je popredlogi fotografije mikroskopskegaposnetka kript črevesne sluznice, kijih je opazoval Izidor Kern v Laboratorijuza citologijo in patologijo, narisalapomladno obarvano risbico, sajizvorna fotografija izpod mikroskopazelo spominja na pomladno cvetje natravniku. Kot nam je razložil IzidorKern, kripte ali cevaste črevesne žlezesestavljajo sluznico spodnjega delaprebavil. V njih je več različnih vrstcelic. Največ je enterocitov z visokoregenerativno sposobnostjo.Anja Blažun1Pljučnik | april 2012 | uvodnik