pinističnega odseka ne veljaš za tiho in plaho deklico. Manjgostobesedna <strong>si</strong> med plezanjem ali ob kakšnih uradnih dogodkih,intervjujih. Zakaj taka razlika?Zelo rada imam rada sproščeno vzdušje v dobri družbi obkakšnem pivu. Takrat se tudi po napornem dnevu rada poveselim,pošalim, še posebej na svoj račun. To je zame posebnevrste sprostitev, ki se ji zlepa ne znam odreči. Kadar plezam, sempa skoncentrirana predvsem na plezanje samo, na potek smeri,na oprimke in stope pred seboj, ker vzpone v gorah, smučarskespuste, varovanje in varnost pri plezanju jemljem zelo resno.Kar se tiče uradnih formalnih prireditev in podobnih avantur,se pa ne počutim preveč dobro. Sploh če bi morala biti ali semv središču pozornosti. V javnosti sem bolj zadržana in hitromi zmanjka besed.Pravijo, da <strong>si</strong> lani bučno in zmagovalno proslavila svojookroglo rojstnodnevno obletnico (ne povemo, katero). Seje od takrat in zato kaj pomembnega spremenilo v tvojemživljenju?Res je bilo precej naporno, kot mar<strong>si</strong>kdaj v življenju (smeh).Od takrat pa imam na vsaki strani okrog oči najmanj dve gubiciveč. Razen tega na mojo srečo nisem opazila večjih, bistvenihsprememb, pa tudi resnejših dolgotrajnih posledic zaradi teganisem utrpela.Alpinizem, plezanje v gorah, športno plezanje, plezanjezaledenelih slapov, turno smučanje, alpinistično smučanje:ti je katera od naštetih disciplin udejstvovanja v gorah šeposebej pri srcu?V skali plezam rajši kot v ledu, čeprav ne morem reči, dazime nimam rada, saj jeseni komaj čakam, da zapade sneg inpobeli gore. Potem izkoristim dobre razmere, kjer se pač pojavijo;v zasneženih smereh, zaledenelih slapovih ali na strmihve<strong>si</strong>nah zahtevnih alpinističnih smukov. Znanci mi pravijo, dasem sama bolj zimski tip plezalke, a dotika gole skale, mojihprstov na oprimkih se vedno znova razveselim. Dejansko sez vsako vrsto plezanja malo prena<strong>si</strong>čim. Jeseni komaj čakam,da bo zima. Spomladi se sezona alpinističnega smučanja, ki jenajbolj varno v poznih pomladanskih dneh, zavleče skoraj vpoletje. Pol Slovenije takrat že veselo poplezava po suhi skali intakrat <strong>si</strong> želim samo še dotika tople skale, plezanja v sončnemKoglu ali Rušici.Kakšen je bil prehod s smučanja na urejenih progah doalpinističnih spustov?Povsem spontan in naraven. Preko glave sem imela steptanihprog, čakanja v vrstah in gneče. Presedlala sem na turne smuketer presmučala skoraj vse lažje in tudi zahtevnejše terene prinas. Kmalu sem začela odkrivati, na kaki strmini še lahkozavijam, oddrsavam in preskakujem na ve<strong>si</strong>nah alpinističnihsmukov, tako početje pa me v ugodnih razmerah še vsako letoznova potegne v hribe.Med alpinističnimi smučarji veljaš za žensko, ki je zadnjihletih opravila zavidljivo število najtežjih spustov nasmučeh. Kateri so zate najpomembnejši?Med težke spuste prištevam smeri v Triglavu, kot je prvenstvenasmer Veseli tobogan z vrha na severno stran čezodprto steno skozi Müllerjev kamin do Triglavskega ledenika.Zahteven je bil tudi spust s Triglava na Planiko po Gorjanskismeri. Smuk skozi Palavacinijev ozebnik v Grossglocknerjusem <strong>si</strong> zelo želela opraviti in lani mi je uspel. Za vedno mibo ostal v spominu tudi Marinellijev ozebnik v Monte Ro<strong>si</strong>.Slednji predvsem zaradi razsežnosti in zahtevnosti ture kotcelote. Dva dni obupnega gaženja, višina, velike razdalje.Precej divje. Med ožji izbor težjih spustov velja tudi Kugyevasmer v Razorju. Posebno mesto med spusti ima tudi Jalovecin smučanje prav z vrha čez streho Jalovca. Predvsem zaradidogodkov ter čustvenih naporov in ne toliko zaradi težavnosti.Mojega prijatelja Jurčka je namreč odnesel plaz in lahko bi sezelo slabo končalo.Pravijo, da se nerada voziš s helikopterjem. Kako to?Zato ker sem se že prevečkrat peljala na ta način v dolino inker vem, da <strong>si</strong> mislil na reševalne polete in ne na panoramskevožnje! V primerih, ko se je kdo od prijateljev poškodovalali pa sem "ta kratko" potegnila kar sama. S helikopterjemso posredovali pri moji smučarski nesreči na Mangartu leta2004. Pri smučarskem spustu v zahodni steni sem se kotaliladobrih 500 višinskih metrov, skoraj do ceste do koče podMangartom, in jo k sreči odnesla samo s poškodbami, ki nisobile usodne. Zame zelo močna izkušnja. Nekaj let pozneje jesoplezalec Rok padel v Rjavini in <strong>si</strong> zlomil medenico. Lani some potegnili iz stene, ko je plaz odnesel dva plezalca v grapimed Babo in Ledinskim vrhom nad Jezerskem. Z BorutomV smeri Škorpijon v Široki pečiFOTO: JURIJ HLADNIK20 A P R I L 2 0 1 0
Smučanje po Zimski smeri v Mangartu FOTO: JAKA ORTARsva bila slučajno navzoča, pomagala sva in bila zato po mnenjureševalcev prepozna za varen sestop. V dolino so naju potemskoraj na <strong>si</strong>lo odpeljali. Vča<strong>si</strong>h je kar ropotalo nad mojo glavoin upam, da bo tega v bodoče veliko manj.Igra strah pomembno komponento v tvojem življenju?Kako se soočaš z njim?Strah je redno prisoten v mojem življenju. Ko grem v nočipred zahtevnejšim vzponov spat in razmišljam o tem, se strahuše kako dobro zavedam. Ko pa začnem plezati, se sam po sebipostavi na stranski tir. Sama stena in plezanje me prevzametado te mere, da pozabim še na kaj drugega, ne samo na strah(smeh). Sicer pa v<strong>si</strong> vemo, da je od znotraj votel, od zunaj paga sploh ni. Predvsem se s številom vzponov povečuje samozavestin stalno plezanje je zame še najboljša p<strong>si</strong>hična pripravana srečanje s strahom. Z leti so se številne izkušnje v gorahakumulirale do te mere, da je soočanje s strahovi lažje.Če bi imela na voljo en vikend, en teden in en mesec dničasa in dovolj denarja, s kom in kam bi se odpravila?Pravzaprav tega tako na hitro niti ne vem! Če dobro premislim,pa s tistim, ki bi me prijazno povabil in kam odpeljal, hehe. Predvsem tja, kjer bi bile trenutno dobre razmere. Za vikendkam v domače hribe ali Dolomite. Za teden dni s kom, ki biimel teden dni dopusta in bi me zelo prijazno povabil recimov Chamonix. Za en mesec pa bi me odneslo v Patagonijo, znekom, s katerim bi se dobro ujela in plezalsko razumela.Zakaj te plezalni znanci v Mariboru kličejo "hiper-hyper"?Mislim, da zato, ker verjetno mislijo, da zame dnevi počitkane obstajajo in da so takšni dnevi zame izgubljeni. Že odkarsem začela hoditi v gore, predvsem pa, ko sem začela plezati,to počnem intenzivno. Vča<strong>si</strong>h sem že kot tečajnica tudi samahodila v gore, ne da bi za to povedala na sestanku. Zaradi podobnihizletov skoraj vsak konec tedna je šlo celo tako daleč,da so me hoteli izključiti iz odseka. Takšne avanture so senadaljevala do prej omenjenega padca v Mangartu, potem pasem se, ampak samo za nekaj časa, malo umirila.Te kdaj zebe oziroma <strong>si</strong> raje za novo leto na plaži, ker <strong>si</strong> boljzmrzljive sorte, ali na bivaku sredi visoke stene?Pozimi me vča<strong>si</strong>h močno zebe. Mogoče smo ženske na splošnobolj občutljive na mraz. Pogosto me zanohta v prste na rokahin potem boli, boli. Kljub temu da me zebe, pa sem veliko rajekje visoko v steni, tudi če je mrzlo, kot pa na plaži. Jasno.Kako ocenjuješ sceno, odnose na slovenski alpinističnisceni v zadnjem času?So še ljudje, ki skušajo alpinizem jemati na pristen način.Poskušam plezati predvsem s takimi. Seveda pa opažam tudina kupe nezdrave tekmovalnosti, rivalstva, nepotrebne zavisti.Kljub temu, da mi "instant" hitrostni alpinizem ni pri srcu, gadandanes zaradi različnih vzrokov izvajamo skoraj v<strong>si</strong>. Če izvem,da so nekje odlične razmere, tega seveda ne ignoriram inne rinem po svoje. Sploh ker nimam gora pred nosom in nisempod njimi doma, da bi lahko bila stalno na tekočem o razmerah.Težko je vedno znova odkrivati toplo vodo. Sem pa vesela, davelikokrat kar sama s soplezalci preplezam smeri, ki jih potemponavljajo v<strong>si</strong>. Letos je tak primer Grapa med Travnikom inŠitami, pa še kaj bi se našlo.Kako bi sebe najbolje opisala v par stavkih?Ne pustim se omejevati, po naravi pa sem nemirna. Nekaterito imenujejo hiperaktivnost (smeh), sama to imenujem iskanjesamega sebe. Preizkušanje svojih omejitev in iskanje poti, pokateri <strong>si</strong> želim naprej. Ob vsem tem pompu pa bi se najraje odsrca zahvalila moji mami. Zaradi večnega prihajanja in odhajanjuod doma, pakiranja in pospravljanja opreme, ko sem kot pticaselivka, vedno nekje na poti, ko preživim veliko ur sama v avtuna prepolnih slovenskih cestah, vem, da na nek način trpijoona in moji bližnji. Strah jih je, v skrbeh so zame, vča<strong>si</strong>h niti nevedo točno, kaj se z menoj dogaja. Veliko časa sem v stenah, nadostopih ali strmih smučinah, ko niti ne vedo, kdaj in če bomsploh prišla cela in zdrava dol. Ni jim lahko. Vem pa, da bo šeprišel čas, ko bom, ne samo družini, ampak tudi prijateljem,lahko naklonila več pozornosti in jim tudi drugače pokazala,da jih imam rada. m21
- Page 2 and 3: Velika nagradna igraZ Geo na Karibe
- Page 4 and 5: VSEBINA941271522192841 44 482 A P R
- Page 7 and 8: Visoko nad gorami Foto: Oton Naglos
- Page 9 and 10: JADRALNO ZMAJARSTVOOzrite se vnebo!
- Page 11 and 12: JADRALNO ZMAJARSTVO20 km dlje je og
- Page 13 and 14: pripravljen sem bil krožiti še ne
- Page 15 and 16: je dr. Poljak vztrajal, naj bom kar
- Page 17 and 18: NAJVIŠJI VRH HRVAŠKEKjer se Hrva{
- Page 19: V zgornjem delu ustvarja Krčić sl
- Page 24: Znami na potKumKumljansko - osrčje
- Page 27 and 28: Opojna zlatica - zasavski endemit F
- Page 29 and 30: Kum v zahajajočem soncu FOTO: JANE
- Page 34 and 35: Maurerkees, ki pod vrhovi Maurerkee
- Page 36 and 37: Kum, 1220 m, po Čebulovi doliniSLO
- Page 38: Kum, 1220 m, iz Zidanega Mosta prek
- Page 41: Dreiherrnspitze, 3499 m, z vzhoda p
- Page 44 and 45: prava eksotika. Nismo si znali najb
- Page 46 and 47: TEST OPREMETurne smu~iPreizkus opre
- Page 48 and 49: Turne smu~iKombinacija turnih in al
- Page 50: RAZMIŠLJANJENasmehZaradi njega sem
- Page 53 and 54: PD BrežicePričakujemo popularizac
- Page 55 and 56: morebiten nastanek novega (nadomest
- Page 57 and 58: PREHRANAHrana zatrening Nada Kozjek
- Page 59 and 60: skrbeti za tisto, kar je povezano s
- Page 61 and 62: gibanja in lažje prenašanje napor
- Page 64 and 65: NOVICE IZ VERTIKALEPod BavhomMatic
- Page 66 and 67: NOVE KNJIGERes ni nemogo~ih poti?To
- Page 68 and 69: Od kod imena?Marko Snoj: Etimološk
- Page 70 and 71: To območje je namreč "siva lisa"n
- Page 72 and 73:
Pollak, Franc Kemperle, FranceMale
- Page 74 and 75:
v kolesarjenju v naravi, je članst
- Page 76:
foto: Rožle BregarGorniške hlače