Nomotehnične smernice - Služba Vlade Republike Slovenije za ...

NOMOTEHNIČNE SMERNICE
ZALOŽBA

© Urad ni list Re pub li ke Slo ve ni je, 2008. Vse pra vi ce pri dr ža ne.
Brez pi sne ga do vo lje nja za lož ni ka je pre po ve da no re pro du ci ra nje, di stri bui ra nje, jav na priob či tev,
pre de la va ali dru ga upo ra ba te ga av tor ske ga de la ali nje go vih de lov v ka kr šnem ko li ob se gu ali postop
ku, vključ no s fo to ko pi ra njem, ti ska njem ali shra ni tvi jo v elek tron ski ob li ki. Ta ko rav na nje je, razen
v pri me rih iz 46. do 57. čle na Za ko na o av tor ski in so rod nih pra vi cah, kr ši tev av tor ske pra vi ce.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
340.13(497.4)(094)
NOMOTEHNIČNE smernice / [izdajatelj] Služba Vlade Republike
Slovenije za zakonodajo. - 2., spremenjena in dopolnjena izd. -
Ljubljana : Uradni list Republike Slovenije, 2008
ISBN 978-961-204-418-3
241188864

SLUŽBA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAKONODAJO
NOMOTEHNIČNE
SMERNICE
DRUGA, SPREMENJENA IN DOPOLNJENA IZDAJA
2008
LJUBLJANA 2008

Drugi, dopolnjeni izdaji Nomotehničnih
smernic na pot
Nomotehnika je prej kot veda ali znanost – obrt. Obrt pisanja kvalitetnih
predpisov. Kvaliteta predpisa je v prvi vrsti odvisna od njegove vsebine,
od tega, ali predpis normira prava vprašanja, ali država (ali drug normodajalec)
skozi predpisovanje in prepovedovanje različnih ravnanj uspešno
usmerja družbeni razvoj in uveljavlja pravila poštenega in pravičnega sožitja
med ljudmi, ne da bi jim postavljala nepotrebne zahteve in povzročala
težave pri njihovem vsakdanjem življenju in delu. Predpisi ustvarjajo pravno
okolje za sproščeno in mirno reševanje nasprotij, ki jih prinašajo različni interesi
v družbi. Urejen, jasen in konsistenten pravni red države je pogoj njenega
dobrega funkcioniranja, državljanom razumljivi, brez težav izvršljivi
in čim bolj trajni predpisi pa krepijo zaupanje v pravni red in zagotavljajo
spoštovanje in varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Da bi se ti ideali lahko uveljavljali, ni dovolj zgolj modra in predana politika,
občutljiva za probleme v družbi, ki daje skozi demokratične institute
volitev politične impulze za njihovo reševanje. Pri prelivanju političnih zamis -
li in zahtev v pravo se zelo hitro pokaže kot prav tako nepogrešljiva vloga
pisca predpisa, pravnika redaktorja, ki bo te zamisli prelil v ustavno skladen,
pravnosistemsko pravilen in nomotehnično ustrezen predpis. Pri tem
pravnik redaktor po najboljših močeh sledi političnim zahtevam, ki so seveda
povsem legitimne in so to legitimnost navsezadnje dobile na volitvah,
hkrati pa si prizadeva oblikovati jasne in nomotehnično pravilne norme in
opozarja na neskladja z ustavo, z drugimi zakoni, na nejasnosti, nedorečenosti,
podnormiranost ureditve in podobno.
Ko se kot predstavniki Službe Vlade Republike Slovenije za zakonodajo
srečujemo z drugimi podobnimi službami po Evropi (podobne službe imajo
v tej ali drugi obliki vse države), ugotavljamo, da so naši problemi povsem
enaki: želje politike, da bi neko zamisel izpeljala čim hitreje, brez nadležnih
pripomb pravnikov redaktorjev, želje po tem, da bi dobili potrditev neustav-
5

nih ali nezakonitih rešitev in jih tako politično legitimirali, pogosto tudi želje
po namerno nejasnih formulacijah v predpisu, da bi bilo zanje mogoče doseči
politični kompromis …
Vendar v teh razgovorih vedno znova ugotavljamo, da mnenja zakonodajno
pravnih služb politika praviloma spoštuje, bodisi, ponekod, pod pretnjo,
da sicer znajo poskrbeti za to, da tak zakon kaj kmalu pade na ustavnem
sodišču ali, pogosteje, iz zavedanja, da neka nepremišljena, v predpisu
slabo izpeljana rešitev skoraj vedno začne povzročati težave, ki niso v interesu
nikogar. In če jo pravočasno opazimo in nanjo opozorimo, je vztrajanje
pri taki neprimerni rešitvi nesmiselno, čeprav, vsaj pri nas, vse prepogosto.
Veliko modreje bi bilo takšno določbo še enkrat premisliti in najti ustrezno,
sprejemljivo rešitev. Kljub načelnemu zavzemanju za sodelovanje z javnostmi,
za ocenjevanje vplivov predpisov, kljub poslovniškim določbam, ki dajejo
vsaj nujno potreben čas za premišljeno sprejemanje predpisov, je naš
pravnik redaktor vse prepogosto v položaju, ko mu časovni okviri ne omogočajo
temeljitega pregleda predpisa, kaj šele, da bi pripravljalec predpisa
ustrezno ocenil stanje, pričakovane posledice (tudi fi nančne) predlaganih
sprememb, proučil alternativne možnosti, ki so pogosto zgolj v boljšem izvajanju
obstoječega predpisa …
Izdelava dobrega predpisa je dolgotrajno, zahtevno in natančno delo,
za katero predvsem potrebujemo čas. Če to delo dobro opravimo, se nam
ta čas vrne takrat, ko predpisa ni treba takoj spreminjati in dopolnjevati, saj
je ustrezno »prijel« in uresničil svoje cilje. In vrne se nam lahko stoterno ali
tisočerno, ko predpis ne povzroča večjega števila sporov, omogoča njihovo
učinkovito reševanje in sankcioniranje protipravnih ravnanj.
V naši državi se veliko ukvarjamo s predpisi in predpisovanjem, vprašanje
pa je, ali to delamo dovolj kvalitetno, dovolj premišljeno, dovolj smotrno.
Poleg prevelike hitrosti sprejemanja predpisov je zelo problematična
prepogosta praksa uporabe zunanjih strokovnjakov in zanemarjanja lastne
državne uprave, ki v drugih državah vsekakor sama piše zakone in zunanje
strokovnjake uporabi predvsem za pomoč pri posameznih, posebej teoretičnih
vprašanjih, težko pa je nanje prevaliti normiranje vrste kompleksnih
vprašanj, s katerimi se sooča država.
Dopolnjene in s primeri razširjene nomotehnične smernice so namenjene
v pomoč vsakomur, ki se ukvarja s pisanjem in redakcijo predpisov. Z njimi
želimo dati uporabniku neko osnovno informacijo in vtis o kompleksnosti
problematike normiranja, hkrati pa tudi nek zavezujoč standard pravil
in primerov pravilnega oblikovanja predpisov, tudi pri pripravi nacionalnih
6

predpisov, s katerimi se izvajajo uredbe, odločbe in sklepi Evropske unije ter
prenašajo določbe direktiv Evropske unije v pravni red Republike Slovenije.
Sodelavci Službe Vlade Republike Slovenije za zakonodajo, ki smo
smernice pripravili – mag. Borut Šinkovec kot avtor večine I. dela knjige
ter Katja Božič in Gordana Lalić kot avtorici II. dela knjige – želimo, da bi
prenovljene smernice prispevale k boljši pripravi predpisov in da bi bralec
našel v njih odgovore na čim več vprašanj, ki bi se mu pri tem lahko
zastavljala. Upamo tudi, da bo nov koncept smernic, podkrepljen s primeri,
shematskimi prikazi in stvarnim kazalom, za kar gre posebna zahvala
Mateji Tamari Fajs, Marjani Glušič, Maji Štefančič in Katji Božič, ob novi podobi
knjige uporabniku ponudil možnost spoznavanja in poglobljenega
preučevanja nomotehničnih priporočil na še prijaznejši način. Seveda pa
je treba po udariti, da dobrega pravnika redaktorja naredijo predvsem izkušnje
in teh ta knjižica ne more nadomestiti. Vendar naj bralca to ne prestraši
– tudi najboljši pravnik redaktor je nekoč nerodno oblikoval svoj prvi
predpis.
7
dr. Janez Pogorelec,
direktor
Službe Vlade Republike Slovenije
za zakonodajo

Kazalo
Prvi del
PRAVILA IN USMERITVE ZA PISANJE PRED PISOV . . . . 13
UVOD . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15
TEMELJNO VPRAŠANJE IN METODE NORMIRANJA . . . . . 19
TEMELJNI NAČINI NORMIRANJA . . . . . . . . . . . . . 20
TAKSATIVNO NORMIRANJE . . . . . . . . . . . . . . . 21
EKSEMPLIFIKATIVNO NORMIRANJE . . . . . . . . . . . . 22
ABSTRAKTNO NORMIRANJE . . . . . . . . . . . . . . . 23
NOTRANJA UREDITEV IN SESTAVNI DELI PREDPISA . . . . . 27
STRUKTURNE ENOTE (DELI) PREDPISA . . . . . . . . . . 28
NOTRANJI SESTAVNI DELI PREDPISA . . . . . . . . . . . 34
Splošno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34
Preambula, promulgacija in pravna podlaga . . . . . . . . 34
Naslov predpisa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37
Uvodni del predpisa . . . . . . . . . . . . . . . . . . 39
Osrednji del predpisa . . . . . . . . . . . . . . . . . . 39
Posebne določbe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40
Kazenske določbe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41
Prehodne in končne določbe . . . . . . . . . . . . . . 47
Enotna identifi kacijska oznaka predpisa . . . . . . . . . . 55
JEZIKOVNO IZRAŽANJE V PREDPISIH . . . . . . . . . . . 57
POSEBNI PRIMERI PISANJA, IZRAŽANJA IN DOLOČANJA V
PREDPISIH . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 65
DOLOČANJE OBVEZNOSTI . . . . . . . . . . . . . . . 65
DOLOČANJE DOVOLJENOSTI V PREDPISIH . . . . . . . . . 66
9

DOLOČANJE IZJEM . . . . . . . . . . . . . . . . . . 67
PRAVNA TERMINOLOGIJA . . . . . . . . . . . . . . . . 68
IZRAŽANJE V NOVELAH . . . . . . . . . . . . . . . . 69
RABA ŽENSKEGA IN MOŠKEGA SPOLA ZA OZNAČEVA NJE OSEB
(SUBJEKTOV) V PREDPISIH . . . . . . . . . . . . . . . 74
CITIRANJE OBJAV PREDPISOV . . . . . . . . . . . . . . 77
PISANJE DATUMOV V PREDPISIH . . . . . . . . . . . . . 78
PISANJE ŠTEVIL . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 79
PISANJE DENARNIH ZNESKOV . . . . . . . . . . . . . . 80
RABA KRATIC IN OKRAJŠAV . . . . . . . . . . . . . . . 82
NAŠTEVANJE V PREDPISIH . . . . . . . . . . . . . . . 82
UPORABA VEZNIKOV . . . . . . . . . . . . . . . . . . 84
INTERPUNKCIJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 85
SKLICEVANJE V PREDPISIH IN ANALOGIJA . . . . . . . . . 87
VELJAVNOST PRAVNIH PREDPISOV . . . . . . . . . . . . 99
ZAČETEK VELJAVNOSTI PRAVNIH PREDPISOV . . . . . . . 99
PRENEHANJE VELJAVNOSTI PRAVNIH PREDPISOV . . . . . 105
SPREMEMBE PRAVNIH PREDPISOV (ZAKONSKE NOVELE) . . 115
IZVRŠILNI PREDPISI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 127
RETROAKTIVNOST . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 135
PREČIŠČENA BESEDILA ZAKONOV (IN DRUGIH PREDPISOV) 145
POPRAVKI PRAVNIH PREDPISOV . . . . . . . . . . . . . 155
Drugi del
POSEBNOSTI PRI IZVAJANJU IN PRENAŠANJU PRAVNIH
AKTOV EVROPSKE UNIJE V PRAVNI RED REPUBLIKE
SLOVENIJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 159
UVOD . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 161
PRAVNI RED EVROPSKE UNIJE . . . . . . . . . . . . . . 163
PRIMARNA ZAKONODAJA . . . . . . . . . . . . . . . . 163
SEKUNDARNA ZAKONODAJA . . . . . . . . . . . . . . 164
TEMELJNA NAČELA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 165
AVTONOMNOST . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 165
10

PRIMARNOST . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 166
NEPOSREDNA UPORABNOST/NEPOSREDNI UČINEK SEKUN-
DARNIH PREDPISOV SKUPNOSTI . . . . . . . . . . . . . 167
IZVAJANJE IN PRENOS PREDPISOV SKUPNOSTI V NACIONALNI
PRAVNI RED . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 171
IZVAJANJE UREDB V NACIONALNEM PRAVNEM REDU . . . . 172
PRENOS DIREKTIV V NACIONALNI PRAVNI RED . . . . . . 174
Načini prenosa direktiv . . . . . . . . . . . . . . . . . 175
Vpliv pravne narave sprememb in dopolnitev (novel) na prenos
direktive . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 176
Prenos določb direktive, ki napotujejo na druge predpise
Skupnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 178
IZVAJANJE ODLOČB IN SKLEPOV . . . . . . . . . . . . 179
PRAVNA PODLAGA . . . . . . . . . . . . . . . . . . 179
NAVAJANJE IN SKLICEVANJE NA PREDPISE SKUPNOSTI . . . 180
Naslov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 182
UREDBA (ODLOČBA, SKLEP) . . . . . . . . . . . . . 182
DIREKTIVA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 185
RAZLIČNI PREDPISI . . . . . . . . . . . . . . . . 186
Navajanje v 1. členu . . . . . . . . . . . . . . . . . . 186
ELEMENTI NAVEDKA V 1. ČLENU . . . . . . . . . . . 186
NAVAJANJE VEČ PREDPISOV . . . . . . . . . . . . . 190
Sklici znotraj besedila . . . . . . . . . . . . . . . . . . 192
STVARNO KAZALO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 195
11

PRVI
DEL
PRAVILA IN USMERITVE
ZA PISANJE PREDPISOV

UVOD
Skrb in odgovornost za raven kakovosti pravnih predpisov sta sestavni
del prizadevanj za uspešno delovanje in ohranjanje pravne države.
Predpisi so tista podlaga pravne države, s katero je določen njen pravni
red, urejeno delovanje državnih organov, ravnanje pravnih subjektov in
njihova medsebojna pravna razmerja. Vsebinsko ustrezni, pravno pravilni
in nomotehnično urejeni, skratka dobri predpisi so samo eden od
številnih pogojev, vendar pa hkrati nepogrešljiv pogoj za učinkovitost
prava in dobro delovanje države kot pravne države. Predpisi se sprejemajo
in izdajajo zaradi njihove pravno obvezne, normativne vsebine.
Vsebina predpisa pa mora biti razumljiva, nedvoumna, uporabna in izvršljiva.
Taka raven predpisov je lahko dosežena samo, če so predpisi tudi
nomotehnično ustrezno pripravljeni in sestavljeni. Predpisi morajo biti
oblikovani, njihova vsebina pa izražena po pravilih vede o izdelavi pravnih
predpisov (nomotehnike) kot specifi čnega področja pravne vede in
znanja. Predpisi morajo biti tudi pravno pravilni, kar zlasti pomeni, da so
v skladu z ustavo in zakonom, da jih izdajo za to pristojni organi in po (v)
za to predpisanem postopku. Toda že samega izpolnjevanja teh pogojev
ni lahko ugotavljati in preverjati, če predpis ni vseskozi (tudi) nomotehnično
ustrezen. Pri izvrševanju v praksi pa slabo pripravljen predpis
povzroča vrsto težav in problemov pri tolmačenju in izvajanju, v vsakem
primeru pa tudi zmanjšuje pravno varnost in zaupanje v pravo, kar sodi
med sestavine pravne države.
Dobro strokovno obvladanje nomotehnike je sicer nepogrešljiv
pogoj za izdelavo »tehnično« ustreznih pravnih predpisov. Vendar pa
same nomotehnične smernice tega znanja ne morejo zagotoviti – kvečjemu
lahko k temu samo v manjšem obsegu dodatno prispevajo.
Pravi in temeljni pomen nomotehničnih smernic, ki jih imajo s tako
ali podobno označbo tudi druge primerljive države, ni v učenju nomo-
15

Nomotehnične smernice
tehnike, niti niso smernice učbenik nomotehnike, temveč so v prvi vrsti
namenjene temu, da bi njihovo poznavanje in upoštevanje zagotavljalo
določeno standardno raven kakovosti in poenotenja nomotehničnih rešitev,
ki jih je treba upoštevati pri pripravi in sestavi predlogov pravnih
predpisov. Nomotehnične smernice so splošna strokovna osnova, pripomoček
in instrument za pripravo besedil osnutkov oziroma predlogov
pravnih predpisov. Poenotenje pravil in prakse pri redigiranju pravnih
predpisov tudi že samo po sebi pomeni dvig splošne ravni kakovosti besedil
pravnih predpisov. Enake nomotehnične rešitve za enaka vprašanja
pomenijo red na tem področju in krepijo pravno varnost ter zaupanje v
pravo. Brez takega poenotenja lahko pri tolmačenju predpisov pride do
iskanja razlik o pomenu nečesa v istem ali drugem predpisu, kjer razlike
v resnici ni, ali pa se spregleda razlika tam, kjer in kolikor je resnično potrebna
in podana.
Obseg in raven nomotehničnega poenotenja predpisov in nomotehničnih
rešitev v njih povečujeta tudi kvaliteto predpisov v celoti, po
drugi strani pa preprečujeta in odvračata od takih nestrokovno ali površno
pripravljenih besedil predpisov, ki zaradi nekvalitete v pravni red ne
sodijo, in ne bi smeli niti priti na uradno pot postopka sprejemanja določenega
predpisa. Ob navedenem se tudi kaže, kakšna je narava obveznosti
poznavanja in upoštevanja nomotehničnih smernic, kaj pomeni
njihovo neupoštevanje, pa tudi, komu so v praksi v resnici namenjene.
Nomotehnične smernice niso predpis. Odmik od njihovih priporočil
(kar smernice v resnici so) torej ne pomeni kršitve kakšnega predpisa,
temveč kršitev enotnosti (poenotenja) pri sestavi predpisov, čemur so v
temelju namenjene, in (verjetno) nomotehnično slab oziroma neustrezen
predpis. Na tak način namen smernic ne more biti uresničen, večje neupoštevanje
pa seveda tudi vodi v stanje, kot da bi jih sploh ne bilo. Vendar se
take splošne ugotovitve ne nanašajo na številne skrbne in visoko strokovne
pravnike redaktorje, pri katerih delu je v teh smernicah zajeta vsebina že
upoštevana; smernice namreč glede vseh temeljnih vprašanj upoštevajo
in povzemajo našo že ustaljeno strokovno prakso urejanja teh vprašanj in
izhajajo iz nje. Po drugi strani pa neupoštevanje ali (v prihodnje) nepoznavanje
teh smernic pomeni tudi določeno strokovno neodgovornost. Pri
tem pa smernice ne vežejo v smislu, da nikoli ničesar ne bi smelo biti rešeno
in v praksi urejeno tudi drugače, kot je v njih priporočeno. Nasprotno,
kadar pravnik redaktor tako pot najde, ali (in) če temu sledi oziroma novo
rešitev sprejme in osvoji (tudi) praksa, ki potrdi novo oziroma boljšo reši-
16

Uvod
tev od obstoječe, bo to lahko samo dobrodošlo in ob svojem času gotovo
tudi upoštevano (vključeno) v novo, posodobljeno izdajo nomotehničnih
smernic. Smernice v tem smislu torej niso (pravzaprav nikoli) dokončne,
temveč spremenljive in odprte za razvoj in izboljšave, do katerih pa po
naravi stvari ne more priti kar čez noč; v glavnem namreč, kot rečeno, vendarle
temeljijo na spoznanjih in izkušnjah dolgoletne, zlasti naše domače,
pa tudi tuje primerljive nomotehnične prakse, tradicije in izkušenj. Tisto,
kar se kljub možnim izboljšavam, spremembam in prilagoditvam ne spremeni
in ne spreminja, pa je skrb oziroma prizadevanje za jasne, precizne
in razumljive predpise; spremenijo se lahko samo načini, kako to v največji
in najboljši meri tudi v praksi dosegati in uresničevati.
Osnovni namen in pomen nomotehničnih smernic jih jasno razmejuje
od tega, da bi lahko bile tudi učbenik nomotehnike. Mestoma nekoliko
širša obrazložitev ali utemeljitev je namenjena večji nazornosti in jasnosti,
ne pa poučevanju. Smiselno enako velja tudi za nekatere primere, ko je
bilo treba zavzeti stališče zaradi opaženih večjih ali pogostejših razlikovanj
in različnih tolmačenj in uporabe v praksi. Samo v dokaj omejenem obsegu
torej lahko smernice služijo tudi – prej utrditvi obstoječega znanja kot
pa (šele) pridobivanju novih strokovnih spoznanj. Smernice pa, ker niso
učbenik, tudi niso namenjene za neposredno rabo pravnikom, ki še nimajo
potrebnega strokovnega znanja o nomotehniki in ustrezne prakse,
še manj pa seveda nepravnikom, ki visoko kvalifi ciranega in specifi čnega
dela redigiranja pravnih predpisov nikakor ne morejo uspešno opravljati,
zato jim v praksi tudi ne bi smelo biti zaupano. To niso dela in naloge,
ki bi jih enako kvalitetno lahko opravljal specializirani pravnik redaktor z
dolgoletno prakso – enako dobro in kvalitetno pa tudi vsak drug. Nasprotno,
smernice so v bistvu sestavljene dovolj razumljivo in preprosto ravno
zato, ker dobro poznavanje nomotehnike pri njihovih uporabnikih predpostavljajo;
zato ne poučujejo, temveč sledijo svojemu temeljnemu cilju,
ki je preprosto v dvigu kvalitete predpisov s poenotenjem strokovne ravni
redigiranja besedil predpisov v praksi. Zamenjava smernic z učbenikom bi
bila tako zavajajoča in zmotna, za nepoučenega pravnega laika, ki bi želel
iz njih črpati zadostno potrebno znanje in na tej podlagi sam začeti redigirati
pravne predpise, pa pravzaprav lahko celo v tem smislu prej škodljiva
kot koristna.
Nadaljnje, še podrobnejše utemeljevanje in pojasnjevanje pomena
teh nomotehničnih smernic bi morda prej zameglilo njihovo temeljno
vlogo in namen kot pa prispevalo k večji razjasnitvi stvari. Poleg tega
17

Nomotehnične smernice
pa lahko resnično pozitivno vlogo, ki naj jo smernice imajo pri izboljšanju
kakovostne ravni naših predpisov, potrdijo samo praksa in odzivi
praktikov pri njihovi uporabi. Nekoliko svojevrsten del svoje naloge pa
te smernice, kot novost pri nas, v resnici odigrajo že s samim obstojem.
Koristna in dobrodošla bi morala namreč biti vsaka oblika in predstavitev
te tematike v javnosti, ki poudarja in opozarja na veliko vlogo in pomen
kvalitete pravnih predpisov za vsako demokratično pravno državo,
ki hoče to biti in ostati, tako sama kot taka, kot tudi v stiku, sodelovanju
in povezavah s širšimi oblikami združevanj in sodelovanja v sodobnem
svetu.
Kjer so, zaradi primere oziroma v ilustracijo, navedeni konkretni
predpisi, pa njihova objava ni posebej navedena, so mišljeni ob izdaji teh
smernic veljavni predpisi, kolikor ne gre (z vidika našega veljavnega pravnega
reda) morda tudi za historične predpise. V vsakem primeru je tako
poskrbljeno, da lahko za primero navedeni predpis uporabnik večinoma
brez težav tudi sam poišče in preveri.
Prav tako so dodani primeri k robnim številkam. Večina primerov
je citatov z dodanimi viri, ostali ilustrativni prikazi pa so bodisi popravljeni
konkretni primeri (z opombo, da gre za primer, popravljen v skladu
s pravili teh nomotehničnih smernic) bodisi izmišljeni primeri oziroma
shematski prikazi.
Zaradi razmeroma podrobne členitve obravnavane materije in
lažjega (ponovnega) iskanja določenih mest v besedilu je na začetku
vsakega odstavka dodana ob robu tekoča številka (robna številka).
Tako označevanje omogoča tudi precizno notranje sklicevanje na druga
ustrezna mesta v besedilu, kar si lahko uporabnik po lastni oceni še
sam dopolni. Omogoča pa tudi smotrno iskanje posameznih mest in
potrebn ih poudarkov v stvarnem kazalu, kar besedilo skupaj z nomotehničnimi
primeri strne v pregledno, zlasti pa uporabno celoto.
18

TEMELJNO VPRAŠANJE
IN METODE NORMIRANJA
Pred vprašanjem, kako normirati, je v konkretnem primeru – zlasti če
gre za novo materijo normiranja – včasih še zelo umestno vprašanje,
ali sploh normirati (urediti s pravnim predpisom). Pravno normiranje
je samo eden od načinov urejanja družbenih razmerij, in od teh mnoga
niso primerna za pravno urejanje. Pravilen odgovor na vprašanje
normiranja določene materije (družbenega razmerja) terja pravilen
odgovor na vprašanje, ali je pravna ureditev (urejenost) v konkretnem
primeru – če je logično in pravno sploh možna – koristna, oportuna,
smiselna ali celo nujno potrebna. Pravnik redaktor pravnih predpisov je
strokovnjak z dodatnimi (posebnimi) znanji. Ker ni zakonodajalec, o navedenih
vprašanjih ne bo odločal, mora pa biti sposoben in pripravljen,
da o njih svetuje in poda svoje mnenje – tudi kadar k temu ni izrecno
poklican, vendar oceni, da je to potrebno. V njegovo nomotehnično
znanje in odgovornost spada namreč tudi zavedanje, da napačne odločitve
na teh področjih vodijo tudi v stanje podnormiranosti ali hipernormiranosti
pravnega reda. Čeprav je idealno stanje stopnje in obsega
normiranosti (pravne urejenosti) družbenih razmerij nedosegljivo,
lahko tudi strokovno znanje in skrbnost pravnikov redaktorjev veliko
prispevata k zelo dobremu stanju in rezultatom na tem področju.
Vprašanje, ali sploh normirati, se lahko postavi oziroma vrne tudi v obrnjeni
obliki: ali že normirano (pravno predpisano in urejeno) derogirati,
ker se pokaže, da bodisi ni bilo pravilno sploh pravno urediti, bodisi da
zaradi spremenjenih okoliščin (razmer) ni več koristno, oportuno, smiselno
ali potrebno pravno regulirati.
Pri iskanju pravilnih odgovorov glede normiranja (oziroma deregulacije)
v konkretnem primeru so lahko opora in vodilo davna pravnofi lozofska
19
1
2
3

4
5
Nomotehnične smernice
spoznanja, zapisana tudi v strokovni literaturi s področja pravoznanstva
in (posebej) nomotehnike. Z vidika posameznika je vsako pravno normiranje
hkrati že tudi omejevanje. Kljub nesporni potrebnosti in koristnosti
za posameznika in družbo kot celoto mora zato pravno urejanje imeti
svoje meje. Iz literature, ki poglobljeno obravnava ta vprašanja s pravnih
in fi lozofskih vidikov, je možno izhodiščno stališče strniti in povzeti v naslednjo
temeljno orientacijo in vodilo: v dvomu raje ne pravno regulirati,
temveč pustiti določeno razmerje pravno neurejeno, kot pa da bi ga (ker
obstaja dvom) uredili napačno, preuranjeno ali brez potrebe (ali celo
vse troje skupaj). Ker pravna urejenost ni edini način urejanja družbenih
razmerij, pravna neurejenost kakšnega (sicer) relevantnega razmerja ali
ravnanja nikoli ne pomeni hkrati tudi popolne neurejenosti. Že s samo
odločitvijo o normiranju (sploh) zakonodajalec sprejme neko pomembno,
ključno odločitev, čeprav je včasih zastrta z vsebino normiranja.
Podobno kot druge, tudi naša ustava na področju človekovih pravic
in temeljnih svoboščin, ki jih sicer (ustava kot predpis) določa in ureja,
samo pod izrecno določenimi pogoji dovoljuje samo način uresničevanja
predpisati in urejati z zakonom (drugi odstavek 15. člena). Tudi taka
ustavna ureditev pomensko upošteva dejstvo, da pravno urejanje (z zakonom)
hkrati pomeni tudi že omejevanje (primerjaj št. 3).
TEMELJNI NAČINI NORMIRANJA
Temeljna opredelitev predpisov glede na njihovo vsebino je v tem, da se
s predpisi (s pravnimi pravili, ki jih vsebujejo) določeno ravnanje zapoveduje,
prepoveduje, dovoljuje, kaznuje (misel, zapisana že v Digestah).
Nomotehnika določa pravila in načine, kako se to v pisnem jeziku pravne
norme pravilno in jasno izrazi in določi. Temeljni načini, s katerimi splošni
pravni akt (predpis) navedene vsebine v svojih normah izrazi (določi),
so taksativno normiranje, eksemplifi kativno normiranje in abstraktno
normiranje.
20

Temeljno vprašanje in metode normiranja
TAKSATIVNO NORMIRANJE
Taksativno normiranje je v tem, da norme (takega predpisa) veljajo
samo za tiste (določene) primere, ki jih norma določa in ureja. V tem smislu
– tudi če po obliki ne gre za pravo naštevanje, so ti primeri, vsebinsko
gledano, v normi (predpisu) taksativno »našteti«. Krog primerov, ki
jih tak predpis (ali posamezna norma) ureja, je namreč zaprt in (s tem)
zaključen. Vsi primeri, ki jih je zakonodajalec hotel s predpisom urediti,
so urejeni; za druge pa ta predpis ne velja oziroma se ne uporablja. Tako
normiranje izključuje tudi vsako možnost uporabe analogije (kot metode
normiranja, pa tudi kot metode interpretacije predpisov). Še več,
tako normiranje, pravilno uporabljeno, terja tako precizne formulacije
v izražanju, da možnosti za kakršnokoli uporabo analogije sploh ni; če
bi bila, se hoteno taksativno normiranje ni posrečilo, ker nomotehnični
izdelek ne odraža volje in namena zakonodajalca. To se lahko zgodi že z
rabo ene same, v tem primeru napačne besede (npr. besede »zlasti« ali
»podobno«).
Taksativno normiranje je bila historično prva metoda normiranja sploh.
Uporablja se tudi danes, v dveh različnih oblikah. V samostojni obliki se
uporablja redko. Tak je predpis, ki (razen morebitnih prehodnih in končnih
določb) vsebuje (ureja) samo taksativno navedene primere in ničesar
drugega (glej npr. Uredbo o določitvi zneska trošarine za energente,
Uradni list RS, št. 140/06). Pogosto pa se taksativno normiranje uporablja
kot del (v delu) predpisa, v njegovih posameznih normah, ob sicer (prevladujočem)
abstraktnem normiranju.
Predpisi, ki vsebujejo samo taksativno normiranje (samostojna taksativnost,
taksativnost v samostojni obliki), se ne smejo izenačiti ali zamenjati
s tako imenovanimi singularnimi predpisi (glej št. 12).
Posebna oblika taksativnosti je lahko tudi značilnost nekaterih specifi čnih
zakonov oziroma normiranja v njih. To bi popolnoma veljalo za posebni
del Kazenskega zakonika, če naša pravna ureditev ne bi dopuščala
tudi t. i. stranske kazenske zakonodaje (glej prvi odstavek 9. člena Kazenskega
zakonika, Uradni list RS, št. 55/08). V pravnih ureditvah, ki stranske
kazenske zakonodaje ne dopuščajo, je »naštevanje« kaznivih dejanj v
Kazenskem zakoniku taksativno. Drug tak primer pri nas je Zakon o pre-
21
6
7
8
9

10
11
Nomotehnične smernice
krških zoper javni red in mir; tak naslov zakona bi morali tolmačiti, kot
da taksativno določa in ureja (sankcionira) kaznovanje vseh prekrškov
zoper javni red in mir oziroma vsekakor vseh tistih, ki so kot taki določeni
z zakonom.
Taksativno normiranje se včasih označuje tudi kot kazuistično normiranje,
kar pa je napačno. Kazuistično normiranje je lahko le skupen izraz
za taksativno in eksemplifi kativno normiranje – med katerima je velika
razlika, oba pa v temelju izhajata iz urejanja primerov oziroma s primeri
(casus). Izraz »kazuističen« zlasti podčrtava temeljno razliko med obema
navedenima načinoma normiranja in abstraktnim normiranjem na
drugi strani.
EKSEMPLIFIKATIVNO NORMIRANJE
Eksemplifi kativno (v rabi je včasih tudi izraz »eksemplarično«, ki pa je
vsebinsko napačen) normiranje je način (vrsta) normiranja, ki je v temelju
enak kot taksativna metoda normiranja. Tudi to je normiranje s pomočjo
(posameznih) primerov. Vendar pa je pri tem načinu normiranja
s posamezno normo določena in urejena ena ali več podobnih situacij
kot tipična (tipične) situacija (situacije). Medtem ko je krog primerov, ki
se urejajo, pri taksativnem normiranju zaprt, je pri normiranju s pomočjo
primerov odprt, tako da se določen in urejen primer uporablja tudi za
vse tiste (podobne) primere, ki niso izrecno določeni in urejeni. Pri takem
normiranju krog urejenih primerov, obratno kot pri taksativnem normiranju,
ni zaprt in »naštet«, temveč odprt; določeni, navedeni in urejeni so
samo najpogostejši in tipični primeri, veljavnost in uporaba norme pa se
razteza tudi na vse podobne primere, ki niso izrecno navedeni. Tako normiranje
ne samo da ni zaprto in znotraj sebe sklenjeno, kot je taksativno
normiranje, temveč naravnost določa, tj. napotuje na uporabo analogije.
Zato je za tako normiranje značilna uporaba izrazov, kot so »posebno«,
»in podobno«, »(je, še, so) zlasti«, »in drugo« ipd. Ta vrsta normiranja torej
uporablja (vsebuje) tudi analogijo kot način in sredstvo normiranja,
in na uporabo analogije tudi izrecno napotuje. V samostojni obliki se ne
uporablja, pogosto pa je uporabljena kot sestavni del normiranja v posameznem
predpisu (posameznih določbah).
22

Temeljno vprašanje in metode normiranja
Tudi to obliko normiranja (enako kot taksativno) je treba ločiti od singularnih
(partikularnih, individualnih) zakonov, ki so sprejeti (samo) za
določen posamičen primer in za ureditev določenega (enkratnega) položaja.
(Tak je bil nekoč npr. Zakon o trajnem prenehanju izkoriščanja
uranove rude in preprečevanju posledic rudarjenja v Rudniku urana Žirovski
vrh, Uradni list RS, št. 36/92.)
Od eksemplifi kativne metode normiranja je treba v nomotehniki ločevati
tudi primere, ki so tej metodi normiranja samo na videz oziroma navzven
podobni. To so v posameznih primerih potrebni ali primerni dodatki (dopolnilno
besedilo) k posameznim določbam oziroma pojmom, ki so potrebni
zaradi bledosti, premajhne določenosti, večpomenskosti kakega določenega
rabljenega izraza oziroma pojma ipd. V takih primerih je zaradi jasnosti
norme koristno dodati (v oklepaju ali s primernim veznikom) enega ali več
primerov, ki so namenjeni temu, da uporabljeni izraz (pojem) podrobneje
ilustrirajo oziroma pojasnijo. Napačno bi bilo take primere razumeti kot taksativno
ali eksemplifi kativno normiranje. V takih primerih gre namreč samo
za (potrebno) pojasnilo zaradi jasnosti pomena in vsebine.
(4) Del zemljišča, ki ima svojo parcelno številko in je s pravnim poslom ali
odločbo sodišča določen kot sestavni del stanovanja (atrij, odmerjeno parkirno
mesto), se šteje za del stanovanja in ne kot posebni skupni del.
(20. člen Stanovanjskega zakona, Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES, 47/06 – ZEN,
45/08 – ZVEtL in 57/08).
ABSTRAKTNO NORMIRANJE
Abstraktno normiranje je splošna metoda normiranja in hkrati bistvena
(splošna) lastnost pravnih predpisov. Abstraktna pravna pravila (norme)
ne poznajo omejitev, kot izhajajo iz taksativnega in eksemplifi kativnega
normiranja. Abstraktno pravilo je tako, da se nanaša na neomejeno število
posameznih, konkretnih primerov, ne da bi jih posebej kot take tudi
urejalo. Abstraktno pravilo je določeno (formulirano) tako, da se da za
vsak posamičen primer, ki nastopi, uporabiti tako, da se nastali primer
ustrezno subsumira pod abstraktno normo pravnega pravila. Ta posplo-
23
12
13
14

15
16
Nomotehnične smernice
šenost kot metoda normiranja pravne subjekte napotuje na pričakovano
(zahtevano) ravnanje, ne da bi bilo treba take bodoče primere pri tem
tudi taksativno ali primeroma naštevati. Vnaprej abstraktno predpisano
obvezno ravnanje je, ne glede na to, ali je norma kogentna ali (samo) dispozitivna,
za normiranje tako značilno, da daje takim normam skupno
generično ime predpis. Tako normiranje je torej bistven element (utrjevanja)
pravne varnosti, ker je določeno obvezno predpisano ravnanje
pravnim subjektom vnaprej poznano, čeprav (oziroma ravno glede na
to, da) je (vse) same konkretne primere ravnanja nemogoče vnaprej tudi
posamično konkretno določiti in urediti. Brez metode abstraktnega normiranja
bi bilo konkretno urejenih (določenih) primerov lahko na tisoče,
vendar še vedno ne bi bili zajeti vsi primeri – kot so lahko zajeti samo z
abstraktnim normiranjem (čeprav tudi to metodo normiranja lahko – in
s tem pravno varnost – ogrožajo pravne praznine). Posledica pravilno
uporabljenega abstraktnega normiranja je tudi bistveno kvantitativno
zmanjšanje normiranja oziroma potrebe po sicer, vsaj za večino pravno
urejenih področij, nepredstavljivo obsežnem normiranju.
Slaba stran abstraktnega normiranja je (lahko) v tem, da lahko zaradi
prevelike abstraktnosti, zlasti glede rabe posameznih pojmov, pa tudi
drugih opredelitev, sam pojem oziroma norma kot celota spričo prevelike
splošnosti vsebinsko zbledi, postane dvomljiva in v skrajnem primeru
celo (premalo) razumljiva oziroma nerazumljiva. Metoda abstraktnega
normiranja ima glede svoje abstraktnosti v navedenih nevarnostih mejo,
ki nikakor ne sme biti prekoračena. Abstraktnost nikjer ne sme škodovati
jasnosti in razumljivosti besedila in njegovi, čeprav abstraktni, vendar
pomensko in vsebinsko jasni določenosti. V naravi abstraktnega normiranja
pa je, da se pri uporabniku oziroma izvajalcu predpisa kar najbolj
neposredno sooča s problemom tolmačenja (interpretacije) predpisa in
posameznih norm. V tem smislu mora redaktor predpisa paziti, da abstraktna
norma ne povzroča in tudi ne spodbuja potrebe po tolmačenju
predpisa, ki bi (zaradi slabega normiranja) presegala tisto nujno in normalno
potrebno razumevanje in tolmačenje predpisa, ki je potrebno ob
vsaki uporabi abstraktne norme za konkreten primer.
Abstraktno normiranje ima tudi svojo nadgradnjo v obliki načelnega
normiranja. Tako normiranje se začne in konča (ustavi) z določanjem
pravil ravnanja v obliki in na nivoju določanja (predpisovanja) načel. Za-
24

Temeljno vprašanje in metode normiranja
radi prevelike splošnosti je tako normiranje kot splošna metoda normiranja
nezadostno, v praksi neuporabno in zato neizvedljivo. Tak način
normiranja se tudi izmika načelu določenosti (v zakonu) kot enemu od
elementov pravne varnosti. Številnih pravnih načel niti ni mogoče neposredno
pravno operacionalizirati, izraziti neposredno v obliki pravnih
pravil (norme) oziroma so mnoga od njih tudi (samo) izvedena iz v pravu
(pogosto že v ustavi) določenih načel v obliki pravnih pravil. Za neposredno
pravno (zakonsko) normiranje tako pridejo v poštev predvsem
tista načela, ki se jih (še) da zapisati v obliki neposredno uporabnega
pravnega pravila, in so v tej obliki lahko sestavni del normiranja. Tudi
v tem primeru so načela kot sestavni del pravne norme (ali celotnega
predpisa sploh) v večini primerov neizogibno predmet razlage (interpretacije)
pri njihovi neposredni uporabi za konkreten primer. V navedenih
primerih je ob danih pogojih tudi načelno normiranje sestavni del splošnega
normiranja, kot njegova spremljajoča in dopolnilna oblika. Vključevanje
pravnih načel, poleg same ustave, kot obliko normiranja uporabljajo
zlasti zakonske kodifi kacije pravno splošno pomembnih področij
pravnega reda. Tako je npr. načelo vestnosti in poštenja (prvi odstavek
5. člena Obligacijskega zakonika, Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno
besedilo) ali (že tudi ustavno) načelo zakonitosti v kazenskem
pravu (prvi odstavek 28. člena ustave in 2. člen Kazenskega zakonika,
Uradni list RS, št. 55/08). S predpisom določena pravna načela imajo v
takih primerih pomen za uporabo in interpretacijo celotnega (takega)
zakona, in so v posameznih primerih, kolikor je to potrebno, v zakonskih
normah še dodatno izpeljana, vsekakor pa upoštevana.
Primeri normiranja, ki so nekako na meji med načelnim in (vsebinskim)
abstraktnim normiranjem, so npr. tudi takšne določbe: »Za vsakega
uslužbenca je delo v državni službi ne samo dolžnost, ampak tudi čast«
ali »Uslužbenci morajo biti do državljanov postrežljivi in prijazni, zavedajoč
se vedno, da je državna služba, v kateri delajo, služba ljudstvu. Uslužbenci
se morajo enako vesti naproti vsem državljanom in jim pomagati s
potrebnimi nasveti« (prvi odstavek 7. člena in 8. člen Zakona o državnih
uslužbencih, Uradni list FLRJ, št. 62/46). Nevarnost takega in podobnega
normiranja je v tem, da lahko gre predaleč in pri tem zaide v nekakšne
(bolj ali manj politične) deklaracije, ki niso pravne norme, in zato v zakon
ne sodijo, kar je bila pogosta nomotehnična hiba določenega zakonodajnega
obdobja prejšnje države.
25
17

NOTRANJA UREDITEV
IN SESTAVNI DELI PREDPISA
Predpisi se povezujejo v celovit veljavni pravni sistem (pravni red),
v katerega bo po uveljavitvi vključen tudi nov predpis, ki je v pripravi
(izdelavi). Redaktor mora zato ob redigiranju predpisa stalno upoštevati,
kako že obstoječi predpisi vplivajo na novi predpis in v kakšnem formalnem
in vsebinskem razmerju je novi predpis do njih, da bo v pravni
red skladno in pravno pravilno vključen. Ti splošni vidiki medsebojnega
razmerja, soodvisnosti in povezovanja predpisov, ki skupaj tvorijo
pravni red, se na določen način samostojno pojavijo tudi znotraj predpisa
samega; ne samo predpisi med seboj, temveč tudi notranja zgradba
predpisa in njegove posamezne norme se morajo znotraj predpisa
samega povezovati v logičen konsistenten sistem. Pravilno notranje
zgrajen in urejen sistem norm ter njihovih povezav in medsebojnih razmerij
znotraj predpisa pomeni predpis brez notranjih protislovij, nelogičnosti,
nejasnosti ali pravnih praznin. Tak predpis je notranje skladen,
harmoničen in koherenten. Norme predpisa, ki so jezikovno jasne in
razumljive, v predpisu pa (tudi) urejene in razporejene na ustrezen način,
ustrezajo nomotehničnim zahtevam urejanja družbenih odnosov z
abstraktnim pravnim normiranjem in vlogi predpisov v pravu. Pravilna,
logična in pregledna notranja ureditev predpisa tudi bistveno prispeva
k njegovi uporabnosti v praksi ter videzu urejenosti predpisa (predpisov)
in pravnega reda sploh. Pri redigiranju vsakega pravnega predpisa
je treba tudi temu delu nomotehnike posvetiti potrebno pozornost.
Notranja ureditev predpisa in sestavni deli predpisa v nomotehniki obsegajo
strukturne enote (dele) predpisa, notranje sestavne dele predpisa
in njihovo razporeditev in označevanje v predpisih.
27
18

19
20
Nomotehnične smernice
STRUKTURNE ENOTE (DELI) PREDPISA
Najmanjša, temeljna, v sebi zaključena strukturna enota (del) predpisa
je člen. Člen v tem smislu je pomensko temeljna sestavina vsakega predpisa,
tudi če te enote (izjemoma) niso tako izrecno označene. Oznaka
»člen« je včasih (v redkih primerih) nadomeščena tako, da je namesto nje
uporabljena zgolj (običajno) rimska ali pa tudi arabska številka – obakrat
kot glavni števnik: namesto 1. člen, 2. člen itd. torej (samo) I, II ali 1, 2 itd.
Tako označenih predpisov se v bistvu ne da citirati, npr. določbe »II« nekega
predpisa. V takih primerih je treba za citiranje uporabiti izraz (npr.)
»iz II« ali »iz II. točke«. Tako označevanje (namesto označevanja s členi)
pride lahko v poštev le v izvršilnem predpisu, ki vsebuje samo nekaj (pet
ali manj) določb in bi po prejšnji ureditvi spadal v najnižji rang znotraj
izvršilnih predpisov (v navodila). V sedaj sistemsko določenih pravilnikih
kot izvršilnih predpisih oznaka s številkami namesto členov ne pride v
poštev; pravilnik ima – ne glede na dolžino oziroma obseg – temeljne
strukturne enote vedno označene s členi.
V člen spada ena ali več misli, ki skupaj tvorijo jezikovno, vsebinsko in
logično celoto. Člen ima lahko tudi samo en stavek, kar je pogosto zlasti
v ustavi, pa tudi v zakonih.
Stroške izpolnitve trpi dolžnik, če jih ni povzročil upnik.
(273. člen Obligacijskega zakonika, Uradni list RS, št. 83/01).
Člen ima pogosto več odstavkov, kjer je pravilo, da se vsak stavek, ki
predstavlja novo misel, uredi v posebnem odstavku, četudi določba
odstavka pri tem ni v celoti samostojna in »izvirna«, sicer bi terjala že
ureditev v novem členu. Odstavek se uporabi tudi za določitev izjeme,
posebnih pogojev, drugačne ali dopolnilne ureditve k prvemu oziroma
prejšnjemu ali k prejšnjim odstavkom. Tudi odstavek ima lahko en sam
stavek (misel, določbo):
(4) Prevaja tolmač.
(7. člen Zakona o kazenskem postopku, Uradni list SFRJ, št. 4/77).
28

Notranja ureditev in sestavni deli predpisa
Posamezni odstavki lahko vsebujejo tudi še nadaljnje razčlenitve (kazuistično
normiranje) v obliki (tj. označene z) alinej, točk z arabskimi
številkami ali malih črk z oklepajem; potreba po tem in izbira je stvar
redaktorja in odvisna od vrste, obsega in pogostosti naštevanja oziroma
normiranja (taksativno, eksemplifi kativno) v posameznem predpisu.
Male črke z oklepajem se lahko uporabijo tudi za (še) podrobnejšo
razčlenitev posamezne številke v odstavku; sicer ima nomotehnično
označevanje z (arabskimi) številkami prednost pred označevanjem s črkami.
Vsi odstavki v zakonu (razen če ima člen samo en odstavek) morajo
biti označeni s tekočo zaporedno številko v oklepaju, ki se postavi pred
začetkom besedila odstavka (tako bi morali biti pravilno označeni tudi
odstavki v naši ustavi; v nekaterih ustavah so dodatno s posebno številko
posebej označeni tudi posamezni stavki). Izjema glede označevanja
odstavkov velja tudi pri novelah (primerjaj št. 74). Tako dosledno označevanje
odstavkov bistveno prispeva k preglednosti in praktični uporabnosti
besedila ter olajšuje pravilno citiranje, noveliranje kot tudi izdelavo
prečiščenih besedil. Iz teh razlogov je treba tako označevanje praviloma
uporabiti tudi v vseh izvršilnih predpisih. Že najmanjša tiskovna napaka
(nepreciznost) pri oblikovanju besedila – tudi že v fazi sprejemanja zakona
oziroma drugega predpisa ter po njegovi objavi – lahko vzbudi nejasnost
in dvom o tem, kje se konča in začne naslednji odstavek, torej koliko
jih je in kateri to so v posameznem členu predpisa. Odstavki členov
se vedno, ne glede na številčno oznako, citirajo z besedo (»prvi odstavek«,
pa tudi »štiriindvajseti odstavek«). Enako pravilo velja tudi za alinee
(»prva alinea«, »štiriindvajseta alinea«). Obratno velja za člene in točke
(če so označene z arabskimi številkami), ki jih vedno citiramo s številko
(»1. člen«, pa tudi »24. člen« oziroma »1. točka«, pa tudi »24. točka«).
Izraz »člen« ima (v nomotehniki) dva pomena (homonim). Izraz člen
ne označuje samo strukturnega dela besedila predpisa (ki ga ločuje od
ostalih strukturnih delov – členov), temveč pomeni in se uporablja tudi
za označevanje take strukturne enote, kot znak (oznaka), s katerim tako
enoto v predpisu označimo in s katerim jo tudi citiramo, ko jo je treba
navesti oziroma se nanjo sklicevati. Členi se (pri nas) označujejo z zaporednimi
arabskimi tekočimi številkami (vrstilnimi števniki) pred navedbo
člena: 1. člen, 2. člen itd. Način označevanja členov pri nas ni bil
vedno enak, temveč se je to označevanje v pravnem razvoju postopoma
spreminjalo, po letu 1945 pa ustalilo v sedanji obliki. Sprva so se členi v
29
21

Nomotehnične smernice
slovenščini označevali s paragrafom, kar je bilo neposredno prevzeto iz
nemške (avstrijske) terminologije in prakse. Izraz »paragraf« je starogrški
in pomeni »pisati zraven« (para – zraven, poleg; graphein – pisati). Označevanje
s paragrafom je bilo po letu 1945 v celoti opuščeno. V (slovenskih)
predpisih iz navedenega leta je še (zelo redko) zaslediti označevanje
s paragrafi (glej npr. Pravilnik javnega skladišča J. Lavrič v Ljubljani, Rudnik,
posebna priloga k št. 36 Uradnega lista Slovenskega narodnoosvobodilnega
sveta in narodne vlade Slovenije z dne 19. septembra 1945), v
veliki večini pa se je že takrat uporabljalo označevanje s členi. Nekdanje
označevanje s paragrafi je tako nadomestilo novo označevanje s členi,
prevzeto iz romanske pravne terminologije. Vendar omenjena dvojnost
označevanja ni posebnost samo leta 1945, ker se je tudi že v času Kraljevine
Jugoslavije uporabljajo oboje, praviloma paragrafi za označevanje
v zakonih, členi pa za označevanje v izvršilnih predpisih. Bistvena razlika
med pisanjem do leta 1945 in po njem ni samo v uporabi paragrafov
oziroma členov, temveč tudi v načinu pisanja. V Kraljevini Jugoslaviji se
je številka vedno pisala za paragrafom oziroma členom (§ 218., Člen 19.).
Leta 1945 je še najti pisanje »§ 5.«, hkrati pa tudi pisanje »Člen 9.« in
tudi »9. člen«; od vsega navedenega se je poslej ohranilo in je v uporabi
samo še slednje. Že skoraj šestdeset let se enot no uporablja samo pisanje
(označevanje) s členi z zaporedno številko, postavljeno pred členom.
Posebna nomotehnična obravnava tega vprašanja ne bi bila potrebna,
če ne bi v najnovejšem času (leta 2002) dobili prevodov več mednarodnih
pogodb, ki neposredno zadevajo Slovenijo: prečiščeno besedilo Pogodbe
o Evropski uniji (Maastrichtska pogodba), prečiščeno besedilo
Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (Rimska pogodba) in prevod
Amsterdamske pogodbe (ki je v bistvu novela obeh navedenih pogodb).
Objavljena besedila prevodov teh pogodb uporab ljajo način označevanja,
poznan še iz Kraljevine Jugoslavije: »Člen 1.« in ne »1. člen«, kot v
vseh naših predpisih, vključno z ustavo. Predpisi Evropskih skupnosti,
zlasti t. i. »primarna zakonodaja« in uredbe, so po pristopu Republike
Slovenije postali sestavni del in hkrati hierarhično nadrejeni del veljavnega
pravnega reda v Republiki Sloveniji, pri čemer je nomotehnično
nesprejemljivo in (razen v »prehodnem« letu 1945) tudi brez precedensa,
da bi se v pravnih predpisih enega pravnega reda hkrati uporabljala oba
(dva) različna načina označevanja členov v predpisih. Različnost označevanja
(1. člen, Člen 1) ima za logično posledico tudi različen način citiranja
določb: pri oznaki »1. člen« se citira od najmanjšega dela k večjemu
30

Notranja ureditev in sestavni deli predpisa
(»6. točka drugega odstavka 8. člena«), pri oznaki »Člen 1« pa obratno
(Člen 1, odstavek 8, točka 6). Neprimernost hkratne rabe obeh načinov
označevanja v istem pravnem redu se tem bolj nazorno pokaže, če bi
hoteli (morali) v istem stavku citirati na oba načina hkrati (drugače predpis
Evropske skupnosti in drugače domači predpis). Opisano kaže na
to, da bi bilo treba to dvojnost pisanja (označevanja) odpraviti oziroma
obdržati enoten način označevanja – tistega, ki je uveljavljen v sedanji
slovenski pravni terminologiji, v praksi, v slovenskem jeziku in v domači
zakonodaji. Delno se ta dvojnost pisanja odpravlja v domači zakonodaji
tako, da se na predpise Evropske skupnosti dosledno sklicujemo z uporabo
pravil slovenske nomotehnike.
Zlasti v večjih, sistemskih zakonih (zakonikih) k preglednosti in uporabnosti
zakona dodatno prispevajo tudi naslovi nad členi oziroma pri
členih (glej npr. Obligacijski zakonik). Naslovi členov, ki sicer niso normativni
sestavni del predpisa, posebej z njihovo medsebojno primerjavo
včasih služijo tudi kot pomoč in opora pri pravilnem razumevanju
(tolmačenju) posameznih določb. Če se redaktor odloči za naslove členov,
mora naslov imeti vsak člen zakonskega besedila. (Če naj bi se en
naslov nanašal tudi na več naslednjih členov, se s tem zabriše razlika
med označevanjem členov z naslovi in med uporabo višjih oziroma večjih
strukturnih enot istega predpisa, kar preglednosti in uporabnosti
predpisa ne bi koristilo.) Naslovi členov se pišejo pod oznako člena in
morajo biti čim krajši, hkrati pa odražati (povzemati) bistveno vsebino
oziroma bistvo vsebine posameznega člena. Zadnji člen v tem primeru
ima naslov začetek veljavnosti, uveljavitev zakona oziroma podzakonskega
predpisa ali uveljavitev in začetek uporabe zakona oziroma podzakonskega
predpisa in ne morda (celo latinsko) »Vacatio legis«, kar ne
napoveduje, kdaj predpis začne veljati, temveč ravno nasprotno, koliko
časa namreč še ne velja (glej 276. člen Stvarnopravnega zakonika,
Uradni list RS, št. 87/02).
31
22

Nomotehnične smernice
24. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.
(Zakon o porabi dolgoročnih rezervacij za ekološko sanacijo, Uradni list RS, št. 59/01).
16. člen
(uveljavitev zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.
(Zakon o priložnostnih kovancih, Uradni list RS, št. 53/07).
416. člen
(uveljavitev in začetek uporabe zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije, uporabljati pa se začne dne 1. januarja 2007, razen:
1. določb 71. člena tega zakona, ki se začnejo uporabljati v skladu s 411. členom
tega zakona,
2. drugega odstavka 143. člena, 3. točke prvega odstavka 159. člena in
162. člena tega zakona, ki se začnejo uporabljati dne 1. januarja 2008, in
3. drugega odstavka 406. člena tega zakona, ki se začne uporabljati z dnem
uveljavitve tega zakona.
(Zakon o bančništvu, Uradni list RS, št. 131/06).
Že v večji meri uveljavljena in ustrezna je splošna praksa pisanja naslovov
členov tako, da se naslov pod številčno oznako člena zapiše v oklepaju
(glej besedilo ustave). Drugače je npr. v Stvarnopravnem zakoniku
in v Zakonu o prekrških (2003), kjer uporabljeni naslovi, kot so zapisani
pri posameznih členih, po pravilih nomotehnike niso naslovi teh členov,
temveč naslovi predpisa (v predpisu) kot takega. Samo vprašanje pisanja
naslovov členov v oklepajih oziroma brez oklepajev bi sicer lahko ostaja-
32

Notranja ureditev in sestavni deli predpisa
lo odprto, če ne bi za pisanje naslovov členov v oklepajih poleg potrebe
po poenotenju govorilo dejstvo, da se tudi na ta način ti naslovi jasno
ločijo od vseh ostalih naslovov v predpisu.
Povezovanje členov v višje (večje) notranje strukturne enote (dele) v zakonih
(in drugih predpisih) z manj kot (približno) dvajset členov ni potrebno
niti smiselno, ker to ne bi v takih predpisih ničesar prispevalo k boljši
preglednosti in večji uporabnosti predpisa. V obsežnejših predpisih pa je
povezovanje členov v večje (višje) strukturne enote predpisa prav zaradi
uporabnosti in preglednosti koristno in celo nujno potrebno, tembolj, čim
več členov določen predpis ima. Preglednost in uporabnost zakonov, kot
sta npr. Zakon o kazenskem postopku ali Obligacijski zakonik, si je težko
sploh predstavljati brez uporabe višjih strukturnih enot (delov) od členov.
V naši nomotehnični praksi se kot strukturne enote, ki so večje kot členi,
uporabljajo zlasti »deli« (v najobsežnejših zakonih oziroma zakonikih), kot
največja strukturna enota nekega predpisa, za njimi pa (oziroma znotraj
njih) poglavja, oddelki, morebitni pododdelki in odseki. »Del« zakona se
označi bodisi kot »prvi (drugi) del«, lahko pa tudi z (zaporedno) številko.
Posamezni strukturni deli so običajno označeni tudi z zaporedno številko.
Tak način označevanja je potreben in koristen zlasti zaradi citiranja oziroma
sklicevanja na v takih delih zbrane določbe (člene) zakona. Poseben,
nekakšen nosilen pomen pri določitvi in uporabi strukturnih delov v
obsežnih zakonskih besedilih imajo poglavja, običajno označena z zaporednimi
rimskimi številkami. Pri tem je pomembno tudi to, da zaporedje
(tekoče oštevilčenje) poglavij teče nepretrgoma skozi celotno besedilo
zakona, tako da take numeracije nobena druga (siceršnja) razdelitev in
uvrstitev členov zakona v posamezne strukturne dele ne prekine oziroma
ne pretrga. Na tak način določena in uporabljena struktura besedila obsežnega
zakona bistveno prispeva k preglednosti in uporabnosti besedila
ter k orientaciji v zakonu (zakoniku). Medtem ko naslovi členov niso (vedno)
nujni, pa imajo drugi (večji) strukturni deli predpisa praviloma tudi
svoje ustrezne naslove, zapisane običajno za (pod) navedbo takega strukturnega
dela (npr. poglavja, oddelka itd.).
33
23

24
25
26
Nomotehnične smernice
NOTRANJI SESTAVNI DELI PREDPISA
Splošno
S pomočjo strukturnih enot (delov) predpisa je treba posebej urediti
tudi notranjo, vsebinsko sestavo predpisa po njegovih (vsebinskih)
sestav nih delih. V tem okviru govorimo torej o notranjih sestavnih delih
predpisa. Vsak objavljen predpis ima tudi svoje spremljajoče, nekako
tehnične dele v tem smislu, da ti deli ne predstavljajo normativnega dela
predpisa; mednje spada tudi naslov zakona oziroma drugega predpisa.
Normativni sestavni deli predpisa pa so: uvodni del (temeljne in splošne
določbe), osrednji (centralni) del, (morebitne) kazenske določbe ter prehodne
in končne določbe predpisa.
Ureditev notranjih sestavnih delov predpisa je stvar logike in, v bistvu
enako kot razdelitev predpisa na notranje strukturne enote (dele), potrebna
zaradi preglednosti in lažje uporabe predpisa v praksi; tudi razporeditev
materije predpisa po notranjih sestavnih delih ni nikjer predpisana.
Bolj kot je predpis obsežen in kompleksen, bolj se je treba posvetiti
tudi temu vidiku normiranja in se po njem disciplinirano ravnati. Kot
vsaka delitev tudi delitev predpisa na notranje sestavne dele temelji na
njihovem razmerju do celote, v katero se povezujejo. Ravno to razmerje
posameznim notranjim sestavnim delom predpisa daje njihovo (logično)
mesto in zaporedje v predpisu. V obsežnejših predpisih so posamezni
notranji deli tudi vsebinsko (pod)naslovljeni in s tem medsebojno vidno
ločeni. Vendar je notranja ureditev in porazdelitev materije smiselno
enaka tudi v krajših besedilih, kjer taka zunanja označitev notranje ureditve
nima smisla in ni potrebna. V takih predpisih pa je pogosto koristno,
da so (vsaj) prehodne in končne določbe tudi vidno označene in kot take
ločene od ostalega dela predpisa; poseben pomen ima to lahko pri normiranju
besedil obsežnejših zakonskih novel oziroma celo vsake novele.
Preambula, promulgacija in pravna podlaga
Pred naslovom predpisa je besedilo, ki je odvisno od vrste predpisa. Ustava
ima (običajno, kot tudi naša) preambulo, ki ni normativni del ustave,
je pa (lahko) vir za njeno vsebinsko tolmačenje. Objavljeno besedilo
34

Notranja ureditev in sestavni deli predpisa
pred naslovom zakona je ukaz predsednika republike o razglasitvi zakona.
Predsednik republike zakon razglasi z ukazom o razglasitvi zakona
(promulgacija zakona, prvi odstavek 91. člena in druga alinea prvega
odstavka 107. člena ustave). Pravno je akt o razglasitvi ugotovitvenega
(deklaratornega) pomena. Predsednik republike s pisnim ukazom, ki se
objavi v uradnem listu, zakon razglasi potem, ko ugotovi, da so za to
izpolnjeni pogoji (pravilno sprejet zakon v državnem zboru) in da za njegovo
razglasitev (in objavo) ni pravnih ovir, ki lahko nastanejo po sprejemu
zakona v državnem zboru (morebitni veto državnega sveta, drugi
odstavek 91. člena ustave, ali vložitev zahteve za razpis naknadnega zakonodajnega
referenduma) in objavo zakona (pogojno) odložijo. Zaradi
obeh navedenih (ustavnih) institutov – do poteka (7-dnevnega) roka za
njihovo uporabo (oziroma odločitve in sporočila državnega sveta, da
svoje pravice veta v konkretnem primeru ne bo uporabil) – je namreč
vsak zakon v državnem zboru najprej sprejet v bistvu pogojno (negativni
suspenzivni pogoj). Besedilo ukaza o razglasitvi zakona je tehnično
formalizirano in kot tako ne potrebuje posebnega sodelovanja pravnika
redaktorja; pripravi se potem, ko ga je možno opremiti s konkretnim datumom
sprejema zakona in datumom izdaje ukaza o razglasitvi zakona.
Posebnega pomena je uvodno besedilo pred naslovom izvršilnega
predpisa, v katerem je treba navesti zakonito (materialno) podlago za
izdajo konkretnega izvršilnega predpisa, brez katere izvršilni predpis
ne bi bil zakonit in ga zato ne bi bilo dopustno izdati. Pri tem ne gre za
navedbo (v bistvu za ponovitev) pravne ureditve izdajanja izvršilnih
predpisov pri nas; ta pozna izdajo teh predpisov bodisi na podlagi generalnega
bodisi na podlagi specialnega pooblastila za njihovo izdajo
(glej tudi št. 146). Ponavljanje teh določb (ustreznih določb Zakona o
Vladi Republike Slovenije oziroma Zakona o državni upravi) je v uvodnem
besedilu izvršilnega predpisa odveč, pogosto pa celo napačno;
napačno je tedaj, kadar se zmotno meni, da njihova navedba lahko
nadomesti navedbo materialne podlage zakona, ki se s konkretnim
izvršilnim predpisom podrobneje ureja in izvršuje. Nepogrešljivo za
navedbo v uvodnem besedilu izvršilnega predpisa je v vsakem primeru
to, da je v njem navedena materialna podlaga z navedbo konkretnega
zakona, ki se s takim predpisom izvršuje (glej tudi št. 148).
Način te navedbe pa je odvisen od tega, ali se predpis izdaja na podlagi
specialnega ali na podlagi generalnega pooblastila. Specialno po-
35
27

Nomotehnične smernice
oblastilo pomeni obstoj izrecnega pooblastila (pooblastilne določbe)
v zakonu, ki se v takem primeru navede. Tako pooblastilo pomeni, da
(npr. minister) tak izvršilni predpis mora izdati.
Primer pravne podlage, ki temelji na specialnem pooblastilu
Na podlagi tretjega odstavka 20. člena Zakona o notariatu (Uradni list RS,
št. 2/07 – uradno prečiščeno besedilo) minister za pravosodje izdaja …
(Pravilnik o spremembi Pravilnika o delovnem času notarjev, Uradni list RS, št. 38/07).
V drugem primeru (generalno pooblastilo) se tak predpis izda, če za to
pristojni organ (vlada, minister) oceni, da je v danem primeru to za izvrševanje
ene ali več zakonskih določb potrebno.
Primer pravne podlage, ki temelji na specialnem pooblastilu in
generalnem pooblastilu iz Zakona o Vladi Republike Slovenije
Na podlagi petega in šestega odstavka 20. člena ter za izvrševanje 104. člena
Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno
besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A
in 70/08) ter za izvrševanje 72. člena in drugega odstavka 184. člena Pomorskega
zakonika (Uradni list RS, št. 120/06 – uradno prečiščeno besedilo)
…
(Uredba o pristaniških zmogljivostih za prevzem ladijskih odpadkov in ostankov tovora,
Uradni list RS, št. 78/08).
Primer pravne podlage, ki temelji na specialnem pooblastilu in generalnem
pooblastilu iz Zakona o državni upravi
Na podlagi tretjega odstavka 20. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni
list RS, št. 41/04) ter za izvrševanje 72. člena in drugega odstavka 184. člena
Pomorskega zakonika (Uradni list RS, št. 37/04 – uradno prečiščeno besedilo)
izdajata minister za okolje in prostor ter minister za promet …
(Pravilnik o prevzemu ladijskih odpadkov in ostankov tovora, Uradni list RS, št. 66/05).
36

Naslov predpisa
Notranja ureditev in sestavni deli predpisa
Od nenormativnih delov predpisa ima posebno mesto naslov predpisa
kot njegov bistveni sestavni del, ki predpis specifi čno okarakterizira,
ga uvršča (umešča) v veljavni pravni red, hkrati pa (naj ga) jasno loči od
vseh drugih predpisov. Naslov predpisa je v bistvu njegovo ime; služi
torej njegovi identifi kaciji, pod tem imenom ga poiščemo, citiramo in v
pravu uporabljamo. Naslov predpisa – kot ime predpisa – se piše z veliko
začetnico vedno, ko je naslov zakona izpisan (naveden) v celoti s polnim
imenom (z navedbo objave v uradnem listu ali brez nje); tak način pisanja
naj bi se ne uporabljal, dokler predpis sploh še ni sprejet in objavljen
v uradnem listu, ga torej pravno še ni, ker je še v postopku obravnave in
sprejemanja kot (zgolj oziroma šele) predlog zakona (primerjaj drugačno
prakso v Poročevalcu Državnega zbora Republike Slovenije).
Naslov naj bi bil (vsebinsko) čim krajši (da se ga lahko brez težav uporablja,
zapomni in navaja), in če je le možno brez ločil (interpunkcije), odražati
pa mora bistvo vsebine predpisa. Naslov vključuje tudi (se začne z)
navedbo vrste predpisa: Zakon o …, Uredba o …, Pravilnik o … Manj kot
iz treh besed torej naslova takega predpisa praviloma ni možno sestaviti
(»Zakon o vodah«); izjema so naslovi, kot so npr. Kazenski zakonik, Obligacijski
zakonik, Stvarnopravni zakonik, Stanovanjski zakon. Čeprav naslov
pravno ni normativni del predpisa, ima poleg oznake zakona lahko
s pravnega vidika pomen tudi za interpretacijo vsebine predpisa.
Določbe o naslovih zakonov (in drugih aktov državnega zbora) ima tudi
Poslovnik državnega zbora. Naslov zakona je po Poslovniku državnega
zbora obvezna sestavina predloga zakona (prvi odstavek 115. člena).
Prejšnji poslovnik je določal tudi redno (posebno) glasovanje o naslovu
zakona, kar je novi poslovnik (pravilno) opustil. Naslov zakona, kot
njegov sestavni del, je sedaj izglasovan skupaj s predlogom zakona, in
je tak, kot mu ga je določil predlagatelj (prvi odstavek 115. člena in prvi
odstavek 139. člena), če ni v postopku sprejemanja zakona z amandmajem
spremenjen (tretji odstavek 129. člena). Z amandmajem se namreč
lahko predlaga tudi sprememba ali dopolnitev naslova zakona. Že prejšnji
Poslovnik državnega zbora je uvedel tudi (dodatno) označevanje
naslovov s »kratico akta«, ki jo Zakonodajno-pravna služba »v skladu z
aktom državnega zbora« določi za vloženi predlog akta (peti odstavek
37
28
29
30

Nomotehnične smernice
113. člena). Prejšnji poslovnik je podrobneje določal tudi, da se s tem (na
ta način) določa »računalniško označevanje predpisa«, v sedanjem poslovniku
pa tega pristavka ni. Namen dodatnega označevanja naslovov
s kraticami ni izrecno opredeljen niti v Poslovniku državnega zbora niti
v na njegovi podlagi izdanem Odloku o določanju kratic aktov (Uradni
list RS, št. 57/95). Po tem odloku se kratica akta objavi skupaj z aktom v
Uradnem listu Republike Slovenije takoj za naslovom akta (10. člen). Zakonodajno-pravna
služba vodi seznam vseh kratic aktov in ga najmanj
enkrat letno objavi v uradnem listu. Z vidika nomotehnike in naslovov
predpisov, njihove uporabe in citiranja je pomembno, da je uporaba kratice
pri citiranju naslova predpisa nepotrebna, povsem napačna pa, če
se z njo celo nadomešča naslov predpisa tako, da se namesto (polnega)
naslova uporablja samo kratica. Navedeni odlok določa objavo kratice,
ne pa tudi njene uporabe, prav tako tudi ne poslovnik, ki jo sicer določa,
vendar je nikjer ne šteje za sestavni del naslova zakona. Primerjalnopravno
pa je treba ugotoviti, da se ponekod poleg naslovov uporabljajo tudi
kratice, vendar ne v predpisih, nadalje, da jih nimajo vsi zakoni, temveč
samo najbolj uporabljani, in da so v nasprotju z našo ureditvijo kratice
določene tako, da so čim bolj berljive in zapomnljive, medtem ko naša
ureditev teh vidikov z ničimer ne upošteva. Nomotehnično uporaba
kratice nikjer ne more nadomestiti uporabe naslova (imena) zakona ali
drugega predpisa s polnim imenom. Vendar je (napačna) uporaba zgolj
kratic namesto polnega imena oziroma naslova zakona v praksi dosegla
že enormen obseg, in postala skorajda pravilo. Prevladuje že v spremljajočih
gradivih predpisov, v samih besedilih predpisov, pa tudi v odločbah
različnih državnih organov (kar sicer niso predpisi). Vse te uporabe
(zgolj) kratice namesto polnega imena oziroma naslova predpisa so,
skupaj s predpisom nepotrebne, namesto navedbe predpisa s polnim
imenom pa v celoti napačne. Izjemoma je seveda možna navedba naslova
predpisa, zatem pa uporaba formulacije »(v nadaljnjem besedilu: Zakon
o …)«. Primerna nomotehnično ustrezna in potrebna pa je uporaba
kratice sploh namesto naslova predpisa v primeru, ko je bil nek predpis
naknadno spremenjen s kakšnim drugim predpisom, torej ne z novelo
istega predpisa (glej tudi št. 76).
Zakon o policiji (Uradni list RS, št. 107/06 – uradno prečiščeno besedilo in
14/07 – ZVS)
38

Uvodni del predpisa
Notranja ureditev in sestavni deli predpisa
Uvodni del predpisa je (običajno) v neposredni zvezi z naslovom predpisa
in obsega (vanj spadajo) temeljne določbe in splošne določbe predpisa.
Temeljne določbe imajo samo pomembnejši sistemski zakoni. V njih,
vsaj delno, pride v praksi do izraza tudi uporaba »načelnega« normiranja
(primerjaj št. 16), včasih celo tudi sklicevanje na ustavo. V tem delu predpisa
oziroma zakona se določi, kar je glede materije celotnega predpisa
načelnega pomena, s čimer se ta del (te določbe) loči(jo) od splošnih
določb. V splošne (včasih tudi: skupne) določbe spadajo nekoliko bolj
tehnične določbe, v katerih se uredijo pomembna vprašanja, ki so skupnega
pomena za cel predpis (in v njem podrobneje obdelana), niso pa
po naravi in vsebini »načelnega« pomena. V ta del predpisa spadajo določbe,
kot so:
– okvirna opredelitev vsebine, ki jo predpis ureja;
– pomen in defi nicije izrazov, kot so uporabljeni v »tem« zakonu (ali
drugem predpisu): »Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu,
imajo naslednji pomen:«;
– pristojnosti organov (pogosto z oznako o skrajšani uporabi na ostalih
mestih v predpisu: »v nadaljnjem besedilu: …«).
Uvodni del, zlasti še temeljne določbe, so tudi podlaga za interpretacijo
ostalih določb predpisa. Pomembna je ugotovitev, da naša zakonodajna
praksa že v celoti upošteva, da določbe z besedilom in naravo političnih
deklaracij, stališč, »zavzemanj«, opredelitev in »načel« ne spadajo ne na
začetek predpisa (kjer so bile včasih pogoste) ne v katerokoli (normativno)
določbo kateregakoli predpisa sploh.
Osrednji del predpisa
Osrednji (centralni) del predpisa je najpomembnejši del predpisa. Osrednji
del predpisa je tisti del, zaradi katerega se predpis v bistvu (sploh)
sprejme oziroma izda. Uvodni del predpisa – kot pove beseda – dejansko
s svojimi določbami predpis uvede in umesti v pravni red, posebne,
(morebitne) kazenske ter prehodne in končne določbe uredijo in zagotovijo
njegovo uporabo in izvrševanje v praksi – vse to pa je naravnano
na osrednji del predpisa. V tem delu pridejo povsem do izraza (vse) raz-
39
31
32
33

34
35
Nomotehnične smernice
lične temeljne metode normiranja. Zlasti s tem delom predpisa (zaradi
tega dela predpisa) bo konkreten predpis v praksi sprejet in uspešen, ali
pa tudi ne. V tem smislu, poleg vsebine predpisa same, bo ravno v tem
delu predpisa najbolj določno prišla do izraza tudi nomotehnična izdelava
predpisa, ker je od nje odvisno, koliko bo vsebina jasna, razumljiva
in uporabna.
V določenih primerih delitev (ureditev) predpisa na uvodni in (posebej)
osrednji del ne pride do izraza, ker se notranja ureditev glede na materijo,
ki mora biti zajeta in urejena, »dvigne« nad tako delitev. Taka sta npr.
Kazenski zakonik in Obligacijski zakonik, kjer temeljna notranja ureditev
temelji na razdelitvi zakona (zakonika) na splošni in posebni del. Ureditev
temeljnih in splošnih določb je v tem primeru vključena (zajeta,
upoštevana) v taki temeljni delitvi predpisa.
Posebne določbe
Posebne določbe so tisti del predpisa (s takim naslovom v predpisu ali brez
njega), v katerem se zberejo in uredijo določbe, ki se sicer običajno urejajo
v okviru prehodnih in končnih določb, vendar tja v bistvu ne spadajo; zlasti
pa se jih med prehodnimi in končnimi določbami ne sme urejati v primeru,
če so slednje od ostalega dela predpisa ločene s posebnim delom (in naslovom).
Posebno težavo povzroči nomotehnično napačna – izrecna uvrstitev,
običajno ravno posebnih določb, med prehodne in končne določbe, ko gre
za izdelavo prečiščenega besedila zakona (odvisno tudi od načina upoštevanja
prehodnih in končnih določb v prečiščenem besedilu, primerjaj št. 176).
Uporabna defi nicija določb, ki spadajo med posebne določbe, je v tem, da
so to preprosto tiste določbe, katerih ureditev ne spada v noben drug del
notranje ureditve predpisa. Ta del (oddelek) zakona (ali drugega predpisa)
ima lahko tudi naslov »Posebne določbe«, ali pa kakšen drug, konkretnemu
zakonu ustrezen naslov (tako npr. – zelo ustrezno – v Zakonu o splošnem
upravnem postopku: »Izvajanje zakona«). Med posebne določbe je treba
uvrstiti zlasti pooblastilne določbe za izdajo izvršilnih predpisov, ki, čeprav
imajo morda dodan tudi rok za izdajo takega predpisa, v temelju ne spadajo
ne med prehodne ne med končne, temveč med posebne določbe zakona.
K posebnim določbam zakona spadajo tudi kolizijske določbe oziroma določbe
o substančni ureditvi kolizijskih primerov.
40

Kazenske določbe
Notranja ureditev in sestavni deli predpisa
Razporeditev kazenskih določb v predpisih, ki take določbe vsebujejo, je
odvisna od načina njihovega predpisovanja in od vrste dejanja (kazniva
dejanja, prekrški).
Normiranje kazenskih določb mora biti skrajno precizno že zato, ker
je treba pri tem striktno upoštevati ustavno načelo zakonitosti pri
določanju dejanj, ki so kazniva. Poleg tega mora vsaka taka določba
natančno upoštevati vse, kar je glede predpisovanja kaznivih dejanj
oziroma prekrškov določeno na matičnem področju – v splošnem delu
Kazenskega zakonika in v zakonu, ki ureja področje prekrškov. Pri tem
je, kot prvo, treba upoštevati rang (vrsto) predpisa, s katerim se kazniva
dejanja oziroma prekrški sploh lahko določajo. Kazniva dejanja se
lahko določajo samo z zakonom (2. člen Kazenskega zakonika, Uradni
list RS, št. 55/08). Prekrški se lahko določajo z zakonom ali z uredbo vlade;
v omejenem obsegu (glede vrste in zagrožene višine kazni) pa tudi
z odlokom občinskega sveta. Pozitivnopravna ureditev dopustnosti
določanja prekrškov v izvršilnih predpisih ministrov je bila v preteklosti
različna, dokler se ni (vsaj zaenkrat) ustalila pri tem, da se v izvršilnih
predpisih ministrov (npr. s pravilniki) prekrškov ne sme določati. V smislu
odsotnosti kazenskih določb so torej vsi izvršilni predpisi ministrov
»lex imperfecta«. Z vidika vsebine in nomotehnike je to poseben problem,
ki je rešljiv na ta način, da se kršenje določb pravilnikov prepove
in sankcionira z ustrezno oblikovanimi blanketnimi normami v predpisih
višjega ranga. Posebno pozorno je treba upoštevati tudi vrsto in
višino (splošni in posebni minimum oziroma maksimum) posamezne
vrste kazni, ki se lahko predpiše, podobno pa tudi vrsto in dolžino trajanja
varstvenih oziroma varnostnih ukrepov. Pri slednjih je treba biti
pozoren tudi na to, da za določen ukrep ne zadošča, da je kot tak določen
v Kazenskem zakoniku oziroma v Zakonu o prekrških, temveč se
sme izreči samo, če je za posamezno dejanje tudi posebej predpisan, in
s kakšnim rangom predpisa se sme predpisati (glej npr. tretji odstavek
69. člena Kazenskega zakonika). Vse določbe o predpisovanju kaznivih
dejanj in prekrškov v Kazenskem zakoniku in v Zakonu o prekrških imajo
pravno naravo in pomen »popolnega« zakona, zato jih mora pravnik
redaktor pri predpisovanju kazenskih določb v celoti natančno poznati
in striktno upoštevati.
41
36
37

38
Nomotehnične smernice
Kazniva dejanja so urejena v posebnem delu Kazenskega zakonika,
čeprav naša ureditev izrecno ne prepoveduje, temveč implicite dopušča
(prvi odstavek 9. člena Kazenskega zakonika, Uradni list RS,
št. 55/08) tako imenovano stransko kazensko zakonodajo, s katero so
kazniva dejanja lahko določena tudi v kakšnem drugem zakonu izven
Kazenskega zakonika. V Kazenskem zakoniku so kazniva dejanja predpisana
na specifi čen način, v obliki hipotetičnih določb. Določba ima
dva dela, združena v isto določbo: hipotezo in sankcijo. Dejanski stan
kaznivega dejanja je določen v obliki hipoteze, kot npr.: »Kdor vzame
komu tujo premično stvar, da si jo protipravno prilasti,« ki ji sledi določitev
sankcije: »se kaznuje z zaporom do treh let« (kaznivo dejanje
tatvine po prvem odstavku 204. člena). Ustava sicer zagotavlja pravico
do zasebne lastnine (33. člen), toda posebne in izrecne določbe o
obveznem ravnanju (zapovedi ali prepovedi), ki bi jo storilec s svojim
ravnanjem prekršil, v zakonu ni: ne v splošnem delu Kazenskega zakonika
ne v kakšnem drugem zakonu ni materialne določbe, ki bi tatvino
prepovedovala, temveč se na prepovedanost (in kaznivost) dejanja
sklepa iz hipoteze in nanjo navezane zagrožene sankcije. Podoben način
normiranja se najde tudi na drugih področjih, npr. v civilnem pravu:
»Kdor povzroči drugemu škodo, jo je dolžan povrniti, če ne dokaže, da
je škoda nastala brez njegove krivde« (prvi odstavek 131. člena Obligacijskega
zakonika, Uradni list RS, št. 83/01). Določanja kaznivih dejanj
izven Kazenskega zakonika pa kljub načelni dopustnosti v naši praksi
pravzaprav ni, kar je v bistvu v prid pravni varnosti in (nenapisanemu)
načelu, da naj bodo vsa kazniva dejanja zbrana »na enem mestu« v
enem zakonu (v Kazenskem zakoniku). Primer (sedaj historičen) določitve
kaznivega dejanja izven Kazenskega zakonika je določba 64. člena
Zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 16/74). Iz primeroma navedene
določbe je jasno razvidno, da se kaznivo dejanje, kadar je določeno v
obliki oziroma na način »stranske« kazenske zakonodaje, z nomotehničnega
vidika ne normira na način, kot so kazniva dejanja določena v
Kazenskem zakoniku, temveč na enak način, kot se določajo prekrški.
Vsekakor pa je, če se pojavi potreba po določitvi novega kaznivega dejanja,
gledano s širšega vidika pravne varnosti in hkrati tudi nomotehnike,
primerneje, da se ustrezno dopolni Kazenski zakonik, kot pa uporabi
možnost stranske kazenske zakonodaje in določi kaznivo dejanje
v posebnem zakonu izven Kazenskega zakonika.
42

Notranja ureditev in sestavni deli predpisa
Tehnika določanja prekrškov je nekoliko enostavnejša in manj zahtevna
kot tehnika določanja kaznivih dejanj na način, kot so določena v Kazenskem
zakoniku. Zelo pomembno je, da je zapovedano ravnanje, katerega
kršitev je določena kot prekršek, po naravi takšno, da je njegovo
kršitev smiselno določiti kot prekršek, in da je besedilo zapovedanega
ravnanja (zapovedi ali prepovedi) formulirano tako, da v celoti zadosti
ustavnopravni zahtevi po (jasni in precizni) vnaprejšnji določenosti takega
ravnanja. Prekrški se določajo tako, da se praviloma uredijo posebej
in skupaj ter uvrstijo pred prehodnimi in končnimi določbami. Če so
posamezni notranji deli predpisa vsebinsko podnaslovljeni (glej št. 25),
se določbe o prekrških uvrstijo pod naslovom »Kazenske določbe« pred
prehodnimi in končnimi določbami. O izjemah od take običajne ureditve
in uvrstitve kazenskih določb v predpisu glej v št. 41 in 42.
Način določanja prekrškov ima več tehničnih variant, ki jih mora pravnik
redaktor uporabiti in formulirati tako, kot konkretnemu primeru (določbi)
najbolj ustreza. Variante določitve prekrškov so v tem, da določitev
prekrška bolj ali manj kratko povzema (ali celo vsebinsko niti ne
povzema) v osrednjem delu predpisa zapovedano ravnanje (zapoved
ali prepoved), katerega neupoštevanje oziroma kršitev je določena kot
prekršek, in se hkrati na tako določbo predpisa z natančnim navajanjem
tudi sklicuje. Način povzemanja kršitve materialne določbe, ki v smislu
kazenske določbe predstavlja dejanski stan prekrška, ima več možnih
različic. Izbira posamezne od teh redakcijskih možnosti je v praksi odvisna
od tega, kako je primerno in možno dovolj na kratko, hkrati pa
dovolj jasno, vključno z ustreznim sklicevanjem na materialno določbo,
zagotoviti jasno določen dejanski stan prekrška. Tako določen dejanski
stan se mora seveda tudi (dovolj) jasno razlikovati od dejanskega stanu
vsakega drugega prekrška, četudi gre pri tem morda za različne kršitve
določb istega člena ali morda tudi istega odstavka predpisa. Ob tem se
tudi pokaže, ali je sklicevanje na kršeno materialno določbo predpisa
ustrezno neposredno vključiti v samo besedilo dejanskega stanu prekrška,
ali pa ga dodati (vključiti) na način, da je to sklicevanje (kot sicer
sestavni del dejanskega stanu) podano v oklepaju, v katerem se citira
oziroma sklicuje na ustrezno določbo predpisa, katere kršitev je sankcionirana
kot prekršek.
43
39
40

Nomotehnične smernice
Včasih za določitev prekrška ustreza že razmeroma lapidarna fo rmu -
lacija:
(1) Z globo od 5.000 do 125.000 eurov se kaznuje upravnik pravna oseba ali
samostojni podjetnik posameznik:
…
8. ki ravna v nasprotju z 58. členom tega zakona;
9. ki ne ravna v skladu z 61. členom tega zakona;
…
(171. člen Stanovanjskega zakona, Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES, 47/06 – ZEN,
45/08 – ZVEtL in 57/08).
Vsebina kratke materialne določbe se lahko ponovi tudi v celoti:
(1) Z globo od 500 do 1.200 eurov se kaznuje za prekršek etažni lastnik
posameznik:
1. ki upravnika ne obvesti o spremembi lastništva (17. člen);
2. ki o sklenitvi in vseh spremembah najemne pogodbe ne obvesti upravnika
(24. člen);
3. ki oddaja stanovanje brez najemne pogodbe (84. člen);
4. ki oddaja del stanovanja brez pogodbe (drugi odstavek 84. člena);
5. ki ne odstrani naprav, ki posegajo v skupne dele večstanovanjske stavbe
(126.a člen);
6. ki inšpektorju ne omogoči nemotenega nadzora (130. člen).
(169. člen Stanovanjskega zakona, Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES, 47/06 – ZEN,
45/08 – ZVEtL in 57/08).
V drugih primerih je oziroma mora biti povzetek (kljub sklicevanju na
ustrezno določbo) ustrezno daljši in bolj popoln, kot npr.:
Z globo od 2.000 do 80.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna ali fi zična
oseba, če:
1. daje v promet nevarno kemikalijo, ki:
– je pakirana v embalaži, ki ne ustreza nevarnim lastnostim kemikalije in
predvidenemu namenu in načinu njene uporabe (27. člen),
– ni pakirana v predpisani embalaži na način, ki onemogoča odpiranje otrokom
(27. člen),
…
(66. člen Zakona o kemikalijah, Uradni list RS, št. 110/03 – uradno prečiščeno besedilo,
47/04 – ZdZPZ, 61/06 – ZBioP in 16/08).
44

Notranja ureditev in sestavni deli predpisa
Vsekakor je treba pri določanju dejanj, ki so kazniva, vedno upoštevati in
zadostiti načelu zakonitosti v kazenskem pravu, ki ga določa ustava (prvi
odstavek 28. člena). Sama vnaprejšnja določenost kaznivosti dejanja in
kazni zanj, še predno je bilo dejanje storjeno, kar s tem v zvezi zahteva
ustava, torej samo po sebi in formalno še ne zadošča. Upoštevati je hkrati
treba ne samo navedeno ustavno načelo, temveč tudi splošno pravilo
oziroma pravila nomotehnike. Ustavni pogoj vnaprejšnje določenosti
dejanja in njegove kaznivosti je namreč v celoti in pravilno izpolnjen šele
tedaj, če je dejanski stan dejanja določen tudi povsem precizno, jasno in
nedvoumno.
Možno in nomotehnično sprejemljivo je tudi drugačno normiranje prekrškov
od običajnega, kot je navedeno prej. Za takšno, drugačno normiranje
pa morajo biti podani posebni razlogi. To so praktični razlogi,
iz katerih se je za poseben način (obliko) določitve prekrškov odločil
zakonodajalec (še pred njim pa predlagatelj zakona) v primeru veljavnega
Zakona o varnosti cestnega prometa. Pri nas je to novost v tehniki
določanja prekrškov. V tem primeru prekrški niso urejeni in zbrani v posebnem
delu zakona (kazenske določbe), temveč so urejeni in določeni
neposredno v posameznih členih predpisa, ki določeno ravnanje zapovedujejo
oziroma prepovedujejo.
(1) Voznik vprežnega vozila mora voditi vozilo ves čas, dokler se premika v
prometu na cesti, in sicer čim bližje desnemu robu vozišča.
(2) Vprežnega vozila ni dovoljeno puščati na cesti brez nadzorstva.
(3) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik vprežnega vozila, ki ravna
v nasprotju z določbami tega člena.
(105. člen Zakona o varnosti cestnega prometa, Uradni list RS, št. 56/08 in
57/08 – ZLDUVCP).
Ker je naslovljencev tega zakona zelo veliko (neposredno vsi udeleženci
v prometu in vsi izvrševalci tega zakona), veliko pa je tudi število prekrškov
v besedilu zakona, se taka ureditev zakona izkaže kot zelo učinkovita
in praktična. Ker gre neposredno za področje varnosti, je še tembolj pomembno,
da tako urejen zakon v večji meri dosega ne samo vsesplošno
seznanitev z njim, temveč je v tem okviru zajet tudi dobrodošel in pomemben
»stranski« preventivno-edukativni učinek. Z vidika nomotehničnega
45
41

42
Nomotehnične smernice
urejanja prekrškov pa bo taka ureditev vendarle ostala v okviru izjem od
splošnih pravil določanja prekrškov v predpisih, kot je prikazano prej.
Drugačen od splošnega načina normiranja prekrškov in tudi od normiranja
prekrškov v Zakonu o varnosti cestnega prometa je način normiranja
prekrškov, kot je bil uporabljen v Zakonu o prekrških zoper javni
red in mir (1974). Razveljavil ga je – sistem oziroma način normiranja
prekrškov pa obdržal – šele Zakon o varstvu javnega reda in miru (Uradni
list RS, št. 70/06). Normiranje prekrškov v tem zakonu je v temelju najbolj
podobno (ne pa enako) določanju kaznivih dejanj, kot so določena
v Kazenskem zakoniku. V prvem delu tega zakona so splošne določbe s
področja, kot izhaja iz naslova zakona, in z njimi določena posamezna
ravnanja in prepovedi z različnih področij, kjer bi ravnanje v nasprotju s
temi določbami lahko pomenilo kršitev javnega reda in miru. V drugem
delu tega zakona so zbrana in kot prekršek določena različna ravnanja,
ki pomenijo posamezne oblike kršitve javnega reda in miru. Slednje
je nomotehnično narejeno na način, ki je v bistvu tak, kot ga posebni
del Kazenskega zakonika uporablja za določanje kaznivih dejanj. Posamezna
ravnanja so namreč določena kot prekršek, kar je enako kot v
Kazenskem zakoniku narejeno v obliki hipotetičnih določb, pri čemer
je (v tem zakonu) več različnih prekrškov zbranih v posameznih členih,
ki določajo sankcijo (sankcije) zanje. Tako določeni prekrški, enako kot
v Kazenskem zakoniku določena dejanja, sami neposredno določajo
prepovedano ravnanje v obliki hipoteze. Tako oblikovane kazenske določbe
se tako ne sklicujejo (se jim ni treba sklicevati) na kršitve določb
posameznih ravnanj v prvem delu zakona; hkrati ima zakonodajalec
pri takem normiranju prekrškov »proste roke«, ker je načelo zakonitosti
določanja kaznivih dejanj ustrezno upoštevano s tem, da prepovedanost
dejanja neposredno izhaja iz same hipoteze. Na ta način se lahko
prekrški uredijo širše in hkrati podrobnejše, kot bi se jih dalo urediti z
neposrednim sklicevanjem na kršitev materialne določbe. Slednje bi
bilo sicer možno, vendar bi bilo treba v tem primeru ustrezno dopolniti
in razširiti osrednji del zakona; taka ureditev pa bi bila potem že enaka
splošni ureditvi v večini drugih primerov (npr. v Zakonu o varnosti
cestne ga prometa).
46

Notranja ureditev in sestavni deli predpisa
Prehodne in končne določbe
Zaključni del predpisa obsega prehodne in končne določbe. Ta del predpisa
naj bi bil posebej označen in ločen v vsakem nekoliko obsežnejšem
predpisu, celo v takem, ki sicer nima notranje razdelitve v posamezne
strukturne dele, kot so oddelki, poglavja in podobno, ker je to z vidika
nomotehnike koristno za preglednost in uporabnost predpisa. Vsekakor
bo tak poseben del (in svoj naslov) imel vsak predpis, ki vsebuje notranje
strukturne dele, večje od členov, in opremljene z naslovi oziroma podnaslovi.
Ne glede na obseg tega dela predpisa in obseg novele v celoti pa je
za tak del predpisa še zlasti v vseh novelah primerno, da je označen kot
poseben del in na ta način ločen od ostalega dela zakona. V obsežnejših
zakonskih besedilih sta zaradi preglednosti, jasnosti in uporabnosti
v zaključnem delu zakona potrebna celo dva naslova (oddelka): posebej
prehodne določbe in posebej končne določbe. Še več, pri velikih zakonodajnih
projektih (reformnih posegih v ureditev) se za ureditev vseh
vprašanj, ki spadajo v zaključni del takega zakona, izda poseben zakon
za izvršitev takega zakona. Obratno pa velja tudi, da posebnih prehodnih
določb v zakonu (ali drugem predpisu) včasih sploh ni, ker ni treba
glede tega ničesar posebej urejati. Bistvo prehodnih določb je v tem,
da se z njimi uredijo vprašanja, kot izhaja iz same besede, prehoda iz
ene (dosedanje) v drugo ali vsaj drugačno pravno ureditev, ko torej nova
ureditev v celoti ali delno nadomesti prejšnjo. Takega prehoda (in zato
tudi ne posebne potrebe po ureditvi vprašanj s prehodnimi določbami)
pa ni, če zakon ali drug predpis ne ureja materije, ki je tudi že doslej bila
pravno urejena, temveč se določena materija prvič pravno ureja.
Prehod na uporabo novega zakona in od uporabe dotedanjih izvršilnih
predpisov na izdajo in uporabo novih je en sklop vprašanj, ki jih je treba
urediti v novem zakonu, kar vključuje tudi morebitno določitev nadaljnje
uporabe teh predpisov, kolikor je to še potrebno. Ti izvršilni predpisi
pa s tem dobijo tudi novo potrebno zakonsko podlago, ki jo sicer izgubijo
ob prenehanju veljavnosti dotedanjega zakona. V primeru novega
zakona, ki nadomesti prejšnjega, morajo biti v prehodnih določbah vedno
in taksativno, tj. vsak posebej, z naslovom in navedbo objave zajeti
in obravnavani vsi še veljavni predpisi, izdani za izvrševanje prejšnjega
zakona; ni dopustna zgolj njihova »pavšalna« obravnava v stilu: »(Vsi)
predpisi, izdani na podlagi …«.
47
43
44

Nomotehnične smernice
157. člen
(prenehanje veljavnosti in uporaba podzakonskih aktov)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati, uporabljajo pa se do
31. decembra 2006, naslednji podzakonski akti:
1. Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki
se ne vštevajo v davčno osnovo (Uradni list RS, št. 142/04, 7/05, 60/05 in
26/06),
2. Uredba o določitvi dohodkov verskih delavcev iz naslova razmerja z versko
skupnostjo (Uradni list RS, št. 20/05),
3. Pravilnik o pogojih za oprostitev plačila dohodnine od prejemkov iz medsosedske
pomoči med kmetijskimi gospodarstvi v okviru strojnih krožkov
(Uradni list RS, št. 130/04),
4. Pravilnik o priznavanju škode in znižanju katastrskega dohodka zaradi
naravnih nesreč na kmetijskih in gozdnih zemljiščih (Uradni list RS,
št. 130/04),
5. Pravilnik o načinu valorizacije vrednosti kapitala pri obdavčevanju dobička
iz kapitala po ZDoh-1 (Uradni list RS, št. 34/06 in 73/06),
6. Pravilnik o metodologiji za izračun razlike med prihodki iz dohodnine, ki
pripadajo občinam po ZDoh-1 in prihodki iz dohodnine, ki pripadajo občinam
po ZDoh (Uradni list RS, št. 89/04),
7. Odredba o določitvi olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2006
(Uradni list RS, št. 117/05).
(Zakon o dohodnini, Uradni list RS, št. 117/06, 90/07, 10/08 in 78/08).
K prehodu na uporabo novega zakona pa spada tudi uskladitev obstoječih
predpisov z novim zakonom. Če je novi zakon »sistemske« narave
oziroma splošen ali (v določenem delu in obsegu) »popoln« zakon, lahko
s svojo vsebino posega tudi v druge predpise oziroma na področje
drugih predpisov (zakonov in eventualno tudi izvršilnih predpisov), ki
jih je treba torej z njim uskladiti. V takih primerih mora novi zakon vsaj
okvirno, vključno z roki, urediti oziroma določiti tudi njihovo uskladitev,
vključno z vprašanji njihove uporabe do uskladitve.
48

Notranja ureditev in sestavni deli predpisa
(1) Navodilo o postopku in načinu ravnanja s tujci, ki vstopijo v Republiko
Slovenijo in želijo vložiti prošnjo za azil, ter o sprejemanju, vsebini in ravnanju
z vloženimi prošnjami za azil oziroma izjavami, sprejetimi na zapisnik
(Uradni list RS, št. 65/00), Pravilnik o nagrajevanju in povračilu stroškov
svetovalcem za begunce (Uradni list RS, št. 103/04), Pravilnik o načinih in
pogojih zagotavljanja pravic prosilcem za azil in tujcem, ki jim je bila priznana
posebna oblika zaščite (Uradni list RS, št. 80/02) in Uredbo o pravicah
in dolž nostih beguncev v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 33/04
in 129/04) je treba uskladiti z določbami tega zakona v šestih mesecih od
uveljavitve tega zakona.
(26. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o azilu, Uradni list RS, št. 17/06).
V enostavnejših primerih prehoda na uporabo novega zakona stari (dotedanji)
zakon preneha veljati in se uporabljati v celoti, ko začne veljati
in se uporabljati novi zakon. V teh primerih prenehanje veljavnosti in
hkrati uporabe dotedanjega zakona časovno sovpada z začetkom veljavnosti
in hkrati uporabe novega zakona. Tudi v tem primeru pa je treba,
če je to potrebno, podaljšati uporabo dotedanjih izvršilnih predpisov
do izdaje novih. Če podaljšanje uporabe predpisa ne pride v poštev
v celoti, je treba potrebne določbe ali dele takega izvršilnega predpisa
izločiti in samo zanje določiti podaljšanje uporabe ali veljavnosti (in s
tem uporabe). Kadar (kar je sicer pogosto) to, zlasti pri obsežnih predpisih,
ni možno, si pri tem za prehodno obdobje pomagamo s klavzulo
»kolikor ni (niso) v nasprotju s tem zakonom«, s čimer je pravilno in precizno
tolmačenje take določbe prepuščeno in naloženo neposrednim
uporabnikom in izvrševalcem na te predpise nanašajoče se klavzule.
Ali in v kakšni obliki (dikciji) je ob izdaji predpisov, izdanih na podlagi
novega zakona, v njih dodatno potrebna tudi določba o prenehanju
veljavnosti ali uporabe dotedanjih izvršilnih predpisov, ki so z novimi
nadomeščeni, je neposredno odvisno od tega, ali je bila za prehodno
obdobje podaljšana veljavnost, ali pa (kar je običajno) samo uporaba
dotedanjih izvršilnih predpisov.
49
45

46
Nomotehnične smernice
18. člen
(razveljavitev predpisov)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati Zakon o deviznem poslovanju
(Uradni list RS, št. 23/99 in 76/03) in naslednji predpisi, izdani na
njegovi podlagi:
1. Sklep o pogojih za odpiranje in vodenje računov nerezidentov (Uradni
list RS, št. 42/04),
2. Sklep o obveznosti poročanja o poslovanju s tujino (Uradni list RS,
št. 92/03 in 56/04),
3. Sklep o spremembi in dopolnitvi navodila za izvajanje sklepa o obveznosti
poročanja o poslovanju s tujino (Uradni list RS, št. 64/04),
4. Sklep o kriterijih in načinu ugotavljanja namena vzpostavitve trajnih
ekonomskih povezav in pridobitve učinkovitega vpliva na upravljanje
gospodarske družbe ali drugega gospodarskega subjekta (Uradni list RS,
št. 50/99),
5. Sklep o postopkih za odpiranje deviznih računov rezidentov pri pooblaščenih
bankah (Uradni list RS, št. 42/04),
6. Sklep o pogojih in načinu opravljanja plačilnega prometa s tujino (Uradni
list RS, št. 56/04),
7. Sklep o pogojih in načinu, pod katerimi smejo rezidenti pri poslovanju
z nerezidenti plačilo sprejeti ali opraviti v tuji gotovini (Uradni list RS,
št. 97/06),
8. Navodilo za izvajanje sklepa o obveznosti poročanja o poslovanju s tujino
(Uradni list RS, št. 102/03, 135/03, 64/04, 9/05, 20/06 in 128/06) ter
9. Navodilo o poročanju o poslih z vrednostnimi papirji (Uradni list RS,
št. 102/03).
(2) Podzakonski akti iz 2., 3., 8. in 9. točke prejšnjega odstavka se uporabljajo
do uveljavitve novih, kolikor niso v nasprotju s tem zakonom.
(Zakon o deviznem poslovanju, Uradni list RS, št. 16/08).
Včasih pa je treba začetek veljavnosti in začetek uporabe novega zakona
medsebojno ločiti, tako da se določi začetek uporabe zakona na
določen čas po njegovi uveljavitvi; pri tem je treba določiti tudi uporabo
dotedanjega (prejšnjega) zakona (še) do začetka uporabe novega,
čeprav prejšnji zakon preneha veljati že, ko začne veljati novi. Tako novi
zakon na preprost način določi obdobje, v katerem se bo uporabljal še
dotedanji zakon, veljal (ne pa tudi že uporabljal) pa že novi.
50

Notranja ureditev in sestavni deli predpisa
224. člen
(prenehanje veljavnosti in uporaba zakonov)
(1) Z dnem, ko začne veljati ta zakon, prenehajo veljati:
– Zakon o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 36/83 – popr., 42/85, 2/86 –
popr., 47/87 in 5/90 ter Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 35/97, 73/97 –
odl. US, 87/97, 73/98, 31/00 in 24/01)*,
– Zakon o začasni ureditvi organizacije in pristojnosti občinskih sodnikov
za prekrške in občinskih javnih pravobranilcev (Uradni list RS, št. 82/94 in
20/97 – ZDPra) v delu, ki se nanaša na sodnike za prekrške.
(2) Določbe zakonov iz prejšnjega odstavka se uporabljajo do začetka uporabe
tega zakona, če ta zakon ne določa drugače.
225. člen
(uveljavitev in začetek uporabe)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2005.
(Zakon o prekrških, Uradni list RS, št. 7/03).
* Popravljeno v skladu z nomotehničnimi pravili.
Uporaba dotedanjega zakona in drugih predpisov je pri tem lahko po
potrebi tudi že korigirana (prilagojena) novemu zakonu z ustreznimi
določbami novega zakona o uskladitvi predpisov (glej v naslednji številki)
z novim zakonom. Določitev obdobja uporabe še prejšnjega in
hkrati veljavnosti (ne pa tudi uporabe) novega zakona omogoči, da se
v tem času lahko opravijo raznovrstne potrebne priprave in uskladitve
za prehod na uporabo novega zakona. To se lahko nanaša na potrebne
organizacijske spremembe, ustanovitev novih organov, ki jih predvideva
novi zakon, na izdajo novih izvršilnih predpisov, pa vse do tiskanja
in izdaje novih obrazcev za izvrševanje novega zakona in podobno.
Tak zakon se torej vendarle tudi že uporablja, toda ne glede subjektov,
katerim je neposredno namenjen: na primer ne uporablja se še za
voznike, »uporablja« pa se za ministra, ki mora z izvršilnim predpisom
podrobneje določiti obliko in vsebino novega obrazca (na primer vozniškega
dovoljenja), ki ga določa novi zakon. To je ministru (z rokom)
neposredno naloženo, ne pa »odloženo«. Hkrati so to razlogi, iz katerih
je treba v danem primeru časovno ločeno določiti začetek veljavnosti
novega zakona in začetek njegove uporabe – za samo seznanitev z novim
zakonom ter strokovno pripravo na njegovo izvajanje bi sicer za-
51

47
Nomotehnične smernice
doščala že samo dovolj dolga vacatio legis. Redaktor mora biti pri vsem
tem pozoren, da se časovno nikjer ne prekriva obdobje veljavnosti starega
in novega zakona, kot tudi ne obdobje uporabe starega in novega
zakona. To pravilo ima – samo navidezno – izjemo v tem, ko se v primeru
retroaktivnosti hkrati uporabljata dotedanji in novi zakon; dotedanji zakon
se namreč v tem primeru uporablja samo za pred novim zakonom
nastale, pa še ne odločene primere, novi pa za pozneje nastale oziroma
nove – razlika je torej v uporabi enega oziroma drugega zakona za različne
primere.
Drug sklop vprašanj, ki jih je tudi treba urediti ob (v) novem zakonu, je
uskladitev drugih zakonov in morebitnih izvršilnih predpisov z novim
zakonom. Vprašanje uskladitve dotedanjih izvršilnih predpisov, izdanih
na podlagi prejšnjega zakona, je v sklopu njihove nadaljnje uporabe do
izdaje novih urejeno vsaj s klavzulo »kolikor niso v nasprotju s tem (tj.
novim) zakonom«. Vprašanja, ki jih ureja novi (in jih je na svoj način verjetno
urejal tudi prejšnji) zakon, pa so lahko delno urejena tudi v drugih
zakonih in morda še v drugih izvršilnih predpisih. Novi zakon glede tega
torej sam po sebi odpre vprašanje skladnosti oziroma uskladitve tudi teh
predpisov z novim zakonom; ta nastala vprašanja uskladitve pa mora novi
zakon tudi rešiti oziroma ustrezno urediti. Kot nazoren primer takega položaja
se lahko vzame Zakon o prekrških. Ta zakon je v številnih, pretežnih
določbah »popoln« zakon, ker so med drugim samo v njem določene npr.
kazni in druge sankcije ter ukrepi, ki jih je možno predpisati za prekrške.
Sam Zakon o prekrških pa ne določa nobenega prekrška niti sankcije zanj;
to se v celoti določa v drugih predpisih, ki pa morajo pri tem upoštevati,
kaj glede tega določa Zakon o prekrških. Že spremembe, gotovo pa nov
Zakon o prekrških torej odpre vprašanje skladnosti oziroma uskladitve
določb drugih predpisov z novim zakonom. Možnosti določitve potrebnih
uskladitev sta v temelju dve – obe sta lahko uporabljeni tudi v istem
novem (oziroma spremenjenem) zakonu. Ti dve možnosti sta določitev
uskladitve ali direkt na (neposredna) uskladitev. V prvem primeru novi zakon
določi potrebno uskladitev, vključno z rokom zanjo, kot npr.:
(1) Predpise, s katerimi so določeni prekrški, pa niso v skladu s tem zakonom,
je treba v treh letih po uveljavitvi tega zakona uskladiti s tem zakonom.
(223. člen Zakona o prekrških, Uradni list RS, št. 7/03).
52

Notranja ureditev in sestavni deli predpisa
Lahko pa se uskladitev uredi tudi tako, da jo novi zakon določi neposredno,
kot npr.:
(2) Predpisane denarne kazni veljajo kot predpisane globe.
(223. člena Zakona o prekrških, Uradni list RS, št. 7/03).
Smiselno podobno določa npr. 2. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah
Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 66/93), da se denarni zneski, s katerimi
je določena zgornja meja predpisane denarne kazni za prekršek, »zvišajo
za 4-krat«. V 24. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona
o prekrških (Uradni list SRS, št. 5/90) sta celo v istem členu uporabljena oba
načina uskladitve, neposredna uskladitev v prvem odstavku ter zahteva in
rok za uskladitev v drugem odstavku navedenega člena. V primerih določenih
neposrednih uskladitev je od načina in dikcije, kako je taka neposredna
uskladitev določena, tudi odvisno, ali in koliko je treba tak, sicer neposredno
že usklajen predpis v besedilu predpisa pozneje tudi dejansko uskladiti ob
njegovi spremembi (ali npr. pri prečiščenem besedilu).
Glede uskladitve drugih predpisov, potem ko je uveljavljen nov »sistemski«
oziroma (ali) »popoln« zakon, ki posega tudi na druga področja
oziroma v vsebino drugih predpisov, velja tudi naslednje: v vseh novih
predpisih, izdanih (spremenjenih ali na novo sprejetih) po uveljavitvi novega
zakona, ki se jih to tiče, je treba upoštevati in uporabljati ureditev
in terminologijo novega zakona za to področje. Če je potrebno, je treba,
enako kot določa novi zakon in v skladu z njim, tudi v teh novih (spremenjenih)
predpisih uporabo novosti ustrezno odložiti, podaljšati pa uporabo
dotedanje ureditve, kot je to določeno v samem novem zakonu.
Po mnenju nekaterih teoretikov se v prehodnih in končnih določbah zakona
uredijo tudi pooblastilne določbe za izvršilne predpise. Pravilneje jih
je urediti posebej in izven prehodnih in končnih določb, ker tja v bistvu ne
spadajo. Praviloma so urejene tudi že neposredno v osrednjem delu predpisa
(»… se podrobneje uredi(jo) s predpisom, ki ga izda (sprejme) …«;
»Uniformo, položajne oznake in simbole policije določi vlada«; »Obrazec
službene izkaznice in postopek za njeno izdajo predpiše minister« ipd.).
Nezapisano pravilo in praksa kažeta, da se v prehodnih in končnih določbah
predpisa pogosto uredijo tudi določena druga vprašanja uporabe
predpisa, ker enostavno (izrazito) ne spadajo v kakšen drug del predpisa,
53
48
49

50
Nomotehnične smernice
treba pa jih je nekje urediti. Vendar jih je pravilno, če ne spadajo kam drugam,
urediti kot »posebne določbe« konkretnega predpisa. (Glede določanja
pooblastil glej tudi delegiranje pristojnosti, št. 148.)
Končne določbe so sestavni del vsakega predpisa. Z njimi se določita začetek
veljavnosti (izjemoma tudi prenehanje veljavnosti) in začetek uporabe
predpisa, če (naj) se ta razlikuje od začetka veljavnosti predpisa. Določijo
se tudi vse (direktne) derogacije, kolikor so potrebne zaradi uveljavitve
novega predpisa. Vsa ta vprašanja in načini njihove ureditve so podrobneje
obravnavani na drugih mestih (glej št. 97 in nasl.). Zadnja določba
predpisa je vedno določba o začetku veljavnosti, izražena v sedanjem
času. Včasih je kar vanjo vključena določba o odloženem začetku uporabe
predpisa (bolj redko pa celo določba o prenehanju njegove veljavnosti,
primerjaj št. 111). Prav je, da pravni red države uporablja eno samo (enotno)
temeljno dikcijo za določitev začetka veljavnosti predpisa: »Ta zakon
(uredba, pravilnik) začne veljati …« Najbolj preprosta in hkrati najbolj pogosta
uveljavitvena določba (zakona) se tako glasi: »Ta zakon začne veljati
petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.« Kadar
se taka (ali kakšna druga) določba sklicuje na dan objave, je to dan izida
številke uradnega lista, v kateri je predpis objavljen, kot to v obliki pravne
fi kcije določa tretji odstavek 4. člena Zakona o Uradnem listu Republike
Slovenije (Uradni list RS, št. 112/05 – uradno prečiščeno besedilo).
Primer določbe o razveljavitvi predpisa
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati Pravilnik o obrazcu in
postopku za izdajo službene izkaznice davčnega inšpektorja in izterjevalca
davkov (Uradni list RS, št. 33/96 in 53/96).
(15. člen Pravilnika o službeni izkaznici in znački davčnega inšpektorja in davčnega izterjevalca,
Uradni list RS, št. 140/04).
Primer določbe o uveljavitvi in zamiku začetka uporabe predpisa
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije, uporablja pa se od 22. junija 2007.
(11. člen Uredbe o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva
Republike Slovenije v postopku naturalizacije, Uradni list RS, št. 51/07).
54

Notranja ureditev in sestavni deli predpisa
Enotna identifi kacijska oznaka predpisa
Predpis je na koncu opremljen še z identifi kacijsko številko, pod katero
je bil obravnavan, s krajem in datumom sprejema oziroma izdaje ter
s podpisom izdajatelja predpisa. Podpis je opremljen z nazivom funkcije
osebe, ki predpis izdaja oziroma ki (lahko) predstavlja organ, ki je
predpis sprejel oziroma izdal. Zakon (akt državnega zbora) v primeru
odsotnosti oziroma zadržanosti predsednika državnega zbora podpiše
podpredsednica oziroma podpredsednik državnega zbora, ki ga nadomešča.
Namesto predsednika vlade podpiše v takih primerih minister,
ki ga nadomešča; ker minister nima namestnikov, lahko namesto njega
podpiše minister, ki (začasno) opravlja delo resornega ministra, oziroma
je to v danem primeru lahko (začasno) tudi predsednik vlade. Izvršilnega
predpisa, za izdajo katerega je pristojen minister, ne more namesto njega
izdati niti podpisati nobena druga oseba znotraj samega ministrstva.
Pravnik redaktor, ki opravi redakcijo predpisa za objavo, mora tudi s teh
vidikov preveriti pravilnost predpisa, ki bo objavljen v uradnem listu.
Po Uredbi o objavljanju v Uradnem listu Republike Slovenije (Uradni
list RS, št. 109/05) vlada in ministrstva svojim predpisom (in drugim
aktom, ki se objavijo v uradnem listu) določijo enotno identifi kacijsko
oznako (EVA). Državni zbor po isti uredbi vlade določi svojim aktom enotno
identifi kacijsko oznako evidence parlamentarnega akta (EPA). Aktom
izvajalcev javnih pooblastil določi enotno identifi kacijsko oznako EVA
pristojno ministrstvo. Uredba določa, da se EVA oziroma EPA objavi na
koncu besedila akta, za datumom.
Št. 007-16/2007-22
Ljubljana, dne 4. junija 2007
EVA 2006-1911-0011
(Pravilnik o požarnem redu, Uradni list RS, št. 52/07).
55
Karl Erjavec l.r.
Minister za obrambo
51
52

Št. 501-01/08-6/1
Ljubljana, dne 15. julija 2008
EPA 2042-IV
Nomotehnične smernice
(Zakon o duševnem zdravju, Uradni list RS, št. 77/08).
56
Državni zbor
Republike Slovenije
France Cukjati, dr. med., l.r.
Predsednik

JEZIKOVNO IZRAŽANJE
V PREDPISIH
Jezikovno izražanje v predpisih je način in sredstvo posredovanja vsebine
predpisa njegovim adresatom. Pisna oblika predpisa pomeni pisno
jezikovno podajo vsebine, neločljivo povezanost (jezikovne) oblike in
vsebine; izražanju vsebine služi jezikovno izražanje v predpisih, ki je s
tem (tudi) sestavni del nomotehnike. Jezikovno izražanje je sploh poglavitno
sredstvo komunikacije med ljudmi; tudi v pravnih predpisih je
jezik sredstvo za sporočanje misli – v tem primeru v obliki pravnih norm
z vlogo, mestom in pomenom, kot ga imajo v pravnem redu. Bistvena
lastnost pravnih predpisov je njihova obveznost, dolžnost ravnanja
pravnih subjektov na način, kot je to s predpisi določeno. Tako obvezno
ravnanje pa je mogoče pravnim subjektom naložiti, od njih pričakovati
in zahtevati samo, če so predpisi jasni in razumljivi. Tudi jasnost in
razumljivost predpisov sta tako eden od temeljev pravne varnosti in s
tem pravne države sploh. In obratno: če predpisi niso dovolj jasni in razumljivi,
so s tem resno načeta in ogrožena načela, na katerih sloni in
deluje pravna država. V primeru pomanjkljive jasnosti in razumljivosti
predpisov niti ni mogoče preverjati ustreznosti njihove vsebine, ker se iz
takih predpisov ne da izluščiti in nedvoumno ugotoviti. Jezikovno izražanje
v predpisih, jezik pravnih predpisov, ima posebno mesto in pomen
tako v nomotehniki kot tudi pri interpretaciji predpisov. Jezikovna razlaga
predpisa oziroma posamezne določbe, kadar in kolikor je potrebna,
je prvo in poglavitno sredstvo interpretacije: kaj konkretna določba v
resnici določa (zapoveduje, prepoveduje, dovoljuje ali sankcionira). Nomotehnik
redaktor pravnega predpisa pa se mora poleg navedenega
zavedati tudi odgovornosti, ki izhaja iz dejstva, da so pravni predpisi del
splošne in pravne kulture in na ta način pomembno spričevalo, s katerim
se država predstavlja pred svojimi državljani in pred tujino.
57
53

54
55
56
Nomotehnične smernice
Pravni predpisi so izraženi samo v pisni obliki. Podlaga jezikovnega izražanja
v pravnih predpisih je pisna oblika (splošnega) govornega ljudskega
jezika. Nomotehnika kot znanost o izdelavi pravnih predpisov raziskuje
in poudarja tiste posebnosti jezikovnega izražanja v pravnih predpisih,
zaradi katerih se jezik pravnih predpisov loči od splošnega ljudskega
govornega jezika. To ločevanje, zaradi katerega je jezik pravnih predpisov
razmeroma zelo specifi čen, pa redaktorjem predpisa ne dovoljuje
nobenih kršitev kakšnega od elementov in pravil pravilne rabe jezika,
kot jo določajo in učijo pravila znanosti o jeziku – lingvistike. Nasprotno,
pravnik redaktor mora pravila te znanstvene vede, zlasti pa še njene
bist vene sestavne dele, kot so slovnica (gramatika), sintaksa, stilistika in
interpunkcija, obvladati tako dobro, da jih lahko brez težav samostojno
in pravilno uporablja pri redigiranju pravnih predpisov. V dvomu je sicer
posvet s strokovnjakom – lingvistom nedvomno potreben, za pravilno
rešitev pa se mora končno odločiti sam, ker je za to kot pravnik redaktor
predpisa tudi sam neposredno strokovno odgovoren.
Ena od bistvenih posebnosti jezika v predpisih je že v rabi besed in izrazov.
Ker je temelj jezika predpisov (po)govorni jezik, ima večina besed
sicer enak pomen kot v pogovornem jeziku. Veliko besed in izrazov, ki
se uporabljajo v pravnih predpisih, pa se bodisi od rabe v pogovornem
jeziku pomembno razlikuje, bodisi v (običajnem) pogovornem jeziku
sploh ne uporablja. Besede in izrazi, ki se sicer uporabljajo tudi v pogovornem
jeziku, imajo pa v predpisih (in pravu sploh) specifi čen pomen,
so npr. odgovornost, otrok, prištevnost, krivda itd. Mnoge od teh besed
in izrazov imajo medsebojno različen, specifi čen pomen celo v pravu
(predpisih) samem, ker se njihov pomen in točna vsebina, uporabljena
na področju kazenskega prava, pomembno razlikuje od uporabe na drugem
področju, npr. civilnega prava. Tretjo skupino besed in izrazov tvorijo
strokovni izrazi s področja prava; besede in izrazi, ki spadajo v pravno
terminologijo. Poleg strokovnih izrazov s področja prava se seveda v
predpisih uporabljajo tudi strokovni izrazi s področij drugih znanosti. Ti
strokovni izrazi so bodisi domači, lahko pa so tudi tujke (o uporabi tujk v
predpisih glej št. 65, glede pravne terminologije pa št. 72).
Pri posebnostih jezika pravnih predpisov ima dominantno mesto in položaj
sama (pravna) narava predpisov, kar se ustrezno izraža še zlasti v
slogu (stilu) izražanja kot delu lingvistike. Ta stil izražanja je tako speci-
58

Jezikovno izražanje v predpisih
fi čen, da bi celo v kontekstu iz besedila iztrganega besedila moralo biti
razvidno, da gre za del besedila normativnega splošnega pravnega akta.
Vsebina določb v pravnih predpisih je namreč jezikovno oblikovana
normativno, ne pa narativno (deskriptivno). Slednje se lahko pojavi le
v obliki pojasnilnih dodatkov (primerjaj št. 62) ali pa kot posebna oblika
(način) določanja obveznosti (glej določanje obveznosti v predpisih,
št. 68). Celo nenormativno zvenečo določbo (stavek) v predpisu je treba
pri uporabi predpisa šteti za normativno, že zato, ker je zapisana v predpisu.
V normah ni mesta učenju, razlaganju ipd., če pri tem ne gre za (podrobnejšo)
opredelitev uporabljenih pojmov oziroma defi nicij. Redaktor
predpisa pri jezikovnem redigiranju predpisa zgreši, čim začne zapuščati
oziroma preneha upoštevati temeljno zahtevo in vodilo, ki je zajeto v
normativnosti predpisa v celoti in načeloma vsake njegove določbe posebej.
V tej točki omenjene izjeme od navedenega samega pravila ne
spreminjajo, temveč ga potrjujejo.
Poznavanje in upoštevanje temeljnega vodila pri normiranju – normativnosti
mora redaktorja odvračati od vseh, zlasti še slogovnih napak, ki
lahko vsaj temeljito poslabšajo predlog predpisa, tudi če je (še) na ravni
razumljivosti. Temeljna pravila jezika normiranja se da postaviti in izraziti
razmeroma ozko, ne da bi pri tem zašli v številne pleonazme, sinonime
in ponavljanja: poleg normativnosti so to še jasnost, razumljivost
in nedvoumnost vsebinskega pomena posameznih določb, vključno z
njihovo medsebojno povezavo in soodvisnostjo. Ker se te defi nicije gibljejo
na meji aksiomov, pravnika redaktorja k pravilnemu jezikovnemu
izražanju v predpisih usmerja tudi odvračanje od vseh slogovnih hib in
pomanjkljivosti, ki se jih da lažje našteti, opredeliti in nanje opozoriti,
kot pa podrobneje razlagati navedene temeljne pozitivne zahteve in
aksiome. Najbolj tipične in pogoste slogovne hibe in pomanjkljivosti pri
redigiranju pravnih predpisov so prikazane tudi v sklopu tega poglavja
nomotehničnih smernic.
Eden od problemov jezikovnega normiranja, ki ga je treba sproti reševati
od stavka do stavka in od člena do člena, je v tem, da imamo pri abstraktnem
normiranju nenehno opraviti z določenostjo oziroma določljivostjo
pojmov (izrazov), s stopnjo njihove določenosti, ki (naj) ustreza
v konkretnem primeru, da bo določba dovolj jasna in natančna, abstraktna
pa (le) toliko, da bo iz nje še vedno nedvoumno razvidno, na katere
59
57
58

59
60
Nomotehnične smernice
primere se nanaša in kaj v zvezi z njimi pravno pravilo določa. Samo iz
tako oblikovane (formulirane) določbe bo lahko uporabnik pravilno izluščil
zakonodajalčev namen, ko bo neki določen konkretni dejanski stan
moral podrediti (subsumirati) pod abstraktni zakonski dejanski stan, iz
tega pa končno »metapravilo«, ki bo podlaga za odločitev v konkretnem
primeru. Uporabnik zakona mora določbo razumeti, preden jo lahko pravilno
uporabi; pravnik redaktor pa mora zagotoviti, da uporaba predpisa
ne vodi v sfero »presežnih« tolmačenj in k čezmerni uporabi številnih
možnih oblik interpretacije, ki so sicer v pravu na voljo (končna posledica
prevelike nejasnosti predpisa je seveda vsaj obvezno tolmačenje, če
ne tudi novela zakona oziroma drugega predpisa).
Normiranje v predpisih sega od generalizirane abstraktnosti in iz nje
izhaja proti (še vedno abstraktni) ureditvi podrobnosti. Te podrobnosti
so drugačna ali pa posebna ureditev, kar v razmerju med zakoni vodi
do splošnih in posebnih zakonov, znotraj posameznega predpisa pa do
(uporabe) izjem in posebne (podrobnejše) ureditve znotraj predpisa samega
(podrobneje o tem glej pri določanju izjem, št. 70 in 71). Posledica
urejanja od splošnega proti podrobnostim je tako imenovana linearna
zgradba besedila predpisov, ki se izraža tudi v posameznih členih. Urejanje
s predpisi ne sledi samo povezanosti od hierarhično višjih proti nižjim
(zakon – izvršilni predpis), temveč morajo biti tudi stavki v samem
predpisu, konkretno v členu, tesno vsebinsko povezani, tako da ena
misel sledi prejšnji in jo logično nadaljuje in dopolnjuje. To tvori notranjo
semantično povezanost in zagotavlja koherentnost besedila; misli
(in stavki, ki jih izražajo) se nizajo ena na drugo, in nadaljujejo v smislu
linearne povezanosti. Misel, ki je »dovolj nova«, terja ureditev v novem
odstavku, ali pa v novem (naslednjem) členu, če gre za »splošno pravilo«,
ki se po potrebi spet podrobneje razdela in dodela v morebitnih odstavkih.
Vendar je ob strogosti normativnosti in linearnosti besedila potrebna
tudi neka mera, da besedilo zaradi tega ne zaide v področje težke
razumljivosti ali celo nerazumljivosti. V smislu pojasnila je včasih treba v
besedilo vključiti in dodati tudi tovrstne opisovalne pasuse ali stavke z
namenom, da je predpisana vsebina vseskozi dovolj jasna in razumljiva.
K jezikovnemu izražanju v predpisih spada tudi določena stopnja formaliziranosti
izražanja. Taka formaliziranost prispeva k ekonomičnosti rabe
jezika, hkrati pa – zaradi vedno enake rabe v enakem pomenu – na svoj
60

Jezikovno izražanje v predpisih
način prispeva tudi k stabilnosti predpisov. Tako se vedno uporabljajo
enaki standardni izrazi (celo stavki) za določitev začetka in prenehanja
veljavnosti (razveljavitve) pravnih predpisov, za besedila v določbah novel,
tj. za spreminjanje osnovnega besedila z novelami (glej podrobneje
izražanje v novelah, št. 73) in podobno. Te formaliziranosti na svoj način
prispevajo k vtisu uporabnikov predpisa, da »zakonodajalec ve, kaj
dela«.
Razmeroma pogost način izražanja v jeziku pravnih predpisov je tudi
uporaba tako imenovanih pravnih standardov. Zaradi njih je besedilo sicer
krajše (bolj ekonomično), vendar je to le njihova stranska posledica;
pravni standardi se v besedilih predpisov uporabljajo zato, ker se v teh
primerih ne da, ali pa vsaj ne da ustrezneje izraziti to, kar se v predpisih
z njimi izraža, kar je neposredno povezano z vprašanjem določljivosti
pojmov (izrazov) v predpisih oziroma s stopnjo njihove določenosti (primerjaj
št. 15). Pravni standardi so izrazi, ki se, namesto striktnega sporočila
(določenosti) pravne norme, ustavijo že pri opredelitvah, kot so
npr. »primerno stanovanje«, »razžalitev« v kazenskem pravu ali (morda
najbolj znan pravni standard na področju civilnega prava) »ravnanje dobrega
gospodarja«, »objava na krajevno običajen način« in podobno. To
so primeri, ko bi zakonodajalec s podrobnejšim, še celo pa s kakršnimkoli
poskusom kazuističnega urejanja ne mogel doseči tega, kar lahko
doseže z določitvijo pravnega standarda; življenjske danosti in izkušnje
namreč povedo, da se takih pojmov, kljub zahtevi po določljivosti v
pravnih predpisih, ne da ustrezneje opredeliti, ker se temu izmaknejo.
Na videz tako normiranje ogroža pravno varnost, in jo gotovo ogrozi v
primeru samovoljnih tolmačenj izvrševalca zakona. K ohranitvi pravne
varnosti v vseh takih primerih odločilno prispeva zlasti raba že dolgo
obstoječih pravnih standardov, ki so, zlasti z dolgoletno sodno prakso,
dovolj utrjeni, razjasnjeni in pomensko omejeni, tako da ne dopuščajo
od primera do primera samovoljne vsebinske razlage in uporabe pri izvrševanju
zakona.
Jezik je nosilec sporočila normativno naravnane in uglašene vsebine
predpisa v celoti, kot tudi njegovih posameznih določb, zato mora biti
jezikovno izražanje v predpisih, kolikor je le možno, brezhibno. Hoteni
učinek predpisa je v praksi odvisen tako od vsebine, zaradi katere je
predpis izdan, kot tudi od oblike predpisa in jezika izražanja, v katerem
61
61
62

63
Nomotehnične smernice
je vsebina predpisa podana. Vse, razen vsebine, lahko ustrezno zagotovi
samo pravnik redaktor predpisa, ki ima zadostno splošno razgledanost,
splošno pravno znanje in poznavanje veljavnega pravnega reda, poudarjen
smisel za jezikovno izražanje, odlično pozna in obvlada pravila
nomotehnike ter ima za samostojno delo potrebno prakso. Tak redaktor
bo tudi pazil, da v besedilo predpisa ne zaidejo elementi, ki lahko
bistveno poslabšajo razumljivost predpisa in otežijo njegovo izvrševanje
v praksi – s kvarnimi posledicami za pravno varnost. Med slabosti in
hibe v besedilih, ki jih mora redaktor predpisa poznati, da se jim lahko
izogne, spadajo predolgi stavki in dolge sintagme ter degresije in (očitno)
odvečne besede v besedilu, pri čemer pa suhost besedila in izražanja
vendarle ne sme zaradi pretiravanja voditi v nerazumljivost ali dvom
o vsebini določb. Določene besede in načini izražanja v predpisih niso
samo odvečni, temveč vanje sploh ne sodijo: to so metafore, olepševalni
in blažilni izrazi (evfemizmi); emotivni izrazi, izrazi, ki kakorkoli nosijo
osebno, »avtorsko« značilnost (posebnost) izražanja redaktorja; očitno
»premočni« ali očitno »prešibki« izrazi, zlasti kot pridevniki. Pri rabi določenih
izrazov pa je potrebna posebna previdnost in pretehtanost zaradi
ohlapnosti njihovega pomena in premajhne določenosti, tako da
jih je pri izvrševanju zakona (predpisa) nujno interpretirati (bolj kot druge
izraze). To so tako imenovani difuzni izrazi, kot so npr.: zlasti, posebno,
veliko, zelo, še posebno, mnogo, malo, pomembno ipd. Nekateri od
teh izrazov (npr. zlasti, posebno) se uporabljajo tudi zaradi (dodatnega)
pojasnjevanja določbe ali pri naštevanju v primeru eksemplifi kativnega
normiranja. V predpisih se je treba izogibati tudi tavtologiji, tj. ponavljanju
istih misli z drugimi besedami (kar je mestoma, zaradi nazornosti,
storjeno tudi v teh nomotehničnih smernicah). Obratno kot pri difuznih
izrazih je pri sinonimih in homonimih pomen izraza običajno (dovolj)
jasno določen, vendar se različni izrazi za isti vsebinski pojem (sinonimi)
v predpisu ne smejo uporabljati, ker to zbuja nejasnost in dvom,
pri homonimih pa je treba paziti, da je zaradi njihove večpomenskosti
dovolj jasen pomen (smisel) uporabljenega izraza, ki je sicer jezikovno
homonim.
Glede rabe časa v predpisih je uporaba sedanjega časa načelno pravilna,
splošna in obvezna. Teorija poudarja prednost rabe sedanjega časa
pri normiranju tako zaradi njegove pomenske »brezčasnosti« kot tudi
zaradi (simboličnega) pomena stabilnosti, ki jo normativno izražanje
62

Jezikovno izražanje v predpisih
v sedanjem času v predpisih zagotavlja. (Tako se npr. pravna defi nicija
kupne pogodbe v prvem stavku paragrafa 1053. avstrijskega Občnega
državljanskega zakonika, podana (seveda) v sedanjem času, v trajanju
skoraj že dvestoletne veljavnosti zakona ni spremenila, in se tako še
ved no glasi: »S kupno pogodbo se prepusti stvar drugemu za določeno
vsoto denarja.« Tako podajanje v predpisih torej že psihološko vanje
vnaša element trajnosti in stabilnosti, s tem pa zaupanja v pravo. Nekatera
pravna besedila, nič manj stabilna, zaradi jezikovnih posebnosti
določenega jezika rabo sedanjega časa kombinirajo z rabo prihodnjega
časa, glej npr. Ustavo Združenih držav Amerike. Posamezna odstopanja
od rabe sedanjega časa v predpisih v ničemer ne zanikajo in ne zmanjšujejo
pomena splošne rabe sedanjega časa v predpisih; raba preteklega
ali prihodnjega časa je v takih primerih pač slovnično pogojena (»Upravičenci
do denacionalizacije po tem zakonu so osebe, ki jim je bilo premoženje
podržavljeno po naslednjih predpisih:« – prvi odstavek 3. člena
Zakona o denacionalizaciji; vendar: »Izvrševanje odločb o odškodninah
iz 50. člena tega zakona se začne z dnem, ki ga določi zakon o proračunu
Republike Slovenije« – drugi odstavek 95. člena istega zakona). V sedanjem
času, zlasti v pravnih predpisih, je možno govoriti tudi o prihodnjih
dogodkih: »Osebe, ki v letu 2004 dopolnijo 60. leto starosti …«
V normativnem jeziku pravnih predpisov je znatno bolj kot v pogovornem
jeziku primerna, zaradi abstraktnosti določb, naravnanih na
nedoločeno število bodočih primerov, uporaba brezosebnih oblik in
pasiva (po vplivu tujih jezikov), tudi slednja pogosto v brezosebni obliki
(»Pritožba se lahko vloži v petnajstih dneh od vročitve prepisa sodbe
strankam«, tretji odstavek 73. člena Zakona o upravnem sporu). Zaradi
po gos tih napak že v vsakdanjem življenju je umestno opozoriti, da je
v takih primerih objekt v prvem, ne pa v četrtem sklonu (»Pritožbo se
vloži …« bi bila napačna raba sklona v pasivu).
Določena pravila in kriteriji se nanašajo tudi na rabo tujk v pravnih predpisih.
Tujke se pojavljajo in uporabljajo tako v strokovnem jeziku posameznih
znanstvenih področij (torej tudi na področju pravne terminologije),
kot tudi na vseh drugih področjih. Preprosto in splošno pravilo, ki
naj pri tem vodi pravnika redaktorja, je v tem, da je raba tujke dopustna
(in celo potrebna), kadar v slovenščini ni ustreznega izraza, s katerim bi
se dalo dovolj precizno izraziti isto; iz tega pravila torej izhaja, da ima
63
64
65

66
67
Nomotehnične smernice
raba domačega izraza načeloma vedno prednost pred uporabo tujke.
K pogostejši rabi tujih izrazov oziroma besed v današnji vedno bolj razvejani
zakonodaji, tudi zaradi razvoja tehnike in drugih področij, do neke
mere sili prav tak nagel razvoj znanosti. To pa hkrati pomeni, da bo raba
tujk pogostejša in lažje sprejemljiva v zakonih in izvršilnih predpisih, ki
so v praksi namenjeni ožjemu krogu strokovnih ljudi oziroma specialistov,
mnogo manj takih izrazov pa je treba uporabiti na področjih, kjer
so adresati predpisa zelo številni oziroma lahko npr. kar vse fi zične in
pravne osebe. Navedeno pomeni, da splošno urejanje temeljnih družbenih
odnosov in razmerij v bistvu terja majhno uporabo tujk, od teh pa so
pretežno take, ki jih je treba uporabiti kot sestavni del pravne terminologije,
ker ni na voljo povsem ustreznega domačega izraza.
Do določene mere se posebnost izražanja v pravnih predpisih (lahko)
razlikuje tudi glede na mesto predpisa v ustavnopravni hierarhiji pravnih
aktov. Tako razlikovanje redaktorjev ne odvezuje od splošno veljavne
zahteve po razumljivem in jasnem izražanju; kljub zahtevani konciznosti,
izbrušenosti in razumljivosti besedila, ki ne dopušča dvoma, pa
se način normiranja v ustavi, glede na samo materijo in njen pomen,
slogovno pač tudi razlikuje od posameznih formulacij besedila v nekem
izvršilnem predpisu.
Določena vprašanja, ki bi spadala in bila zato lahko obravnavana v okviru
jezikovnega izražanja v predpisih, so zaradi določenih nomotehničnih
specifi čnosti in podrobnosti obravnavana posebej v naslednjem
poglavju.
64

POSEBNI PRIMERI PISANJA,
IZRAŽANJA IN DOLOČANJA
V PREDPISIH
DOLOČANJE OBVEZNOSTI
Določanje zapovedi in prepovedi ima osrednje mesto pri normiranju
s pravnimi predpisi. Določanje obveznega ravnanja (v obliki zapovedi
in prepovedi) je temeljna sestavina in bistvo pravne norme in predpisa;
predpisi so obvezni, ker določajo ravnanje na obvezen način. Način
določanja obveznosti je torej sestavni del nomotehnike in imanenten
del jezikovnega izražanja v predpisih. Pravnik redaktor mora pri tem
upoštevati temeljno razlikovanje, ki je odvisno od tega, ali gre za določanje
ravnanja državnih organov ali pa drugih pravnih subjektov,
zlasti še fi zičnih in pravnih oseb. Na splošno in načelno je treba v obeh
primerih upoštevati, da za določene obveznosti zadošča že preprosta
raba sedanjega časa, brez pogosto nepotrebnih dodatnih besed, oblik
in poudarkov, ki po eni strani obremenjujejo besedilo in ga delajo obsežnejšega,
kot je potrebno, po drugi strani pa tako redigiranje odraža
pomanjkljivo znanje redaktorja, ker ne upošteva, da obveznost izhaja
že iz norme kot njene pravne lastnosti; ravnanje je obvezno že zaradi
tega, ker ga določa predpis. Posebno se to izraža pri določanju obveznosti
državnih organov: določba (npr.) »organ mora izdati odločbo
v … dneh od …« ni za organ nič drugače ali bolj zavezujoča (posledice,
če organ določbo krši, pa prav tako nič drugačne), kot če se besedilo
namesto »mora izdati« glasi samo »izda«. Pri ravnanju fi zičnih oseb je
uporaba izrazov »mora«, »(se) ne sme« pogostejša, vendar gre tudi v teh
primerih večinoma za nepotrebne poudarke, ki vsebine ne spreminjajo
in načelno v normiranje predpisov ne spadajo, zato naj se uporabljajo
čim bolj varčno in skopo, nikakor pa ne tako, da bi si sledili in se ponavljali
od določbe do določbe. Izražanje obveznosti z »je dolžan« pa je
v predpisih enako pogosto kot hkrati tudi napačno, saj je prevzeto iz
65
68

69
Nomotehnične smernice
konkretnih dolžniško-upniških razmerij s področja (v glavnem) civilnega
prava. Nomotehnika pozna tudi poseben način normiranja obveznosti
(oziroma prepovedi) z izražanjem, ki je, slovnično gledano, narativno-deskriptivno,
na ta način pa izražena celo misel oziroma vsebina,
ki se na videz in na prvi pogled zdi neresnična, ker jo življenjska praksa
in izkušnja pravzaprav zanikata. Tak primer normiranja je npr. določba
»Človekovo življenje je nedotakljivo« (prvi stavek 17. člena ustave).
Normodajalec, tukaj konkretno celo ustavodajalec, s tako določbo ne
zanika resničnosti različnih ogrožanj te najvišje človeške dobrine. Taka
določba torej ničesar ne zanika, temveč nasprotno, celo na način, s katerim
je to možno kar najbolj poudariti, izraža ustavodajalčev pogled
na to vrednoto. Določba bi bila lahko napačno razumljena samo, če
bi nekdo nanjo, skoraj hote, gledal samo narativno, kakršna je njena
oblika; nikakor pa je ni mogoče razumeti napačno, če upoštevamo, da
je zapisana v normativnem aktu, konkretno celo v najvišjem pravnem
aktu, kot zahteva in načelo.
DOLOČANJE DOVOLJENOSTI V PREDPISIH
Za posameznike pride dovoljenost ravnanja v predpisu (s predpisom) v
poštev v bistvu samo v obliki izjeme od določene zapovedi ali prepovedi.
Delovanje, ki je preprosto splošno dovoljeno, se namreč (za posameznike)
ne dovoljuje s predpisom oziroma s predpisi. Posameznikom je pravno
vse dovoljeno, kar ni pravno izrecno prepovedano; obratno načelo
bi pomenilo, da je prepovedano vse, kar ni izrecno dovoljeno, kar je (fi -
zično v celoti) neizvedljivo, pravno pa bi pomenilo (če je v pravni obliki
sploh izvedljivo) nepredstavljiv totalitarizem kot obliko vladanja. V zvezi
s predpisovanjem dovoljenosti za posameznike je treba še upoštevati,
da »dovoljenost« pod predpisanimi pogoji ne pomeni predpisovanja
dovoljenosti, temveč prepoved nasprotnega ravnanja, kot je (npr.) na
tak način, zaradi zagotavljanja splošne varnosti, določeno ravnanje udeležencev
v cestnem prometu: »Pravico voziti motorno oziroma motorno
in priklopno vozilo ima oseba, ki …« (prvi odstavek 127. člena Zakona
o varnosti cestnega prometa iz leta 1998) vsebinsko pomeni prepoved
vož nje tistim, ki ne izpolnjujejo za to predpisanih pogojev, izven področij
cestnega prometa, ki jih zakon ureja, pa je vožnja »prosta« (ne pa seveda
66

Posebni primeri pisanja, izražanja in določanja v predpisih
tudi ogrožanje varnosti ali premoženja drugih oseb). Obratno kot glede
predpisovanja dovoljenosti za posameznike pa velja za državne organe:
ti smejo ukreniti samo to, kar je zanje izrecno dovoljeno, točneje predpisano,
v okviru njihove pristojnosti. Tako se dovoljenost za ukrepanje, če
gre za državne organe, giblje znotraj ustave in zakonov (načelo funkcionalne
ustavnosti in načelo funkcionalne zakonitosti) in je omejena z njihovimi
zakonitimi dolžnostmi (obveznostmi) in pristojnostmi. Redaktorji
predpisov morajo te posebnosti, ki kot take ne sodijo v nomotehniko,
temveč v temelje pravne države, dobro poznati in upoštevati.
DOLOČANJE IZJEM
Abstraktno normiranje generalizira, ker pa samo s tem ni mogoče ustrezno
urediti (predpisati) vsega potrebnega, gre tako normiranje (poleg
kombiniranja oziroma dopolnitve s taksativnim oziroma eksemplifi kativnim
normiranjem), čeprav še vedno ostaja na abstraktni ravni, od generalnega
v smeri podrobnejšega urejanja in oženja, tako v posameznih
členih kot tudi v širših sklopih normiranja v določenem predpisu in med
predpisi samimi, ko gre za normiranje s splošnim in s posebnim zakonom.
Eno od sredstev in načinov ožjega urejanja od generalnega so tudi
izjeme – ki že po splošni defi niciji pomenijo izjemo od splošnega (generalnega)
pravila. Izjema na (svojo) naravo in mesto izjeme v predpisu
običajno opozarja tudi s (praviloma) formaliziranim besedilom, s katerim
je določena, tako zlasti z besedami »ne glede na …«. Hkrati je za tako
določeno izjemo v predpisu značilno tudi, da določitev izjeme vključuje
tudi sklicevanje na določbo, v razmerju do katere je izjema narejena
(določena): »Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena …«, ali
»Ne glede na določbo prejšnjega odstavka …«, ali »Ne glede na določbo
prejšnjega člena …«. Izjema vedno ureja in določa nekaj drugače kot
splošno pravilo; lahko pa ima tudi pravno (in nomotehnično) naravo
posebne določbe glede na splošno, in v takih primerih tudi ni uvedena
(določena) z navedenim, za določanje izjem sicer značilnim besedilom.
Ne glede na prejšnji odstavek se orožna listina ne izda posamezniku, ki je
uveljavil pravico do ugovora vesti po posebnih predpisih.
(14. člen Zakona o orožju, Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo).
67
70

71
72
Nomotehnične smernice
Izjeme imajo lastnost, da se lahko tudi stopnjujejo, s tem da se lahko
določi (določijo) tudi izjema (izjeme) od izjeme. Če se pri tem pretirava
ali ravna premalo precizno, lahko besedilo norme postane zelo težko
za razumevanje. Ob tem mora redaktor poznati tudi nevarnost, da se
s takim stopnjevanjem oziroma določanjem izjeme od izjeme lahko
besedilo (z dodajanjem izjem) pomensko povrne k prvotnemu (izhodiščnemu)
besedilu oziroma normi, ali pa se mu po pomenu tako zelo
približa, da ločitev med obojim postane težko določljiva ali celo nemogoča
(ker je morda, po besednem ali logičnem tolmačenju, niti več ni).
PRAVNA TERMINOLOGIJA
Besedilo predpisov včasih uporablja tudi izraze, ki kot strokovni izrazi
spadajo v področje pravne znanosti, od koder so za uporabo v predpisih
tudi prevzeti. Ker je njihov pravni in vsebinski pomen širši javnosti
težje razumljiv, se morajo uporabljati dovolj pretehtano in kadar je to
očitno res potrebno, če pa sta na voljo tako tuj kot enakovreden, istopomenski
domač izraz, se uporabi domač izraz. Pravilna uporaba pravne
terminologije v predpisih za pravnika redaktorja predpisa, kot pravnega
strokovnjaka, ne predstavlja nikakršnega problema. V dvomu se je
vsekakor vendar potrebno in koristno zateči k uporabi izraza, ki ga redaktor
namerava uporabiti, v kakšen že čim dlje veljaven sistemski zakon
in preveriti, kako je izraz (bil) uporabljen tam. Veliki pravni sistemi z
dolgo pravno tradicijo imajo svojo pravno terminologijo temu primerno
že dolgo izdelano, ne samo kot splošno pravno terminologijo, temveč
tudi posebej po posameznih pravnih področjih. Tudi pri nas je pravniku
redaktorju v pomoč med drugim zlasti Pravni terminološki slovar, ki ga
je v dolgoletnem delu sestavila pravna komisija Sekcije za terminološke
slovarje pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, v njej pa so sodelovali
najprominentnejši slovenski pravniki, ki so lahko prispevali svoje
znanje in izkušnje kot strokovnjaki s svojih pravnih področij. V uvodu
tega dela so podrobneje navedena tudi druga (zgodovinska) strokovna
dela s tega področja, ki so utirala in utrla pot nastajanja slovenske pravne
terminologije.
68

Posebni primeri pisanja, izražanja in določanja v predpisih
IZRAŽANJE V NOVELAH
Izražanje v novelah je skoraj stoodstotno formalizirano, ker se v temelju
uporabljajo vedno enaki izrazi za enakovrstne posege – spremembe
oziroma dopolnitve v temeljnem besedilu zakona (ali drugega predpisa).
Novela se vedno začne enako: v 1. členu se navede predpis, ki se
novelira, zatem v oklepaju citira objava besedila predpisa in vseh morebitnih
poznejših sprememb (podrobneje glej citiranje objav predpisov,
št. 76) in navede prva sprememba, ki jo določa novela, npr.:
V Zakonu o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 34/07 – uradno prečiščeno
besedilo) se četrti odstavek 10. člena spremeni tako, da se glasi: …
(1. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem tožilstvu, Uradni
list RS, št. 40/07).
Vsak člen predpisa se novelira s posebnim (samostojnim) členom
novele.
Primer novelacije celotnega člena
91. člen se spremeni tako, da se glasi:
»91. člen
(izguba oziroma razrešitev naziva)
Pridobljen naziv ugasne z dnem prenehanja delovnega razmerja uradnika,
z razrešitvijo, in z izvedenim napredovanjem v višji naziv. Uradnik se razreši
naziva:
1. v primeru ugotovljene nesposobnosti v skladu s tem zakonom;
2. v primeru premestitve iz poslovnih razlogov;
3. na lastno željo oziroma s soglasjem uradnika;
4. v drugih primerih, ki jih določa zakon.«.
(47. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih uslužbencih, Uradni list
RS, št. 113/05).
69
73

Nomotehnične smernice
Primer novelacije posameznih delov člena
V prvem odstavku 26. člena se za 3. točko pika nadomesti s podpičjem in
doda nova 4. točka, ki se glasi:
»4. med upravno enoto in ministrstvom.«.
V petem odstavku se črta besedilo »ali njemu ustrezen organ«.
Doda se nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) V drugih sporih o pristojnosti odloča organ, ki je pristojen za nadzor
nad delom obeh ali vseh organov v sporu.«.
(13. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o splošnem upravnem postopku,
Uradni list RS, št. 73/04).
Navedeno pravilo ima dve izjemi. Več zaporedno sledečih si členov se črta
z enim členom novele na kateregakoli od spodaj navedenih načinov.
19., 20. in 21. člen se črtajo.
19. do 21. člen se črtajo.
Lahko pa se na tak način črta (npr.) tudi celo poglavje.
Naslov poglavja »4.5. Dohodek iz vzajemnih skladov« ter 81. do 84. člen se
črtajo.
(29. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini, Uradni list RS,
št. 115/05).
Drug primer je, če se istovrstna sprememba določi v celotnem predpisu,
ki se spreminja, pri čemer je treba taka mesta v besedilu tudi izrecno
navesti; primer take določbe je:
V Pravilniku o uradnih metodah jemanja vzorcev za monitoring in inšpekcijski
nadzor krme, dodatkov in premiksov (Uradni list RS, št. 41/03) se v
naslovu, v 1. in 2. členu ter prilogi besedilo »krma, dodatki in premiksi« v
vseh sklonih nadomesti z besedo »krma« v ustreznih sklonih.*
(1. člen Pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o uradnih metodah jemanja
vzorcev za monitoring in inšpekcijski nadzor krme, dodatkov in premiksov, Uradni list RS,
št. 28/04).
* Popravljeno v skladu z nomotehničnimi pravili.
70

Posebni primeri pisanja, izražanja in določanja v predpisih
Splošno pravilo za formuliranje besedila novel, s katerim se določajo
spremembe v temeljnem besedilu, je, da se najprej določi mesto, na katerem
se sprememba določa, zatem pa sprememba sama.
Prvi primer
Četrti odstavek 52.e člena se črta.
(33. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o brezplačni pravni pomoči,
Urad ni list RS, št. 23/08).
Drugi primer
V drugem odstavku 52. člena se črta prva alineja.
(10. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških, Uradni list RS,
št. 17/08).
Tretji primer
V prvem odstavku 40. člena se v napovednem stavku besedilo »Obrtna
zbornica Slovenije« nadomesti z besedilom »Obrtno-podjetniška zbornica
Slovenije«, na koncu tretje alinee se doda besedilo »na nacionalni ravni in
na ravni Evropske unije«, v četrti alinei se besedilo »Obrtne zbornice Slovenije«
nadomesti z besedilom »Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije«, za
četrto alineo pa se doda nova peta alinea, ki se glasi:
»– naloge informiranja in splošnega strokovnega svetovanja članstvu,«, dosedanja
peta alinea postane šesta alinea.
(9. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Obrtnega zakona, Uradni list RS,
št. 102/07).
Če gre za spremembo v manjšem sestavnem delu člena, kot je odstavek,
se določitev mesta običajno ne začne s tem manjšim sestavnim delom,
temveč z odstavkom:
V tretjem odstavku 154. člena se 1. točka spremeni tako, da se glasi: …
(73. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zavarovalništvu, Uradni list RS,
št. 50/04).
71

Nomotehnične smernice
Če ima člen samo en odstavek, se določitev mesta spremembe začne z
navedbo člena:
V 66. členu se v 4. točki na koncu besedila črta podpičje in doda besedilo
»in jim s simboli in besedami ali z likovnim prikazom in besedami podaja
informacijo o občini;«.*
(39. člen Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o prometni signalizaciji in
prometni opremi na javnih cestah, Uradni list RS, št. 110/06).
* Popravljeno v skladu z nomotehničnimi pravili.
Sprememba, dopolnitev, nadomeščanje ali črtanje (samo) besed, delov
stavkov ali posameznega stavka ali odstavka se določi v tekočem besedilu
določbe, s katero se taka sprememba določa:
Na koncu drugega odstavka 27. člena se pika črta in doda besedilo »ali povezanim
osebam.«.
(6. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davku od dobička pravnih oseb,
Uradni list RS, št. 20/95).
Vse druge (večje) spremembe terjajo samostojen odstavek v členih
novele, ki tako spremembo določa, in navedbo novega »integralnega
besedila« takega dela predpisa (odstavka, točke, alinee), uvedenega
z besedami: »… tako, da se glasi:« ali »…, ki se glasi:«. Namesto večje
oziroma več sprememb v besedilu posameznega odstavka ali člena
je vedno ustrezneje določiti celotno novo besedilo takega odstavka
ali člena. Pri iskanju najustreznejše formulacije v noveli ravna vsak redaktor
razumno, če raje poišče pomoč s primerno primerjavo v dobro
redi girani noveli, kot pa da poskuša urediti nekaj po svoje in na novo; k
temu ga napotuje tudi (pričakovana uporaba) formaliziranosti besedila
v novelah.
Novelirajo se lahko tudi – ali v posameznem primeru pač tudi samo – priloge
predpisa, ki so kot njegov sestavni del objavljene skupaj z njim. Običajno
so to obrazci različnih vlog, izkaznic ali potrdil in podobno, lahko pa
tudi načrti, risbe ali včasih podrobnejša navodila v zvezi z izvrševanjem
in uporabo predpisa oziroma same priloge. Priloge so taki sestavni deli
predpisa, ki se jih ne da – ali pa niso oziroma so manj primerni za oblikova-
72

Posebni primeri pisanja, izražanja in določanja v predpisih
nje in uvrstitev neposredno v samem normativnem delu predpisa, so pa
njegov sestavni del in ga ustrezno dopolnjujejo. Poleg tega tudi te priloge
kot njegove sestavne dele določa že normativni del samega predpisa. Z
novelo predpisa se torej lahko (dodatno) določajo, spreminjajo ali razveljavljajo
tudi, ali v posamičnih primerih samo njegove priloge. Razen če
bi šlo za neko vsem prilogam predpisa »skupno« spremembo (na primer
sprememba naziva organa v vseh prilogah) se sprememba oziroma spremembe
posamezne priloge določijo z ustreznim členom novele; praviloma
torej s posameznim členom, kot se (praviloma) s posameznim členom
novelira tudi sicer določen člen (ali temu ustrezen del, če predpis ne uporablja
oznake s členi) predpisa. Tako se lahko (npr.) »Priloga 3 nadomesti
z novo prilogo 3«; »V prilogi 3 (se) črta …, nadomesti …, spremeni …«;
»Doda (se) nova priloga 4«; »Priloga 5 se črta.«. Morebitno novo prilogo
(če ne nadomešča sicer že obstoječe) je treba v noveli seveda določiti tudi
z ustrezno spremembo (dopolnitvijo) obstoječega predpisa, ki bo določala
tako novo prilogo. V tem primeru je treba v novelirano besedilo vključiti
tudi določbo o tem, da je (taka) priloga »sestavni del predpisa (zakona,
pravilnika …) in objavljena skupaj z njim«. Včasih bo bolj ustrezno neposredno
s posebno določbo same novele (v njenem zaključnem delu)
posebej določiti, da je (taka nova priloga) »sestavni del tega predpisa
(tj. tukaj novele) in je objavljena skupaj z njim«. Slednje ne pomeni, da je
taka priloga poslej sestavni del novele, saj novela določa, da je to priloga
samega predpisa, ki se novelira.
Odstavki v členih novele se (z zaporednimi) številkami v oklepaju ne
označujejo (kot to sicer velja za označevanje odstavkov v predpisih,
glej št. 20), temveč se tako označujejo samo odstavki samega besedila
predpisa, ki se novelira (če ima predpis odstavke tako označene).
Hkratno označevanje odstavkov v novelah in odstavkov temeljnega
besedila bi preglednost zmanjšalo, poleg tega pa sprememba (ali dopolnitev)
vsakega oziroma v vsakem posebnem odstavku predpisa
praviloma terja tudi svoj poseben odstavek (če ne tudi člen) v besedilu
novele.
73
74

75
Nomotehnične smernice
Peti in šesti odstavek 30. člena se spremenita tako, da se glasita:
»(5) Po pravnomočnosti sklepa pošlje sodišče sklep v izvršitev organizacijam,
pooblaščenim za plačilni promet, pri katerih ima taksni zavezanec odprte
račune oziroma denarna sredstva.
(6) Organizacije, pooblaščene za plačilni promet, morajo ravnati po sklepu
sodišča in določbah zakona, ki ureja sodno izvršbo na dolžnikova denarna
sredstva pri organizacijah za plačilni promet, in prenesti sredstva zavezanca
na račun Republike Slovenije, naveden v sklepu.«.
Za šestim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Če takse ni mogoče izterjati po določbah tega člena, se taksa prisilno
izterja po določbah 29. člena tega zakona.«.*
(4. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sodnih taksah, Uradni list RS,
št. 121/03).
* Popravljeno v skladu z nomotehničnimi pravili.
RABA ŽENSKEGA IN MOŠKEGA SPOLA
ZA OZNAČEVANJE OSEB (SUBJEKTOV)
V PREDPISIH
Splošno vzeto, uporaba zgolj moškega spola v predpisih v primerih, kjer
je sicer možna tudi uporaba ženskega spola, temelji na tem, da pri tem
gotovo ne gre za predpis (določbo), ki se nanaša samo na moške, temveč
zgolj za oznako oseb, katerih spol ni (vnaprej) znan in je za sam pomen
določbe razlikovanje sicer nepomembno (generična uporaba moškega
spola s posplošenim pomenom). Na isti način se z generičnim pomenom
včasih prav tako uporablja samo ženski spol, ker moška oblika slovnično
sploh ni možna; taka je v predpisih npr. raba besede »stranka«:
Stranka mora v zahtevi navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za
izločitev.
(tretji odstavek 72. člena Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/99).
Taka raba spolov v predpisih temelji na dejstvu, da je namen in pomen predpisov
določiti abstraktno in splošno ureditev in da pri tem uporaba enega ali
74

Posebni primeri pisanja, izražanja in določanja v predpisih
drugega spola oziroma zgledovanje po spolu ne ustvarja nikakršne pravne
ali vsebinske razlike, razen v primerih, kadar je to zaradi vsebine izrecno posebej
potrebno in hoteno. Kljub temu raba in kopičenje (večinoma) samo
moških oznak spola oseb (subjektov) v predpisih lahko zbuja vtis, kot da so
ženske pri normiranju in izražanju v predpisih spregledane, kar je – ne samo
pri nas – vodilo do večje uporabe označevanja oseb v obeh spolih v pravnih
predpisih. Pri nas Poslovnik državnega zbora (četrti odstavek 115. člena) v
besedilu členov zakona določa – s težje razumljivim pristavkom »smiselno«
(obvezno) uporabo ženskega in moškega spola v prvih členih oziroma (posameznih)
poglavjih predloga zakona, ki določajo temeljne subjekte predloga
zakona, z navedbo, da se v nadaljnjem besedilu uporabi »naslavljanje«
(tako poslovnik) v moškem spolu. To je redakcijsko poenostavljena rešitev,
ki pa formalno zagotavlja enakopravno rabo oznake teh subjektov po spolu
(oziroma ne glede na spol) v zakonskih besedilih. Upoštevanje te določbe
poslovnika je v praksi pogosto razmeroma enostavno. Primer:
Sodnica oziroma sodnik (v nadaljnjem besedilu: sodnik), izvoljen v sodniško
funkcijo, dobi položaj, ki mu ga zagotavljajo ustava, zakon, ki ureja organizacijo
in pristojnost sodišč in ta zakon.
(prvi odstavek 1. člena Zakona o sodniški službi, Uradni list RS, št. 94/07 – uradno
prečiščeno besedilo).
Zahtevnejši so primeri, ko gre za zelo kompleksna in obsežnejša zakonska
besedila, kar od redaktorjev oziroma predlagateljev zakona terja, da
pravilno ocenijo in izberejo, pri katerih določbah v besedilu zakona gre
za take osebe oziroma subjekte, ki (v skladu s citirano določbo poslovnika)
»določajo temeljne subjekte predloga zakona«. Tak primer je npr. pri
nas sedaj novi Kazenski zakonik, ki v zvezi s tem uvaja kar precej novosti
glede uporabljenih izrazov. Besedilo vsebuje številne subjekte, ki se v slovenščini
lahko zapišejo z uporabo ženskega ali pa moškega spola. S tem
v zvezi je predlagatelj pravilno ocenil, da osebe v posebnem delu kazenskega
zakonika niso »temeljni subjekti predloga zakona« v smislu določbe
četrtega odstavka 115. člena poslovnika. Tako so v posebnem delu (in tudi
že v 99. členu splošnega dela, ki določa pomen izrazov v tem zakoniku)
uporabljene samo moške oblike oziroma moški spol pri besedah, kot so
npr. sodnik, državni tožilec, poslanec državnega zbora, zdravnik, veterinar,
lekarnar, voznik motornega vozila. Pri »temeljnih subjektih« v besedilu
75

Nomotehnične smernice
splošnega dela kazenskega zakonika pa se je predlagatelj na več mestih
odločil (v skladu z ustrezno določbo poslovnika pravzaprav moral odločiti)
za uporabo tudi ženskega spola. Tako so sedaj v besedilu tudi besede storilka,
obsojenka, državljanka, mladoletnica, oškodovanka, sostorilka. Zakon
uvaja tudi »članico« (in ne več samo »člana«) hudodelske združbe. V slednjem
primeru bi se že upravičeno lahko postavilo vprašanje, ali redaktor
oziroma predlagatelj pravilno razume in tolmači, da gre tudi v tem primeru
za »temeljni subjekt predloga zakona«. Smiselno isto bi veljalo tudi za
uvedbo oziroma uporabo (novih) izrazov »napeljevalka« in »pomagačka«.
Preširoko tolmačenje in uporaba citirane določbe poslovnika namreč lahko
v praksi očitno privede prej do nasprotnih učinkov kot do večje oziroma
dosledne zagotovitve uporabe obeh spolov (v prvi omembi) temeljnih subjektov
zakona. Odločitev redaktorja oziroma predlagatelja o tem, kateri
so v konkretnem zakonu ti subjekti, je torej vsakokrat razmeroma zahtevna
in tudi odgovorna. Določeno nejasnost vnaša peti odstavek 115. člena poslovnika,
po katerem se določba o uporabi ženskega in moškega spola ne
uporablja, kadar gre za novelo zakona; ta določba ne upošteva, da lahko
pač tudi (šele) novela zakona določi še kakšen nov »temeljni subjekt«, ki
ga v osnovnem besedilu zakona ni; očitno bi morala namesto izključitve
uporabe »prejšnjega odstavka« v citirani določbi (»… se ne uporablja«)
– ravno obratno – biti predpisana smiselna uporaba prejšnjega odstavka.
Nomotehnična neenotnost v predpisih lahko izvira iz tega, da posamezni
redaktorji (oziroma predlagatelji zakona) določbo o uporabi obeh spolov
za »temeljne subjekte« bodisi razumejo bodisi enostavno uporabljajo širše,
kot določa poslovnik (glej npr. »Ministrica oziroma minister, pristojen
za upravo, …« v drugem odstavku 43. člena Zakona o javnih zbiranjih, pri
čemer ne minister ne ministrica gotovo nista kakšna od »temeljnih subjektov«
v navedenem zakonu; prevelika zagnanost pri uporabi pravila ga sprevrže
v nasprotje. Raba alternativnega (vzporednega) izraza ministrica v tem
in v temu podobnih primerih verjetno ne upošteva, da z izrazom minister
ni mišljen minister kot (nujno ali samo) moška oseba, temveč kot naziv državnega
organa oziroma funkcije, ki pa jo v vsakokratnem primeru (in tudi
jo) lahko zaseda in opravlja bodisi oseba ženskega ali moškega spola. (Tudi
raba izraza »redaktor« v teh nomotehničnih smernicah v nobenem primeru
in z ničimer ne meri samo na osebo moškega spola ali kakorkoli vsebinsko
izključuje osebe ženskega spola; »redaktor« je namreč »tisti, ki redigira«
– kakšnega spola je ta oseba, je z vidika nomotehničnih smernic in redigiranja
predpisov ter »vsebinske« rabe te besede tukaj nepomembno.)
76

Posebni primeri pisanja, izražanja in določanja v predpisih
CITIRANJE OBJAV PREDPISOV
Citiranje objave predpisov je v nomotehniki zelo pogosto; tako je
objava vedno citirana na začetku (v prvi določbi) vsake novele, nadalje
v primeru razveljavitve celotnega ali dela predpisa, pri določitvi
(nadaljnje) uporabe posameznega predpisa, pogosto pri različnih
sklicevanjih na druge predpise in še v drugih primerih. Citiranje objav
je vedno kronološko urejeno, začenši od prve objave predpisa in poznejše
spremembe. Kronološko se navaja tudi vse drugo, kar spreminja
besedilo. Sem spadajo spremembe, določene s kakšnim drugim
predpisom, odločbe ustavnega sodišča, obvezne (avtentične) razlage
zakona in morebitni objavljeni popravki besedila predpisa. Od odločb
ustavnega sodišča naj bi bile navedene samo tiste, s katerimi
je (zaradi katerih je) besedilo predpisa neposredno spremenjeno,
praviloma razveljavljeno, ker drugačne pristojnosti za (neposredno)
spremembo besedila predpisa ustavno sodišče nima. Toda ustavno
sodišče prakticira tudi razveljavitve »z izločanjem«, tj. opisno na način,
zaradi katerega je besedilo predpisa delno neveljavno, ne da bi
bilo tudi neposredno spremenjeno (npr. z uporabo izrazov »kolikor
se nanaša na …« ali »v delu, ki …« ipd.); treba je torej citirati tudi take
razveljavitvene odločbe. Ugotovitvene odločbe ustavnega sodišča
se pri citiranju objav predpisov ne navajajo. Če spremembo zakona
določa kakšen drug zakon (praviloma bo pri tem vedno šlo za razveljavitev
kakšne določbe oziroma določb), se pri navedbi številke
objave take spremembe za številko in letnico uradnega lista doda še
po mišljaj in za pomišljajem kratica takega zakona, ki se pri objavi zakonov
ob naslovu zakona navede in objavi v skladu s kratico akta oziroma
zakona (peti odstavek 113. člena Poslovnika državnega zbora);
tako se npr. navede »23/99 – ZSOVA«. Odločba ustavnega sodišča
se navede s pomišljajem in s kratico, popravek pa s pomišljajem in s
kratico, torej (npr.) »39/98 – odl. US«, »17/98 – popr.«. Če je bilo objavljeno
prečiščeno besedilo zakona, se citira prečiščeno besedilo in
poznejše spremembe, ne pa tudi osnovno besedilo in spremembe do
prečiščenega besedila; če pa se zakon razveljavi, je v takem primeru
treba citirati tudi (prvo) objavo osnovnega besedila ter vse poznejše
spremembe in morebitna prečiščena besedila.
77
76

77
78
Nomotehnične smernice
Citiranje zakona, če je bilo objavljeno uradno prečiščeno besedilo
zakona
Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno
besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A in 69/08 – ZZavar-E)
Citiranje zakona, ki je bil objavljen tudi v uradnem prečiščenem besedilu,
ob njegovi razveljavitvi
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o dohodnini
(Uradni list RS, št. 54/04, 56/04 – popr., 62/04 – popr., 63/04 – popr., 80/04,
139/04, 53/05, 55/05 – uradno prečiščeno besedilo, 115/05 in 47/06), uporablja
pa se do 31. decembra 2006 in za odmero dohodnine za leto 2006.*
* Primer, izmišljen v delu, ki se nanaša na citiranje uradnega prečiščenega besedila.
Objava prečiščenega besedila zakona se označi s pomišljajem in pristavkom
»– uradno prečiščeno besedilo« (glej tudi št. 166–179).
Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št 102/04 – uradno prečiščeno
besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 111/05 – odl. US, 93/05 – ZVMS in
126/07)*
* Popravljeno v skladu z nomotehničnimi pravili.
Objava pravnih aktov, objavljenih v posebnem delu uradnega lista, namenjenem
tem objavam, se navede samo kot objava v tem delu uradnega
lista, npr. »… (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 5/01)«.
PISANJE DATUMOV V PREDPISIH
Pri pisanju datuma se enomestne številke dneva pišejo brez ničle pred
enomestno številko. Ime meseca se ne piše s številko, temveč se vedno
izpiše. Številka, ki označuje leto, se izpiše štirištevilčno.
78

Posebni primeri pisanja, izražanja in določanja v predpisih
(3) Določbe 37. člena tega zakona se začnejo uporabljati 1. novembra 2007.
(40. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnem registru, Uradni
list RS, št. 33/07).
Izjema je pri označbi (navedbi) leta številke uradnega lista pri citiranju
objave predpisov, kjer se (tudi za leto 2000 in pozneje) zapišeta samo
zadnji dve številki.
PISANJE ŠTEVIL
V besedilu predpisov se števila, vključno s številom deset, bodisi da so
uporabljena kot glavni ali vrstilni števnik, izpišejo z besedo, števila od
vključno 11 navzgor pa izrazijo (zapišejo) s številko.
(3) Vrnitev v prejšnje stanje se dovoli tudi v primeru, če je stranka po očitni
pomoti zamudila rok, pa je pristojni organ vlogo vendarle prejel vsaj v treh
dneh po izteku roka, če bi stranka zaradi zamude izgubila kakšno pravico.
(10) Če je zadržano izvrševanje predpisa s strani pristojnega organa, mora
organ v roku 15 dni o tem pisno obvestiti stranke, ki uveljavljajo svoje pravice
ali se jim nalagajo obveznosti.
(103. člen in 82. člen Zakona o splošnem upravnem postopku, Uradni list RS, št. 24/06 –
uradno prečiščeno besedilo).
Števila z več kot tremi mesti (pred morebitno decimalno vejico) se napišejo
razdeljena s presledki, ki ločijo po tri številke, pisane skupaj; pike naj
se pri tem (za razločevanje) ne uporabljajo.
Če gre za določitev vacatio legis v dnevih (ali mesecih), se število dni ali
mesecev vedno izpiše z besedo:
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije, uporabljati pa se začne šest mesecev po njegovi uveljavitvi.
(23. člen Zakona o priznavanju in vrednotenju izobraževanja, Uradni list RS, št. 73/04).
79
79

80
Nomotehnične smernice
PISANJE DENARNIH ZNESKOV
Uvedba eura kot nove denarne enote v uporabi (tudi) v Republiki Sloveniji
je novost, ki ima svoje ustrezne implikacije tudi na področju nomotehnike,
saj je to novost treba upoštevati tudi v vseh predpisih Republike
Slovenije. Republika Slovenija je obveznost prevzema in uvedbe eura
kot skupne denarne enote držav članic Evropske unije (v nadaljevanju:
EU) prevzela z vstopom v EU (1. maja 2004). Ob izpolnitvi pogojev za
prevzem je bil euro, v skladu z Zakonom o uvedbi eura (Uradni list RS,
št. 114/06) in ustreznimi predpisi EU ter Odločbo Sveta (EU), uveden
1. januarja 2007. Poslej mora (je morala) to dejstvo ustrezno upoštevati
tudi nomotehnika v predpisih Republike Slovenije. S tega vidika pa
uvedba eura ni potekala brez težav in strokovno delno vprašljivih rešitev.
Hkrati pa gre tu za primer, ko določene nomotehnične vidike s področja
nomotehnike včasih veljavno pravo samo neposredno predpiše in
določi; to se je zgodilo tudi v primeru uvedbe evra. Pred uradno uvedbo
in »uzakonitvijo« uvedbe eura se je ta beseda pri nas v skladu s pravili
slovenskega knjižnega jezika zapisovala kot »evro«. Tak zapis je bil hkrati
v skladu z določbo 11. člena Ustave Republike Slovenije, po kateri je
urad ni jezik v Sloveniji slovenščina. Enako pišemo tudi besede Evropa,
Evropejec, evropski (npr.) jeziki, pa tudi Evropska skupnost, Evropska
unija. Za razliko od poimenovanja »eku« (ali: »EKU«), ki se sicer ni uveljavilo
(uporablja ga npr. določba 118. člena Pogodbe o Evropski uniji),
ki pa je sicer imelo svoj izvor bodisi v kratici ECU (European Currency
Unit), bodisi v istoimenskem srednjeveškem francoskem kovancu, je ime
»euro« sicer povsem umetno (izmišljeno), vendar pa temelji na vsem
skupnem (besednem) temelju, na imenu feničanske kraljeve hčerke iz
starogrške sage, ki je »dala« ime našemu kontinentu in vsem besednim
izvedenkam iz tega imena. V slovenščini se ta beseda in se izvedenke
brez izjeme pišejo s črko »v« in ne z »u«. Doslej edina izjema s tem v zvezi
je postalo šele zapisovanje besede »euro« z uporabo črke »u« namesto
»v«. Čeprav pravna obveznost takega zapisa (na evropski ravni) ne obstoji,
je bilo zaradi napačnega (pravnega) tolmačenja tako zapisovanje
pri nas uzakonjeno. Pri tem se je obveza enotnega poimenovanja v vseh
članicah EU očito napačno izenačila s tem, da naj bi hkrati pomenila
tudi obveznost enakega slovničnega zapisa (zapisovanja) te besede, kar
pa je seveda že zaradi slovničnih razlik med posameznimi jeziki dobesedno
nemogoče (sklanjatve, pisanje z veliko oziroma malo začetnico,
80

Posebni primeri pisanja, izražanja in določanja v predpisih
uporaba latinice oziroma cirilice itd.). Z zapisovanjem besede kot »euro«
je torej šla Slovenija prostovoljno preko zahteve enotnega imenovanja
skupnega evropskega denarja. Ob odsotnosti druge (drugačne) pravne
podlage je bila temeljna podlaga za izpisovanje »euro« pri nas mnenje
Ministrstva za fi nance z dne 31. marca 2006. Kronološko je temu zatem
sledila določba 1. člena novele Zakona o Banki Slovenije (Zakon o spremembah
in dopolnitvah Zakona o Banki Slovenije), ki je (sprva) nadomestila
samo pisanje besede »evro« z besedo »euro« v »celotnem besedilu
Zakona o Banki Slovenije«. Dokončno je to vprašanje določil (oziroma
odločil) Zakon o uvedbi eura (Uradni list RS, št. 114/06), ki je izpis besede
kot »euro« uporabil že v samem naslovu in seveda tudi v celotnem
besedilu. Hkrati je zakon s tem v zvezi napravil še dva spodrsljaja. Prvi je
prehodne narave, ker je v poglavju »ZNESKI V AKTIH« v 13. členu zakona
sam neposredno določil (tudi) v vseh »predpisih« preračun tolarskih
zneskov na euro, kar je pri denarnih kaznih oziroma globah pomenilo
nezaokrožene zneske, kot jih sicer zakonodajalec na tem področju prvotno
ni in tudi ne bi določil. Ustrezno zaokrožena »prevedba« teh zneskov
bi bila nomotehnično pravilno izvršena bodisi s posebno določbo,
še bolj pravilno pa s posebnim zakonom (primerjaj v št. 47). Posledice
tega spodrsljaja bodo s časom (lahko) sanirane ob ustreznih noveliranjih
obstoječih predpisov, na katere se to nanaša, in seveda ob izdaji novih.
Drug spodrsljaj je očitno posledica neustreznega prevoda, zaradi katere
je bila opuščena do tedaj veljavna in pravilna uporaba izraza »denarna
enota«, in namesto nje uveden očitno napačen strokovni izraz (oziroma
prevod) »eura« kot »valute« Republike Slovenije. Tudi na nomotehnično
(in seveda jezikovno) področje sodi temeljno pravno poznavanje ozadja
nastanka in uvedbe zapisa (zapisovanja) besede »euro« v naših predpisih.
Zakon o uvedbi eura o uporabi skrajšanega imena oziroma oznake
»EUR« ali simbola € ne govori. Oboje naj bi se tudi v besedilih predpisov
ne uporabljalo (kot je bila prej napačna tudi občasna uporaba skrajšanega
imena takratne denarne enote »SIT« v predpisih). Poleg tega kratkost
(nesklanjane) enozložne besede »euro« ne terja kakšne dodatne skrajšave
(za eno črko). Izjeme so dopustne (in se tudi prakticirajo) v proračunu
za posamezno leto oziroma leta, kot tudi v različnih podobnih predpisih,
ki vsebujejo (obsežne) tabelarne preglede in sezname oziroma prikaze
denarnih znes kov. V takih predpisih se uporablja tako kratica EUR kot
tudi uporaba simbola »euro«. Zaradi velike nominalne vrednosti eura v
primerjavi z našo prejšnjo denarno enoto niti proračun ne uporablja več
81

81
82
Nomotehnične smernice
skrajšave v smiselu »znesek v 000«, temveč so tudi zneski preko milijarde
eurov (lahko) izpisani neposredno v celih številih. Nadalje se skrajšava EUR
uporablja tudi v obrazcih različnih predpisanih potrdil in podobno, kjer
zneski niso vnaprej določeni, temveč je predvideno (določeno), da se ti
zneski vnesejo oziroma vpišejo šele naknadno. Primerjaj tako npr. Pravilnik
o izvrševanju uredbe o upravnem poslovanju (zadnja sprememba objavljena
v Uradnem listu RS, št. 47/08), tretji odstavek 51. člena: »Upravna
taksa v višini … EUR je plačana – oproščena plačila (… ZUT)«. Zneski, ki se
glase na cente (stoti del eura), se zapišejo na običajen način, za decimalno
vejico. Posebne določbe o zaokroževanju v Zakonu o uvedbi eura (19. člen)
določajo tudi možnost »zaokroževanja« na tri ali celo štiri decimalna mesta.
Več kot trimestni (celi) zneski (števila) se pišejo tako, da se med seboj
ločijo s postavljeno piko. Tako pišemo (npr.) 7.846.642.517 eurov.
RABA KRATIC IN OKRAJŠAV
Kratice in okrajšave se v besedilu predpisov načeloma ne uporabljajo.
Namen uporabe kratic in okrajšav je skrajševanje besedila, kar pa ni primerno
in načeloma ni dopustno kot sredstvo in način za skrajševanje
besedila v predpisih. Izjemoma se lahko uporabljajo samo tiste okrajšave,
katerih uporaba v predpisih je popolnoma ustaljena in so vsakomur
poznane; taka je npr. zlasti uporaba okrajšav itd. in št. Kadar se ob citiranju
objave predpisa navede uradni list v oklepaju, se s kratico navede
tudi, za kakšen uradni list gre: Uradni list SRS, Uradni list RS, v zvezi z
določitvijo prenehanja uporabe tudi še vedno Uradni list SFRJ. Kratica RS
se praviloma ne uporablja pri navedbi državnega organa, kadar spada
v navedbo organa s polnim imenom. Beseda člen, odstavek ali naslovi
zakonov se v predpisih nikoli ne zapišejo s kratico oziroma okrajšavo.
NAŠTEVANJE V PREDPISIH
Naštevanje v predpisih se uporablja pri taksativnem in pri eksemplifi -
kativnem normiranju, lahko pa tudi v obliki kumulativnega naštevanja,
npr. naštevanja pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da nastopi določena
82

Posebni primeri pisanja, izražanja in določanja v predpisih
pravna posledica. Navedba enega ali več primerov zaradi večje jasnosti
oziroma v pojasnilo norme (ilustrativno) ni naštevanje v smislu normiranja
z naštevanjem (primerjaj eksemplifi kativno normiranje, št. 11 in
nasl.). Od vrste naštevanja v posameznem primeru je odvisna tudi uporaba
besede (veznika), s katerim se naštevanje zaključi in hkrati jasno izrazi,
za kakšno vrsto naštevanja v konkretnem primeru gre in kako ga je
treba pri izvrševanju zakona tudi razumeti oziroma tolmačiti. Če je treba
našteti več elementov (npr. pogojev ipd.), se običajno uporabijo alinee
ali male črke z oklepajem (zaklepajem), lahko pa tudi arabske številke
(točke). Taksativno naštevanje vedno navaja vse »primere« oziroma elemente,
ki pridejo v poštev, vendar so ti lahko določeni bodisi kumulativno
bodisi alternativno, kar mora biti iz besedila jasno in nedvoumno
razvidno. V obeh primerih so posamezne alinee (ali črke ali točke oziroma
zaporedne številke) od naslednje lahko ločene bodisi s podpičji ali
pa z vejicami. Če so uporabljene vejice, se predzadnji določeni element
z zadnjim pri kumulativnem naštevanju (določanju) poveže z »in«, pri alternativnem
pa z »ali«. Na vrsto normiranja dodatno opozarja tudi izbira
ustreznih izrazov, s katerimi je tako naštevanje uvedeno. Izrazi, kot npr.
»mora vsebovati …«, »vsebuje naslednje …«, »sme …, kdor izpolnjuje
naslednje pogoje«, izražajo in določajo kumulativno naštevanje, izrazi,
kot npr. »če (ali ki) izpolnjuje enega (kakšnega) od naslednjih pogojev«,
pa pomenijo alternativno normiranje.
Primer naštevanja z uporabo točk in podpičja
Pristojni organ izda posamezniku dovoljenje za nabavo orožja, dovoljenje
za nabavo streliva, orožni list in dovoljenje za posest orožja, če so izpolnjeni
naslednji pogoji:
1. da je dopolnil 18 let;
2. da ni zadržkov javnega reda;
3. da je zanesljiv;
4. da ima upravičen razlog za izdajo orožne listine;
5. da ima opravljen zdravniški pregled;
6. da je opravil preizkus znanja o ravnanju z orožjem.
(drugi odstavek 14. člena Zakona o orožju, Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno
besedilo).
83

83
Nomotehnične smernice
Primer kumulativnega naštevanja z uporabo alinej in vejice
ter veznika »in«
(2) V okoljevarstvenem dovoljenju za obratovanje naprave ali čistilne naprave,
ki odvaja odpadne vode v morje ali somornico, je treba poleg vsebin
iz predpisa, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v
vode in javno kanalizacijo, določiti tudi:
– kraj izpusta odpadne vode v morje oziroma na morskem dnu,
– merilna mesta za merjenje parametrov onesnaževanja,
– program obratovalnega imisijskega monitoringa za ugotavljanje parametrov
onesnaževanja in
– način ocenjevanja vpliva emisije snovi in toplote zaradi odvajanja odpadnih
vod na parametre kakovosti in parametre onesnaževanja na območju
vode za morske školjke in morske polže.
(8. člen Uredbe o kakovosti vode za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev,
Uradni list RS, št. 52/07).
Primer alternativnega naštevanja z uporabo alinej in vejice
ter veznika »ali«
(3) Obdelavo odpadkov mora zagotoviti imetnik odpadkov tako, da jih:
– odda ali prepusti zbiralcu odpadkov,
– sam obdela,
– odda predelovalcu ali odstranjevalcu odpadkov ali
– proda trgovcu tako, da trgovec postane njihov imetnik.
(5. člen Uredbe o ravnanju z odpadki, Uradni list RS, št. 34/08).
UPORABA VEZNIKOV
Vezniki so besede, ki združujejo ali razločujejo posamezne besede ali
skupine besed. Ker napačno uporabljen veznik lahko spremeni pomen
ali pa zaradi tega lahko določba postane dvoumna, jih je, zaradi enakih
možnih posledic, treba v predpisih uporabljati enako precizno kot interpunkcijske
znake. Vedno je treba paziti na pravi pomen; tako se beseda
84

Posebni primeri pisanja, izražanja in določanja v predpisih
»in« vedno uporablja kumulativno, beseda »ali« pa alternativno. Pomen
besede »oziroma« je preveč nedoločen in se zato v besedilu predpisov
praviloma ne uporablja.
INTERPUNKCIJA
V besedilu predpisov je treba zelo natančno upoštevati in uporabljati
interpunkcijske znake, ker njihova napačna uporaba lahko bistveno
spremeni vsebino stavka. Poznan je primer paragrafa 591 Občnega
držav ljanskega zakonika, ki je v prvotnem izvirniku zaradi nepostavljene
vejice samo ženske izpod osemnajst let izključeval iz kroga oseb, ki so
lahko priče pri »poslednjih naredbah« (po slovenskem besedilu naslova
paragrafa 591: »Nezmožne priče pri poslednjih naredbah«), čeprav je bilo
mišljeno, da ženske sploh ne morejo biti priče v teh primerih. S popravkom
je bila vejica postavljena (leta 1812), šele s I. novelo (leta 1914) pa
so bile ženske v tej določbi izenačene z moškimi. Mnogo bolj je seveda
vloga in pomen postavitve vejice v besedilu poznan po sloviti prerokbi
delfi jskega preročišča: Ibis redibis numquam peribis (tudi: non morieris)
in bello (ki ima dve različni, nasprotujoči si vsebini, odvisno izključno od
postavitve vejice pred ali za besedo numquam (oziroma non).
85
84

SKLICEVANJE V PREDPISIH
IN ANALOGIJA
Sklicevanje v predpisih je način normiranja in sredstvo nomotehnike, s
katerim se zlasti izognemo ponavljanju v predpisu (tu ni mišljeno ponavljanje
kot slabost stila izražanja v predpisih) in s tem zmanjšamo obseg
predpisa. Za sklicevanje v navedenem smislu gre, če se predpis sklicuje
na uporabo (določb) drugega predpisa, tako da tak predpis (ali njegove
posamezne določbe) postane(jo) sestavni del predpisa, ki se na drug
predpis sklicuje. Sklicevanje je možno (in pogosto) tudi znotraj istega
predpisa. Sklicevanje ima pogosto tudi elemente (naravo) analogije.
Z analogijo v pravu običajno mislimo na način tolmačenja (interpretacije)
predpisov, ko gre torej za uporabo predpisov v praksi. Toda analogija
je lahko tudi način in sredstvo, ki se uporablja za normiranje v predpisih.
Ker je govor o nomotehniki, tukaj ne govorimo posebej o napotovanju,
odkazovanju in zavračanju (med uporabo oziroma glede uporabe tujega
in domačega prava) v smislu in na način, kot to urejajo predpisi s področja
mednarodnega zasebnega prava.
Sklicevanje ima lahko različne oblike. Lahko je določena neposredna
(nespremenjena) uporaba drugega predpisa – brez kakšnih modifi kacij,
sprememb ali odstopanj. Tako sklicevanje je formulirano tako, da se glasi:
»Za (glede) … se uporablja(jo) določba(e) … zakona o …« Pogosto je
namesto tega potrebna določitev analogne uporabe drugega predpisa,
zaradi česar je tako sklicevanje povezano s (hkratno) določitvijo analogije.
To so primeri, ko zakon za sklicevanje uporabi izraze oziroma formulacije,
kot npr.: »Za (glede) … se primerno (ali: smiselno) uporabljajo
določbe … zakona o …« Pogosto tudi to ne zadošča, temveč je treba
za uporabo v predpisu, ki se sklicuje, normo(e), na katero(e) se sklicuje
(z ali brez določitve analogne uporabe), delno tudi prilagoditi, modifi cirati.
To se običajno naredi z izrazi »… se uporablja(jo) določbe …, s tem
87
85
86

Nomotehnične smernice
da« ali »pri čemer (se)« in ustreznim dodatkom, ki vsebino (v tem delu) za
potrebe sklicujočega se predpisa (norme) določi drugače, kot jo določa
predpis, na katerega se sklicujemo. Redaktor predpisa mora navedene
načine sklicevanja uporabiti usklajeno s pravilno izbiro togega oziroma
drsečega sklicevanja (glej št. 94).
Neposredno sklicevanje
Glede omejitve izvrševanja volilne pravice na lokalnih volitvah oseb, ki jim
je odvzeta poslovna sposobnost ali podaljšana roditeljska pravica, se uporabljajo
določbe zakona, ki ureja volilno pravico za volitve v Državni zbor.
(5. člen Zakona o lokalnih volitvah, Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno
besedilo).
Sklicevanje z analogno uporabo
Glede vprašanj, ki s tem zakonom niso posebej urejena, se smiselno uporabljajo
določbe Zakona o volitvah v državni zbor.
(4. člen Zakona o lokalnih volitvah, Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno
besedilo).
Sklicevanje z analogno uporabo s pridržkom
V postopkih za uveljavljanje pravic po tem zakonu se uporablja zakon o
splošnem upravnem postopku (prečiščeno besedilo, Uradni list SFRJ,
št. 47/86), če ta zakon ne določa drugače.
(6. člen Zakona o denacionalizaciji, Uradni list RS, št. 27/91).
88

Togo sklicevanje
Sklicevanje v predpisih in analogija
Javni uslužbenci, ki so bili v skladu z drugim odstavkom 9. člena Uredbe
o spremembah in dopolnitvah uredbe o skupnih osnovah in kriterijih za
notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v organih državne
uprave (Uradni list RS, št. 56/98) razporejeni na delovno mesto s pogojem,
da v določenem času pridobijo ustrezno stopnjo izobrazbe, oziroma so bili
na podlagi Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 35/05 – uradno
prečiščeno besedilo) pogojno prevedeni v uradniške nazive, lahko z uveljavitvijo
tega zakona nadaljujejo z delom v nazivu, ki so ga pridobili s prevedbo
oziroma na delovnem mestu, za katero je predpisana ena stop nja višja
izobrazba, kot jo imajo. Pogoj, določen v odločbi o imenovanju, preneha
veljati.
(88. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih uslužbencih, Uradni
list RS, št. 113/05).
Drseče sklicevanje
(2) Vsi izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo enak pomen kot izrazi, uporabljeni
v predpisu, ki ureja kmetijstvo, predpisu, ki ureja register kmetijskih
gospodarstev, predpisu, ki ureja evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih
zemljišč, in predpisih, ki urejajo ukrepe kmetijske politike.
(2. člen Pravilnika o evidenci pridelovalcev sadja v ekstenzivnih oziroma travniških sadovnjakih,
Uradni list RS, št. 6/07).
Določene posebnosti glede sklicevanja so pri tako imenovanih popolnih
zakonih in pri pogojno popolnih zakonih. Popoln zakon mora to svojo
lastnost in pomen v pravnem redu izrecno določiti; lahko je to tudi
samo del nekega zakona (primerjaj npr. 6. člen Kazenskega zakonika ali
drugi odstavek 1. člena Zakona o sodiščih). Ureditev, ki jo določa popoln
zakon, velja tudi v vseh drugih primerih, za katere to tak zakon določi,
in taka ureditev ne dopušča drugačnega urejanja v nobenem drugem
zakonu. Drug zakon se na tak zakon sicer lahko pojasnilno (zaradi jasnosti)
sklicuje, vendar taka popolna ureditev velja in se mora uporabiti
(uporabljati) tudi, če se drug zakon nanjo posebej ne sklicuje. Materija
popolnega zakona zaradi sklicevanja kakšnega zakona nanj ne posta-
89
87

88
Nomotehnične smernice
ne sestavni del zakona, ki se nanj sklicuje, kot je to sicer za sklicevanje
značilno. Druga vrsta zakonov so pogojno popolni zakoni. To so zakoni,
ki določeno materijo urejajo v celoti, vendar z določbo o subsidiarni uporabi
takega zakona določajo, da se (in morda tudi, v katerih zadevah ali
pod kakšnimi pogoji) posamezna vprašanja, ki jih tak zakon ureja, delno
(ali celo v celoti) lahko v drugem zakonu uredijo drugače. Primer take
določbe je:
(1) Posamezna vprašanja upravnega postopka so lahko za določeno upravno
področje v posebnem zakonu drugače urejena, kot so urejena v tem
zakonu, če je za postopanje na takem upravnem področju to potrebno.
(2) Na upravnih področjih, za katera je z zakonom predpisan poseben
upravni postopek, se postopa po določbah posebnega zakona. Po določbah
tega zakona pa se postopa v vseh vprašanjih, ki niso urejena s posebnim
zakonom.
(3. člen Zakona o splošnem upravnem postopku, Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno
besedilo).
Zakon pa, ki določena vprašanja uredi drugače, kot so urejena z zakonom,
ki vsebuje določbo o subsidiarnosti, to običajno določi z besedilom
»… se uporabljajo določbe (npr. Zakona o splošnem upravnem postopku),
kolikor (če) ni s tem (v tem) zakonu drugače določeno«. Primer
takega sklicevanja je:
V postopku v delovnih in socialnih sporih se uporabljajo določbe zakona, ki
ureja pravdni postopek, če ni s tem zakonom določeno drugače.
(19. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, Uradni list RS, št. 2/04).
Sklicevanje v predpisu se praviloma nanaša na predpis istega ranga, v
smislu sklicevanja na izvršilni predpis pa lahko tudi na predpis nižjega
ranga. V posebnih primerih se zakon lahko sklicuje tudi na splošnoveljavna
načela mednarodnega prava (ki so po ustavi pravni vir) ali (in) na
mednarodne akte (ne da bi jih neposredno izvrševal v smislu izvršilnega
predpisa). V takem primeru določbe, na katere se zakon sklicuje, sicer
ne postanejo sestavni del zakona, zakon jih navede oziroma določi kot
izhodišče (podlago) in le v takem smislu (tudi) kot sestavni del zakona.
90

Sklicevanje v predpisih in analogija
Primer take določbe je npr. 1. člen Zakona o plebiscitu o samostojnosti
in neodvisnosti Republike Slovenije, ki se sklicuje na načelo mednarodnega
prava, ki je vključeno tudi v ustanovno listino Združenih narodov
(in sedaj tudi v preambulo Ustave Republike Slovenije).
Sklicevanje se lahko nanaša tudi na predpis, ki ne velja več. Taka sklicevanja
niso niti običajna niti pogosta, so pa včasih neizogibna (primerjaj
prvi odstavek 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne
listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije). Še prej je bil
tak pri nas desetletja (vse do uveljavitve Zakona o obligacijskih razmerjih
1. oktobra 1978) položaj glede uporabljanja (avstrijskega, pozneje
»jugoslovanskega« – vendar le v delu takratne države) Občnega državljanskega
zakonika (ODZ), katerega uporaba je bila uzakonjena z Zakonom
o razveljavljenju pravnih predpisov, izdanih pred 6. aprilom 1941
in med sovražnikovo okupacijo (Uradni list FLRJ, št. 86/46), ki je uporabo
določal z distinkcijo, da se njegove določbe uporabljajo kot »pravna pravila«
in »kolikor niso v nasprotju z …«. Sploh je pri sklicevanju na predpise,
ki ne veljajo več, praviloma treba vedno uporabiti pristavek »kolikor
niso v nasprotju s (tem) zakonom« ali »kolikor ni s tem zakonom drugače
določeno«. Lahko se sklicevanje nanaša celo tudi na predpis, ki ga še
ni; zadošča, da ga zakon predvideva (npr. z določbo »…, ki se uredijo
(določijo) s posebnim zakonom«). Tako sklicevanje spada med »drseče«
sklicevanje (primerjaj št. 94).
Do uveljavitve zakona, ki bo uredil postopek podelitve javnega pooblastila,
se za postopke javnega natečaja za pridobitev javnega pooblastila po tretjem
odstavku 15. člena tega zakona smiselno uporabljajo določbe zakona,
ki ureja javna naročila, o javnem razpisu.
(81. člen Zakona o državni upravi, Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo
in 89/07 – odl. US).
Do sklicevanja na tuje pravo (oziroma do določitve njegove uporabe)
praviloma pride samo, če je med domačim in tujim pravom določena
povezava – bodisi v preteklosti, v sedanjosti ali pa je (šele) v nastajanju
in zarisana v bodočnosti. Ker gre v teh primerih za sklicevanje na tuje
pravo, je glede predpisov, ki so (že) postali tuji (preteklost), in glede
predpisov, ki (še) niso postali sestavni del v državi veljavnega prava
91
89
90

91
Nomotehnične smernice
(bodočnost), pri sklicevanju na tako tuje pravo (predpise) vedno treba
ustrezno upoštevati in določiti, da gre za njegovo uporabo, ne pa za
veljavnost; samo v pravni obliki uporabe lahko taki predpisi prek sklicevanja
nanje postanejo sestavni del domačega prava. Če gre pri tem za
uporabo tujega prava, ki je v preteklosti bilo »domače« pravo oziroma
njegov sestavni del, so potrebne še dodatne formalne (in vsebinske)
»varovalke« in omejitve, kot s klavzulo »kolikor ni(so) v nasprotju z …«
in običajno hkrati tudi s časovno omejitvijo »do izdaje ustreznih predpisov
(se) …«.
Do izdaje ustreznih predpisov Republike Slovenije se v Republiki Sloveniji
smiselno uporabljajo kot republiški predpisi tisti zvezni predpisi, ki so veljali
v Republiki Sloveniji ob uveljavitvi tega zakona, kolikor ne nasprotujejo
pravnemu redu.
(4. člen Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in
neodvisnosti Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 1/91-I).
Drugačne omejitve kot sklicevanje na uporabo nekoč v državi veljavnega
prava ima sklicevanje na uporabo tujega prava, ki (še) ni sestavni
del v državi veljavnega prava. Zlasti je lahko določen časovno odložen
(ali vsebinsko pogojen) začetek ali prenehanje uporabe takega prava
oziroma predpisa. Če (ko) je z mednarodno pogodbo in v ustavi podana
pravna podlaga oziroma »pokritje«, je (v toliko) namreč možno
določiti uporabo takega tujega prava, preden postane sestavni del
v državi veljavnega prava. Tak je očitno tudi položaj pridružene članice
– kandidatke za pristop k EU, preden postane članica, torej v prehodnem
obdobju, v katerem je za morebitno določitev uporabe tujega
prava (EU) treba upoštevati stopnjo in obliko pravnega pokritja (zlasti
tudi v ustavi) za določitev – ali pa odložitev – posameznih primerov
njegove uporabe.
92

Sklicevanje v predpisih in analogija
(1) Ta zakon opredeljuje pogoje, ki jih morajo izpolnjevati proizvodi, da so
lahko dani na trg, določa obveznosti proizvajalcev in distributerjev, ureja
vsebino in postopke za posredovanje informacij Evropski uniji, določa vrste
nadzora nad varnostjo proizvodov ter ureja ustanovitev in naloge posvetovalnega
odbora na področju splošne varnosti proizvodov. S tem delno povzema
vsebino direktive ES o splošni varnosti proizvodov (2001/95/ES) in v
celoti povzema vsebino direktive EGS o proizvodih zavajajočega videza, ki
zaradi tega ogrožajo zdravje in varnost potrošnikov (87/357/EGS).
(1. člen Zakona o splošni varnosti proizvodov, Uradni list RS, št. 101/03).*
* Ob uveljavitvi Republika Slovenija ni bila članica Evropske unije.
Nov pravni položaj nastane, če (ko) v navedenih primerih pride do neposredne
veljave takega tujega prava, ko v tem smislu zaradi neposredne
veljavnosti to torej ni več »tuje« pravo. Zato je treba bodisi v
posameznih predpisih predvideti, ali pa po potrebi (tudi) naknadno,
tj. »ob času«, določiti, kaj od v (domače) predpise prevzete uporabe do
tedaj »tujega« prava EU se poslej preneha uporabljati (tj. konec »prehodnega
obdobja«), ker začne neposredno veljati (kot) predpis EU.
S tem namreč nastopi tisto stanje, ko so veljavnost, uporaba in tudi
sklicevanje glede prava EU v domačih predpisih odvisni od tega, kako
so ta vprašanja in razmerja urejena (in bodo verjetno tudi še spremenjena)
v taki skupnosti, kar bi v zelo grobi primerjavi lahko ustrezalo
razmerjem med zveznim in deželnim (»republiškim«) pravom v državi
s federalno notranjo ureditvijo.
Sklicevanje v predpisih na neki tuji pravni red brez konkretne pravne vezi
in podlage bi bilo v bistvu nesmiselno, nepotrebno in napačno. Državljani
v pravni in suvereni državi si namreč prek svojih pristojnih organov
sami določajo svoj pravni red, kot ga določajo pravni predpisi. Vendar
je izjemoma tudi tako normiranje smiselno in potrebno. Upravičeno in
bolj ustrezno je npr. določiti uporabo tehničnih, varnostnih in vzdrževalnih
predpisov tujega graditelja jedrske elektrarne (predpisov njegove
države), kot pa (za eno samo elektrarno) sprejeti celoten sklop lastnih
specifi čnih predpisov za to področje. Poleg tega je s tem oziroma na tak
način tuji izvajalec nedvomno v celoti pravno zavezan in odgovoren, da
pri tem upošteva predpise, kot jih je glede teh vprašanj sicer dolžan upoštevati
v svoji lastni državi.
93
92
93

94
Nomotehnične smernice
Slaba stran sklicevanja je, da je treba hkrati uporabljati (vsaj) dva predpisa
– tistega, ki se sklicuje, in tistega, na katerega se sklicuje. Nomotehnično
se ta težava (lahko) olajša s podrobno navedbo (citiranjem)
določb, na katere se predpis sklicuje, in morebiti tudi s citiranjem objave
predpisa, na katerega se zakon sklicuje. S tem v zvezi, in v zvezi s
sklicevanjem sploh, se v praksi pogosto pojavlja vprašanje, ali je treba
prilagoditi (uskladiti) tudi določbo, ki se sklicuje, če se pozneje spremeni
predpis, na katerega se sklicuje; še več – tak predpis se pozneje
lahko ne samo spremeni, lahko ga celo nadomesti nov predpis. V resnici
tega problema ni oziroma ga tisti, ki zakon uporablja in izvršuje (če
to zna), odstrani s pravilno interpretacijo. Zakonodajalec se, ko določi
sklicevanje, namreč zaveda, da se predpis, na katerega se sklicuje, lahko
pozneje (celo verjetno) enkrat ali večkrat spremeni, ali pa ga nadomesti
nov predpis. Redaktor se mora odločiti, kakšna vrsta (formulacija)
sklicevanja v posameznem primeru ustreza. Obstajata dve temeljni
obliki – togo in drseče sklicevanje. Togo sklicevanje podrobno citira
določbe in tudi objavo zakona v uradnem listu, drseče sklicevanje pa je
bolj opisno in praviloma brez navedbe objave zakona v uradnem listu.
Pri togem sklicevanju (po potrebi) citiramo celo posamezen člen ali
člene predpisa. Pri drsečem načinu sklicevanja se (zgolj) določi uporaba
zakona o …, (ustrezna uporaba) določb zakona o …, uporaba predpisov,
ki urejajo … in podobno. Izbira formuliranja sklicevanja mora
biti v vsakem primeru ustrezno prilagojena potrebam predpisa, ki se
redigira. V vsakem primeru pa velja, da sprememba »sklicevanega«
predpisa, celo njegova nadomestitev z novim, ne vpliva na uporabo
predpisa, ki se sklicuje; le če (prej omenjena) interpretacija postane
vsebinsko nejasna ali (pre)zahtevna, pa je treba pač uskladiti tudi sam
predpis, ki se sklicuje. Vsekakor strokovno dovolj usposobljen uporabnik
zakona ne postavlja vprašanj, kot na primer, ali se še lahko uporablja
določba, ki se sklicuje na (npr.) »ministra za notranje zadeve«, pa je
ta po spremembi predpisov postal »minister za notranje zadeve in področje
uprave«; ali če se pozneje delno spremeni naziv (ime) kakšnega
drugega, nedvomno še vedno istega organa. Redaktor se mora torej
odločiti za konkretno najustreznejši način sklicevanja, vendar mora
tudi uporabnik znati predpis pravilno tolmačiti. Strokovnost na eni in
drugi strani (redaktor – uporabnik predpisa) se (tudi tukaj) neposredno
srečujeta.
94

Sklicevanje v predpisih in analogija
Sklicevanje znotraj istega predpisa je lahko sklicevanje znotraj istega
člena ali sklicevanje na drug(e) člen(e) istega predpisa. Sklicevanje znotraj
istega člena se lahko nanaša na odstavke in (ali) druge sestavne dele
člena (alinee, točke, »črke«). Zaradi številnih notranjih sklicevanj postane
notranja struktura obsežnega predpisa zelo kompleksna.
Sklicevanje na drug strukturni del zakona
(1) Za preoblikovanje kapitalskih družb v osebne družbe se smiselno uporabljajo
določbe tega zakona o preoblikovanju delniške družbe v druge
družbe, s tem da je za sklep o preoblikovanju potrebno soglasje tistega
družbenika, ki je v osebni družbi za obveznosti družbe odgovoren z vsem
svojim premoženjem.
(665. člen Zakona o gospodarskih družbah, Uradni list RS, št. 42/06, 60/06, 26/07 –
ZSReg-B, 67/07 – ZTFI, 10/08 in 68/08).
Sklicevanje na drug člen
(2) Za zagotovitev sodelovanja javnosti iz prejšnjega odstavka se smiselno
uporabljajo določbe 58. člena tega zakona.
(88. člen Zakona o varstvu okolja, Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo,
20/06, 28/06 – odl. US, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US in 33/07 – ZPNačrt).
Sklicevanje na sestavne dele drugega člena
a) točka, odstavek
(2) Podatki iz 1. točke prvega odstavka 47. člena tega zakona se lahko pridobivajo
tudi iz centralnega registra prebivalstva.
(49. člen Zakona o javnih uslužbencih, Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno
besedilo).
95
95

) alinea, točka (črka)
Nomotehnične smernice
(1) Za določitev osnovnih plač, ki so podlaga za prevedbo v skladu s tem
zakonom, se upoštevajo dodatki, določeni z zakoni in drugimi predpisi ter
kolektivnimi pogodbami, in sicer:
…
– 214. člen (funkcijski dodatek, razen dodatka za odgovornost za koordinacijo
dela v skupini (zadnja alinea točke a) in dodatka iz točke f),
…
(49.b člen Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, Uradni list RS, št. 95/07 – uradno
prečiščeno besedilo).
Sklicevanje znotraj istega člena
a) sklicevanje na predhodni odstavek
(2) Če se opravi vročitev tako, kot je določeno v prejšnjem odstavku, zapiše
vročevalec na vročilnici dan, uro in razlog odklonitve sprejema ter kraj, kjer
je dokument pustil; šteje se, da je s tem vročitev opravljena.
(95. člen Zakona o splošnem upravnem postopku, Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno
besedilo in 105/06 – ZUS-1).
b) sklicevanje na odstavek istega člena, ki ni predhodni odstavek
(3) Opravljanje dejavnosti iz prvega odstavka tega člena prepove uradniku
predstojnik s sklepom.
(100. člen Zakona o javnih uslužbencih, Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno
besedilo).
V takem primeru je, tudi zaradi preprečitve možnih napak, priporočljivo,
da morebitna novela odstavkov (in tudi drugih sestavnih delov člena) ne
preštevilči. V tem primeru ostanejo (morajo ostati) ti sestavni elementi
člena nepreštevilčeni tudi v prečiščenem besedilu, ker jih redaktor sam
ne sme preštevilčiti. V takem primeru se črtani odstavki ali drugi deli člena
(kot pri črtanih členih) označijo z besedo »razveljavljen« (morebitni
novi odstavki ali drugi sestavni deli člena pa dodajajo in označijo po vrsti,
kot jim pač pripade) (glej tudi št. 172 in 174).
96

Sklicevanje v predpisih in analogija
V sklop sklicevanja v nomotehniki spada tudi ureditev določanja (predpisovanja)
in objavljanja tehničnih predpisov in normativov, industrijskih
norm, standardov ipd. Tudi tehnična vsebina je lahko sicer urejena,
ali vsaj delno urejena, z izvršilnim predpisom, ki se v tem primeru tretira
kot vsak drug izvršilni predpis, čeprav lahko v takem primeru njegovo
vsebino sestavljajo tudi risbe, skice in podobno (običajno v prilogi kot
sestavni del takega predpisa). Toda v mnogih primerih taki tehnični
predpisi zaradi svoje specifi čnosti, obsežnosti, konkretnosti, razmeroma
majhnega kroga oseb, ki jih morajo neposredno poznati in izvrševati,
niso primerni za neposredno pravno urejanje in objavljanje v uradnem
listu. Tudi njihove tehnične vsebine (podrobnosti) v resnici ne določa ministrstvo
kot upravni organ, temveč običajno za to posebej strokovno
usposobljeni in z zakonom pooblaščeni različni drugi organi in institucije.
Tukaj gre zlasti za področje tehničnih norm in standardov (kot npr. v
prejšnji državi znani »JUS«, v Nemčiji »DIN«) in drugih tehničnih zahtev
s področja homologacije, atestov ipd. Z zakonom morajo biti določeni
pristojnosti za določanje takih norm, njihova obveznost in način objavljanja
(dostopnosti) zaradi seznanitve z njimi. Na tak način take tehnične
norme na podlagi zakona učinkujejo kot blanketne norme, ki jih je treba
upoštevati, ker zakon tako določa (in se jih ne sme kršiti, ker zakon za njihovo
kršitev določa sankcije). Zakon sistemsko določi obveznost njihove
uporabe; katere konkretno so to, je (lahko) že stvar izvršilnega predpisa,
kakšne so, pa stvar samih (blanketnih) tehničnih norm. Z izpolnitvijo takih
pravnih in nomotehničnih zahtev so tehnične norme v bistvu tretirane
enako, kot da bi v celoti šlo za izvršilni predpis, izdan za izvrševanje
zakona. Pri nas ureditev teh vprašanj, kljub sicer obstoječim predpisom,
očitno še ni dokončno dorečena, praksa pa ne poenotena. Ureditev in
praksa teh vprašanj se morata gibati v navedenih pravnih in nomotehničnih
okvirih. Gre za pravno urejanje, ki vključuje obliko blanketnega
pravnega urejanja, tako da pravni red (zakon) najprej uredi možnost in
temelje takega pravnega urejanja (pristojnosti, okvirne vsebine, način
dostopnosti oziroma objavljanja), potem pa se zakon (ali drug predpis)
na neposredno blanketno ureditev ustrezno sklicuje. Sklicevanje (odkazovanje)
na konkretno blanketno ureditev upošteva, in zato tudi ustreza
dejstvu, da se sami tehnični normativi in podobno lahko tudi dokaj
pogosto spreminjajo (in dopolnjujejo), pa (samo) zaradi tega ni treba
novelirati nobenega v uradnem listu objavljenega predpisa; uporabnik
(izvrševalec) je kljub temu dolžan v celoti poznati in upoštevati vsako-
97
96

Nomotehnične smernice
kratno stanje predpisanih normativov, standardov in podobnega na določenem
področju.
Zakonska določitev pristojnosti za določanje standardov
Za dosego ciljev iz 3. člena tega zakona Republika Slovenija ustanovi Slovenski
inštitut za standardizacijo (v nadaljnjem besedilu: inštitut) kot slovenski
nacionalni organ za standarde. Inštitut opravlja naslednje naloge:
…
– pripravlja, sprejema, izdaja in vzdržuje slovenske nacionalne standarde
ter druge dokumente s področja slovenske nacionalne standardizacije;
…
(prvi odstavek 5. člena Zakona o standardizaciji, Uradni list RS št. 59/99).
Sklicevanje na standarde
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
…
16. standardna osvetljenost delovnega mesta na prostem je osvetljenost
delovnega mesta na prostem, ki je za posamezno vrsto delovnega mesta
na prostem in posamezno vrsto dela, ki se izvaja na posameznem delovnem
mestu na prostem, navedena v standardu z referenčno številko SIST
EN 12464-2;
…
(3. člen Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, Uradni list RS,
št. 81/07).
98

VELJAVNOST
PRAVNIH PREDPISOV
Začetku (in prenehanju) veljavnosti pravnih predpisov je treba – že zaradi
njihove pravne obveznosti za pravne subjekte – v tehniki izdelave
vsakega pravnega predpisa posvetiti ustrezno pozornost. Začetek veljavnosti
predpisov je urejen tudi pravno (v ustavi in delno tudi v Zakonu
o Uradnem listu Republike Slovenije), ureditev prenehanja veljavnosti
predpisov pa je, znotraj veljavnega pravnega reda, stvar nomotehnike.
Ker se, potem ko je neki predpis začel veljati, njegova veljavnost ne ujema
vedno in nujno tudi s (pravno določeno) uporabo takega predpisa, je
treba v okviru veljavnosti pravnih predpisov, in v povezavi z njo, v nomotehniki
pravilno določati tudi čas uporabe pravnih predpisov.
ZAČETEK VELJAVNOSTI PRAVNIH PREDPISOV
Splošna ureditev začetka veljavnosti predpisov je ustavna materija in kategorija
(154. člen ustave). Ustava določa objavo predpisa kot pogoj za
njegovo veljavnost. Tako zagotovljena možnost seznanitve s predpisom,
preden začne veljati, je sestavni del pravne države in načela zakonitosti.
Dokler ni predpis objavljen v (ustreznem) uradnem glasilu, ne more začeti
veljati; izjemi sta ustava in ustavni zakon, ki začneta veljati z razglasitvijo
– kot je to (običajno) v njih samih določeno.
Predpis pravno obstaja kot predpis, čim je kot tak objavljen v predpisanem
uradnem glasilu (drugi odstavek 154. člena ustave), ni pa s tem še
veljaven. V času obstoja, ne pa tudi (že) veljavnosti, predpisa ni mogoče
novelirati ali kakorkoli drugače spreminjati, tudi ne razveljaviti; to dejstvo
mora redaktor predpisa upoštevati tudi pri določanju (predlaganju)
vacatio legis za konkreten predpis.
99
97
98
99

100
101
102
103
Nomotehnične smernice
Ustavna določba o začetku veljavnosti predpisov je subsidiarna: ustavno
določena vacatio legis (14 dni) velja, če predpis ne bi imel določbe o začetku
veljavnosti. Določitev začetka veljavnosti je sicer obvezna sestavna
norma predpisa in se ne prepušča neposredni (nadomestni) uporabi
ustavne določbe o začetku veljavnosti. Najkrajši možni rok, ki ga je možno
določiti kot začetek veljavnosti predpisa, je naslednji dan po objavi
(kar izhaja iz ustavne zahteve po objavi »preden začne predpis veljati«).
Dan, ki je na uradnem glasilu označen za dan objave, se nikoli ne všteva
v potek (rok) določene vacatio legis. Tudi to mora redaktor predpisa
upoštevati; kot zlasti pomembno se v neposredni praksi to izkaže tedaj,
kadar hoče izdajatelj predpisa na vsak način doseči najhitrejši možni začetek
veljavnosti določenega predpisa. Predpis začne veljati ob 0.00 uri
dne, ki sledi poteku zadnjega dne v predpisu določene vacatio legis.
Določitev dolžine (trajanja) vacatio legis, kot tudi izbira načina določitve
začetka veljavnosti predpisa morata biti skrbno premišljeni. Vsebinski del
odločitve o teh elementih je stvar zakonodajalca (izdajatelja predpisa), nomotehnična
izvedba pa stvar pravnika redaktorja. Pri sprejemanju predpisov,
katerih sprejem traja daljši čas in imajo določen tudi svoj poseben postopek
sprejemanja (zakoni in predpisi vlade), je treba v besedilu predpisa
predvideno določbo o začetku veljavnosti tudi nenehno spremljati in jo
pozneje (v postopku sprejemanja predpisa) po potrebi ustrezno spremeniti
oziroma prilagoditi. Nepazljivost v skrajnem primeru lahko privede do
tega, da bi bil začetek veljavnosti določen celo pred objavo, ali pa trajanje
v predpisu določene vacatio legis (zaradi zakasnitve s sprejemom oziroma
izdajo predpisa) na neustrezno mero skrajšano.
Določba o začetku veljavnosti je bistven element besedila vsakega predpisa,
njegov obvezni sestavni del in vedno zadnja določba (člen) predpisa.
Običajna, »standardno« primerna dolžina trajanja vacatio legis je
14 dni (»Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.«). Vendar okoliščine lahko terjajo določitev krajšega
ali daljšega trajanja vacatio legis.
Na odločitev o daljšem trajanju vacatio legis od običajnega vplivajo zlasti
naslednje okoliščine:
– gre za materijo, ki bo prvič zakonsko urejena;
– gre za obsežne spremembe in novosti v sicer že urejeni materiji (zakonska
novela);
100

Veljavnost pravnih predpisov
– potrebna je izdaja enega ali več obsežnejših izvršilnih predpisov;
– potreben je daljši rok (čas) od objave do uveljavitve zakona zaradi
možnosti seznanitve z zakonom (njegovimi novostmi) in priprave na
njegovo izvajanje (vactio legis, potrebna za adresate in za neposredne
izvrševalce zakona).
Določitev krajše vacatio legis od običajne je umestna, če je izkazana
nujnost takojšnje intervencije z izdajo, objavo in začetkom učinkovanja
novega (spremenjenega) predpisa, pri čemer je najkrajša možna vacatio
legis naslednji dan po objavi (pri čemer je treba reči, da ustavna
določba o tem, glede na njen pomen za pravno varnost, ni izražena dovolj
jasno in precizno). Upoštevati je treba, da (pre)kratka vacatio legis
ogroža pravno varnost, ker smiselno nasprotuje možnosti seznanitve
s predpisom, zato se kratki roki do uveljavitve predpisa praviloma in v
stabilnem pravnem redu uporabijo samo izjemoma (zaradi preprečitve
možnih zlorab ali v primerih nenadnega nastanka okoliščin, ki terjajo
nujno ukrepanje), ne pa kot kompenzacija za prepočasno in prepozno
pripravo in sprejem določenega predpisa.
Načini določitve začetka veljavnosti predpisov (in s tem določitve trajanja
vacatio legis) so:
– neposredna določitev dneva, meseca in leta začetka veljavnosti
predpisa po koledarju: »Ta zakon začne veljati 1. januarja 2004.« Taka
določitev začetka veljavnosti predpisa je od vseh najbolj precizna in
zanesljiva (pravna varnost) ter tudi najbolj praktična (ne pa v praksi
tudi najpogostejša). Predpis začne veljati (tako) določenega dne ob
0.00 uri. Taka določitev veljavnosti predpisa se v praksi uporablja zlasti
v primerih, ko se določi razmeroma zelo dolga vacatio legis;
– določitev vacatio legis z uporabo časovnih enot (obdobij), tj. s potekom
določenega števila dni, mesecev ali let. Za določitev trajanja
vacatio legis do enega meseca se uporabljajo dnevi: »Ta zakon začne
veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«
(Vacatio legis traja torej 29 dni.) Določitev po mesecih (»… začne veljati
tri mesece po objavi« ali »… začne veljati eno leto po objavi«) od
uporabnika predpisa terja, da sam pravilno določi, kateri koledarski
datum (dan) je s tako določbo konkretno določen kot dan začetka
veljavnosti predpisa. Zakon, ki začne veljati šest mesecev po objavi v
101
104
105

106
Nomotehnične smernice
uradnem listu, objavljen pa je bil 6. julija 2000, začne veljati 7. januarja
2001; 7. julij 2000 je prvi, 6. januar 2001 pa zadnji dan določene
vacatio legis;
– začetek veljavnosti, ki je določen z nastankom (vezan na nastanek)
določenega dogodka ali pravnega dejstva (npr. od sprejema, precizno
rečeno od začetka veljavnosti kakšnega drugega predpisa). Taka
določitev začetka veljavnosti predpisa je – pravno gledano – pogojna
določitev začetka veljavnosti predpisa (in se v primerjalnih
pravnih ureditvah tako tudi imenuje). Začetek veljavnosti predpisa
je odvisen od izpolnitve v predpisu določenega pogoja. Ker je pogoj
v pravu bodoča negotova okoliščina, od katere je odvisen nastanek
ali prenehanje določenega pravnega razmerja, tudi na pogoj vezan
začetek veljavnosti predpisa pomeni določeno negotovost. Uporabnost
in zanesljivost tako določenega začetka veljavnosti je torej
odvisna od stopnje zanesljivosti nastanka takega dogodka oziroma
pravnega dejstva in od časovne vnaprejšnje določljivosti (predvidljivosti)
nastanka okoliščine (dogodka ali pravnega dejstva). V poštev
za tako normiranje pride dejansko lahko bodisi nastanek ali nenastanek
določene okoliščine (pozitivni ali negativni pogoj). Primeri takega
normiranja (v naši in primerjalni tuji praksi) so npr. vezava začetka
veljavnosti predpisa na pojav (določene) nalezljive bolezni, nastanek
izrednih razmer, (pravno določen) začetek šolskega leta, začetek veljavnosti
(ali uporabe) mednarodne pogodbe, pa vse do začetka ali
konca vojne.
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije, uporabljati pa se začne z dnem pristopa Republike Slovenije k
Evropski uniji.
(27. člen Zakona o splošni varnosti proizvodov, Uradni list RS, št. 101/03).
Poseben pomen za določitev začetka veljavnosti zakona imajo tudi izvršilni
predpisi. Ko se neki predpis za njegovo izvrševanje izda, mora zakon
že veljati, brez izvršilnega predpisa pa včasih zakona ali njegovega dela
ni možno v celoti izvajati. Samo daljše trajanje vacatio legis v takem položaju
neposredno ne pomaga oziroma ga ne reši; koristno je pač lahko
za pripravo izvršilnih predpisov, kolikor niso bili pripravljeni že hkrati in
102

Veljavnost pravnih predpisov
med sprejemanjem samega zakona. Tak problem obstoji zlasti tedaj, ko
gre za izdajo izvršilnih predpisov, ki jih je treba izdati k novemu (ali pomembno
vsebinsko spremenjenemu ali dopolnjenemu obstoječemu)
zakonu, ureja pa se nova, doslej z zakonom še ne urejena materija. V drugih
primerih se položaj glede izvršilnih predpisov za čas od uveljavitve
zakona pa do njihove izdaje lahko uredi (in mora urediti) tako, da se do
izdaje novih izvršilnih predpisov, izdanih na podlagi novega (spremenjenega)
zakona, določi (smiselna) uporaba dosedanjih izvršilnih predpisov
(kolikor niso v nasprotju z novim zakonom).
Kolikor v določbah tega poglavja ni drugače določeno, se podzakonski
predpisi, izdani na podlagi Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list
RS, št. 30/98, 33/00 – odl. US, 39/00 – popr. odl. US, 61/00, 100/00 – odl. US,
21/02 in 67/02), uporabljajo do izdaje ustreznih predpisov, izdanih na podlagi
tega zakona, kolikor niso v nasprotju s tem zakonom.
(268. člen Zakona o varnosti cestnega prometa, Uradni list RS, št. 133/06 – uradno prečiščeno
besedilo in 139/06 – ZORed).
Če gre za novo ali bistveno spremenjeno ureditev neke zakonske materije,
ki terja tudi izdajo in uporabo ustreznih izvršilnih predpisov, pa
je treba ravnati drugače. V takem primeru je treba s posebno določbo
določiti ustrezno poznejši začetek uporabe zakona (ali njegovega dela),
posebej pa začetek veljavnosti zakona. Tak zakon lahko npr. začne veljati
tudi (»standardno«) petnajsti dan po objavi, uporabljati pa se začne šele
(npr.) 1. januarja naslednje leto (če je tak rok začetka uporabe ustrezen).
Določba o začetku uporabe zakona, ki je določen drugače kot začetek
uveljavitve zakona, se pogosto vključi kar v določbo o začetku veljavnosti
zakona. Za določitev začetka uporabe zakona se običajno uporabi določen
datum, lahko pa tudi kakšen od drugih načinov določitve začetka
veljavnosti zakona oziroma predpisa (glej št. 105). Primer posebej (ločeno)
urejenega začetka veljavnosti in začetka uporabe zakona je npr.:
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije, uporabljati pa se začne eno leto po objavi.
(204. člen Zakona o javnih uslužbencih, Uradni list RS, št. 56/02).
103

107
108
Nomotehnične smernice
Določene posebnosti v zvezi z začetkom veljavnosti so tudi pri zakonskih
novelah. Novela ima sicer določbo o začetku veljavnosti kot vsak drug zakon.
Iz posebnosti novele pa izhaja, da je z začetkom veljavnosti novela
tudi »izvršena« v tistem delu besedila (zaradi česar je tudi sploh sprejeta), ki
postane s trenutkom začetka veljavnosti novele sestavni del besedila predpisa
(zakona), na katerega se novela nanaša. Prav tako začnejo s tem trenutkom
veljati tudi vse druge spremembe, ki jih novela za (v) osnovno(em)
besedilo(u) določa (npr. črtanje členov, odstavkov, posameznih besed itd.).
»Okvirno besedilo« novele, ki te spremembe vnaša v osnovno (v obstoječe)
besedilo zakona, ki se spreminja, postane s tem v bistvu brezpredmetno.
(Podrobneje o tem glej tudi v št. 131 in nasl.) Veljati pa začnejo tudi prehodne
in končne določbe novele. Poleg tega je tudi pri novelah včasih treba
začetek veljavnosti urediti ločeno (posebej) od začetka uporabe (lahko po
potrebi tudi samo začetek uporabe posameznih določb – bodisi same novele
bodisi določb, ki spreminjajo osnovno besedilo). Vse navedeno opozarja
na skrajno (nomotehnično) pozornost in preciznost, ki je pri redigiranju
novel potrebna tudi glede na »vrsto« (dele) posameznih določb in v zvezi
z njimi določen začetek veljavnosti oziroma uporabe. Veliko napako lahko
pri tem povzroči že napačno rabljena oziroma navezana določba (citiranje)
člena, ki se citira pri formulaciji: … člena »tega zakona« se … ali (samo) »zakona
o …«. Že navedene posebnosti se ustrezno kažejo tudi pri morebiti
potrebnem poznejšem noveliranju. Po objavi in pred začetkom veljavnosti
novele ni možno novelirati. Po uveljavitvi novele je za ponovno spremembo
sprememb, ki jih je za osnovno besedilo določila novela, treba novelirati
osnovno besedilo zakona (kjer te določbe sedaj so), za (morebitno ponovno)
spremembo prehodnih in končnih določb novele pa novelo samo. Slednje
se lahko celo še stopnjuje oziroma podvoji (glej npr. Zakon o spremembi Zakona
o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku, Uradni
list RS, št. 6/99). Vse navedene posebnosti pri redigiranju novel morajo biti
redaktorju novele v celoti prezentne.
Posebna ureditev začetka veljavnosti zakona je ureditev (določitev) začetka
veljavnosti zakona v povezavi z drugim zakonom. Taka določitev
začetka veljavnosti zakona v temelju spada med tiste, ki za začetek veljavnosti
zakona določajo (ga navezujejo na) nastanek nekega drugega
dogodka oziroma pravnega dejstva; vendar v tem primeru ne gre za (pogojno)
odložen začetek veljavnosti zakona, temveč za hkraten začetek
veljavnosti dveh zakonov. To je primer uporabe t. i. uvodnega zakona, ki
»spremlja« uveljavitev pomembnega sistemskega zakona in s katerim se
104

Veljavnost pravnih predpisov
podrobneje uredijo vsa potrebna vprašanja prehoda na začetek uporabe
takega novega sistemskega zakona. V takem primeru sistemski zakon
določi, da začne veljati z dnem, ki ga določi poseben (uvodni) zakon. Tak
uvodni zakon ima potem določbo o uveljavitvi, po kateri »ta zakon in
zakon o … (navedba sistemskega zakona) začneta veljati …«. V prejšnji
državi sta bila na tak način sprejeta Uvodni zakon za Zakon o kazenskem
postopku in Uvodni zakon za Zakon o pravdnem postopku.
Nekatere primerjalnopravne ureditve poznajo tudi zelo specifi čen način
začetka veljavnosti predpisa, po katerem predpis, ki je že prenehal
veljati, (pravno) ponovno »oživi«, tj. začne veljati, če (ker) se zakon nanj
sklicuje. Taka ureditev našemu pravnemu redu ne ustreza, je pa tudi nepotrebna,
ker (za potrebe zakona oziroma drugega predpisa, ki se sklicuje)
zadošča in je pravno dopustno določiti zgolj uporabo takega, sicer
že neveljavnega predpisa (primerjaj št. 89). Če se sicer ali kako drugače
izkaže, da je neki zakon ali drug predpis, ki je prenehal veljati, v pravnem
redu potreben, pa ga je v skladu z našo ustavno ureditvijo in pravnim
redom treba uveljaviti tako in s tem, da se sprejme (kot nov) predpis.
PRENEHANJE VELJAVNOSTI
PRAVNIH PREDPISOV
Čeprav ni tako mišljeno, so pravni predpisi na splošno sprejeti in v pravni
red umeščeni (v njem uveljavljeni) praviloma tako, kot da bo vsak
predpis veljal »večno«. Izjeme od take ureditve oziroma pristopa so
zelo redke; tedaj že sam zakon poleg začetka uveljavitve izrecno določi
tudi prenehanje (svoje) veljavnosti. Primer take konkretne določbe je:
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije in preneha veljati po petih letih od uveljavitve.
(13. člen Zakona o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe
v zemljiško knjigo, Uradni list RS, št. 89/99).
V zvezi z razveljavitvijo predpisov pravna teorija sicer razlikuje med abrogacijo
in derogacijo. S prvim izrazom teorija označuje popolno razveljavitev
105
109
110

111
112
Nomotehnične smernice
nekega predpisa (v celoti), z drugim izrazom pa (zgolj) delno razveljavitev,
na primer posamezne določbe oziroma določb. Zaradi poenostavitve in
ustaljene rabe v nadaljevanju za oboje uporabljamo samo izraz derogacija.
Abrogacija
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o vodah (Uradni
list SRS, št. 38/81, 29/86 in Uradni list RS, št. 15/91 ter 52/00).*
(213. člen Zakona o vodah, Uradni list RS, št. 67/02).
* Popravljeno v skladu z nomotehničnimi pravili.
Derogacija
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati določbe 167. člena
Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04 in 20/06).
(41. člen Zakona o meteorološki dejavnosti, Uradni list RS, št. 49/06).
Premisa o trajni, »večni« veljavnosti predpisov, zaradi česar velika večina
predpisov tudi ne vsebuje nobene določbe o prenehanju veljavnosti
predpisa, ima za pravno državo velik pomen. S časovno (vnaprej)
neomejeno veljavnostjo so pravni predpisi element stabilnosti pravnega
reda, pri adresatih (naslovljencih) pa utrjujejo zaupanje v pravo.
Poleg tega trajna (vnaprej časovno neomejena) veljavnost predpisov
vsaj psihološko in v dvomu odvrača od prenaglega sprejema odločitev
za spremembo in od prepogostega spreminjanja pravnih predpisov
sploh. Za pravno varnost pravnih subjektov pa sta začetek in prenehanje
veljavnosti predpisov enako pomembna elementa; tako jih je treba
obravnavati tudi z vidika in v okviru nomotehnike.
Obstajata dve vrsti (obliki) izjem od običajne splošne »trajne« veljavnosti
pravnih predpisov, katerih trajnost je v tem, da njihova veljavnost ni že
vnaprej določena (omejena). Prva izjema je bila omenjena že v št. 110. Tak
zakon (predpis) sam vnaprej določi prenehanje svoje veljavnosti. To se napravi
tako, da se bodisi določi, kdaj predpis preneha veljati, bodisi določi,
do kdaj predpis velja. Za način določitve oziroma prenehanja veljavnosti
106

Veljavnost pravnih predpisov
podrobneje glej: direktna derogacija (št. 115). Tak način prenehanja veljavnosti
predpisa (zakona) teorija uvršča med formalne načine prenehanja
veljavnosti; samo ti načini prenehanja veljavnosti so pravno relevantni načini
prenehanja veljavnosti predpisov. Drugo, nekoliko pogostejšo obliko
izjeme, ker gre za vnaprej določeno (omejeno) veljavnost predpisa, teorija
uvršča med dejansko, tj. neformalno prenehanje veljavnosti zakona. Pri tej
vrsti zakonov se glede njihove veljavnosti oziroma prenehanja veljavnosti
uporablja tudi oznaka, da je tak predpis konzumiran. To so določeni zakoni,
pri katerih vnaprejšnja, časovno omejena veljavnost (točneje: uporaba)
zakona izhaja iz njegovega namena, pomena ali vsebine. Tak je npr. vsakokratni
(občasni) zakon o popisu prebivalstva, ki se opravi določenega leta
(v določenih razmikih oziroma zaporedjih) in ima v naslovu tudi letnico
popisa, ki se na podlagi takega zakona opravi. Take narave so tudi proračunski
zakoni (ki imajo prav tako oznako obdobja, na katero se nanašajo)
in še drugi podobni zakoni (lahko tudi vladni predpisi). Tak zakon (ali drug
predpis) sčasoma izgubi svoj neposredni pomen in se tudi neposredno
več ne izvršuje oziroma tudi ne more več izvrševati (konzumiranost predpisa).
Zakon pa zaradi teh okoliščin ni tudi formalno prenehal veljati. Prav
tako ne gre šteti, da je stvar »prečiščevanja« pravnega reda, da bi tak zakon
tudi posebej in izrecno razveljavili (ali da bi celo sam vseboval tako določbo).
Praviloma ni le nepotrebno, temveč se takega zakona formalno tudi
ne sme razveljaviti, ker v pravnem redu pogosto še vedno obdrži (ohrani)
določen pomen, ker ima (je imelo) njegovo izvrševanje določene (pravno
relevantne) pravne posledice.
Velika večina pravnih predpisov vstopi v pravni red tako, da njihova veljavnost
(čas in trajanje veljavnosti) ni že vnaprej določena (omejena).
Za take pravne predpise pravni red po potrebi določi prenehanje veljavnosti,
nomotehnika pa ureja načine, kako se to pravilno določi. Natančna
ureditev in tehnična izpeljava prenehanja veljavnosti predpisov ali
njihovih posameznih delov (določb) je zelo pomembna in o veljavnosti
oziroma prenehanju veljavnosti ne sme biti nobenega dvoma; s prenehanjem
veljavnosti predpisa ali njegovega posameznega dela namreč
prenehajo tudi obveznosti, ki iz takega predpisa oziroma njegovih določb
izhajajo. Podobno kot v primeru predpisov, katerih veljavnost je že
vnaprej določena, se tudi načini prenehanja veljavnosti predpisov v temelju
delijo v dve skupini: prvo predstavlja formalno, drugo pa dejansko
prenehanje veljavnosti predpisov.
107
113

114
Nomotehnične smernice
Običajen in pravno ter nomotehnično pravilen način prenehanja veljavnosti
predpisa je direktna derogacija. Običajno gre za to, da določen
predpis ni več potreben in tudi ne more več hkrati veljati, ker ga nadomesti
nov predpis. Če določen predpis (samo) ni več potreben, se pač
razveljavi brez nadomestitve z novim. V primeru nadomestitve predpisa
z novim se razveljavitev dotedanjega (dotedanjih) predpisa(ov) določi in
uredi v končnih določbah novega predpisa. Če se zakon razveljavi brez
nadomestitve z novim, je treba za to sprejeti poseben zakon, kot npr.:
Zakon o prenehanju veljavnosti Zakona o organu samoupravne delavske
kontrole, Uradni list SRS, št. 13/89.
Razveljavitev z direktno derogacijo je lahko popolna (razveljavi se celoten
predpis) ali pa samo delna (razveljavitev posameznih določb oziroma
delov nekega predpisa).
Popolna derogacija
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o delu in pravicah
republiških poslancev in funkcionarjev, ki jim je prenehala funkcija (Uradni
list SRS, št. 16/67 in 36/67).*
(22. člen Zakona o funkcionarjih v državnih organih, Uradni list RS, št. 30/90, 18/91, 22/91,
2/91-I in 4/93).
* Popravljeno v skladu z nomotehničnimi pravili.
Delna derogacija
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehata veljati:
…
– Zakon o upravi (Uradni list RS, št. 67/94, 20/95 – odl. US, 29/95 – ZPDF in
80/99 – ZUP), razen določb o izvrševanju inšpekcijskega nadzorstva (določbe
od 83. do 98. člena).*
(prvi odstavek 83. člena Zakona o državni upravi, Uradni list RS, št. 113/05 in 89/07 – odl.
US).
* Popravljeno v skladu z nomotehničnimi pravili.
108

Veljavnost pravnih predpisov
Razveljavijo se lahko tudi (samo) posamezne določbe v drugih zakonih
ali drugih predpisih.
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, prenehajo veljati določbe 7. člena in določbe
83. do 98. člena Zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94, 20/95 – odl.
US, 29/95 – ZPDF in 80/99 – ZUP).*
(45. člen Zakona o inšpekcijskem nadzoru, Uradni list RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno
besedilo).
* Popravljeno v skladu z nomotehničnimi pravili.
Zaradi pomena veljavnosti oziroma neveljavnosti določenega predpisa
za pravno varnost je nedopustno razveljaviti kakršenkoli predpis (ali posamezno
določbo oziroma določbe) na način, da bi se razveljavitev določila
samo s formulacijo »kolikor ni (niso) v nasprotju s tem zakonom«.
Uporaba te besede oziroma besedne zveze, ki od izvrševalca oziroma
uporabnika zakona že sama po sebi nujno terja, od določbe do določbe,
pravilno tolmačenje (interpretacijo), je dopustna (in pogosto potrebna)
pri sklicevanju na drug predpis, ko gre torej za uporabo drugega predpisa
(podrobneje glej v poglavju o sklicevanju v predpisih), nesprejemljiva
pa je za določitev razveljavitve oziroma prenehanja veljavnosti. Na
področju veljavnosti oziroma neveljavnosti kakšnega predpisa ali njegove
posamezne določbe pravni red in pravna varnost ne trpita nobene
nejasnosti, in to vprašanje v pravni državi nikoli ne sme biti stvar in
področje interpretacije. Kadar neki položaj to od uporabnikov zakonov
vendarle terja, je to lahko samo neposredna posledica nomotehnične
napake in nedoslednosti, ki jo je treba brez odlašanja odpraviti. Poleg
sklicevanja v predpisih se beseda »kolikor« v nomotehniki pogosto uporablja
za izrecno določitev nadaljnje uporabe določenih predpisov, ko
(kolikor) je to potrebno, kadar nov zakon nadomesti prejšnjega.
Kolikor v določbah tega poglavja ni drugače določeno, se podzakonski
predpisi, izdani na podlagi Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list
RS, št. 30/98, 33/00 – odl. US, 39/00 – popr. odl. US, 61/00, 100/00 – odl. US,
21/02 in 67/02), uporabljajo do izdaje ustreznih predpisov, izdanih na podlagi
tega zakona, kolikor niso v nasprotju s tem zakonom.
(268. člen Zakona o varnosti cestnega prometa, Uradni list RS, št. 133/06 – uradno prečiščeno
besedilo in 139/06 – ZORed).
109

115
116
Nomotehnične smernice
Nomotehnična določitev direktne derogacije ima svoje nomotehnične načine
(variante), ki so v glavnem podobni ali enaki tistim, kot se uporabljajo
za določitev začetka veljavnosti predpisa. Z direktno derogacijo mora
biti precizno določeno, kdaj predpis (ali posamezna določba) preneha
veljati. V večini primerov se enostavno določi, da prenehanje veljavnosti
začne veljati z dnem, ko začne veljati predpis, ki tako prenehanje določi:
»Z dnem, ko začne veljati ta …, preneha veljati …« Drug možen način
določitve prenehanja veljavnosti (razveljavitve) je koledarska določitev
dneva prenehanja veljavnosti ali pa določitev prenehanja veljavnosti z
uporabo časovnih enot (dnevi, meseci ali leto). Pri določitvah prenehanja
veljavnosti je za pravnika redaktorja in za uporabnika zakona pomembno
poznavanje razlike med tako določitvijo začetka veljavnosti in med tako
določitvijo prenehanja veljavnosti predpisa. Začetek veljavnosti predpisa
se nanaša na začetek določenega dne, prenehanje veljavnosti pa na iztek
določenega dne. Tretji način (varianta) določitve prenehanja veljavnosti
predpisa je nomotehnično enak kot način (varianta) za določanje začetka
veljavnosti predpisov: prenehanje veljavnosti se veže na nastanek (prenehanje)
nekega dogodka ali pravnega dejstva. Vse posebnosti takega določanja,
kot veljajo pri določanju začetka veljavnosti, ustrezno (smiselno)
veljajo tudi za določanje prenehanja veljavnosti predpisa (glej št. 105).
Primer določitve prenehanja veljavnosti z meseci
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije in velja 12 mesecev.*
(16. člen Uredbe o oblikovanju cen naftnih derivatov, Uradni list RS, št. 91/07 in 118/07).
* Uredba je bila objavljena 8. oktobra 2007, veljati je začela 9. oktobra 2007 in preneha
veljati z iztekom (ob polnoči) 8. oktobra 2008.
Bistveno drugačna in v bistvu nepravna (in neformalna) je dejanska derogacija,
ki se v teoriji imenuje indirektna derogacija. V tem primeru nov
predpis (ki ureja isto materijo) nadomesti prejšnjega, ne da bi prejšnjega
tudi izrecno razveljavil. Taka derogacija, ki nima formalnopravne veljave,
ogroža pravno varnost in je z vidika nomotehnike nesprejemljiva;
če do nje pride, jo je treba šteti za hujšo napako pri redigiranju besedila
predpisa. V takih primerih morajo v praksi namreč – sicer teoretično vsesplošno
znana, vendar z ničimer v pozitivnem pravu predpisana pravila
110

Veljavnost pravnih predpisov
tolmačenja (interpretacije) pravnih predpisov – v celoti nadomestiti manjkajočo
formalno (direktno) derogacijo. V takih primerih za urejanje istega
področja formalno (še vedno) veljata dva predpisa hkrati: prejšnji (starejši)
in novejši (poznejši). V poštev prihajata (vsaj) dve interpretacijski pravili,
od katerih drugo lahko prvo (vsaj delno) suspendira. Prvo (in splošno)
interpretacijsko pravilo v teh primerih je lex posterior derogat priori. Če pa
gre za razmerje med splošnim in posebnim zakonom, velja drugačno pravilo:
lex specialis derogat generali, oziroma, povedano obrnjeno: lex specialis
per generalem non derogatur.
V širši krog prenehanja veljavnosti predpisov teorija šteje tudi tako imenovano
odmiranje predpisov; ne da bi bil kdaj tudi izrecno derogiran,
je po preteku določenega (običajno veliko) časa določen predpis postal
obsoleten, ker so se medtem tako zelo spremenile okoliščine oziroma
pravna razmerja, ki jih je urejal, da je predpis s tem izgubil materialno
(življenjsko) podlago in svoj ratio potrebnosti in uporabe v praksi. Tak
predpis nima več namena in cilja, zaradi katerega je bil sprejet oziroma
izdan (cesante ratione), in se tudi via facti ne uporablja več, ker za to ni
ne potrebe, ne možnosti in ne razloga. Kljub temu tak predpis, zaradi
strogosti pomena direktne derogacije v pravu, in s tem v zvezi pravne
varnosti, formalno velja, ker pač ni bil nikoli izrecno razveljavljen. Taki
predpisi, za katere pravimo, da so obsoletni, kot v mnogih primerih tudi
konzumirani predpisi (primerjaj št. 112), pravnega reda v bistvu z ničimer
ne obremenjujejo, razen da statistično prikazujejo večje število veljavnih
predpisov, kot jih država dejansko potrebuje in izvaja; v ostalem
obe vrsti predpisov predstavljata določen nadležen problem urednikom,
urejevalcem in izdajateljem najrazličnejših registrov (veljavnih) pravnih
predpisov, za samo pravno varnost pa so v bistvu brez pomena, razen če
jih obravnavamo v širšem okviru »prečiščenja« veljavnega prava.
Primer obsoletnega zakona
Zakon o ureditvi obračunavanja in plačevanja določenih davkov in prispevkov
v postopkih lastninskega preoblikovanja podjetij (Uradni list RS,
št. 69/94 in 7/95)*
* Zakon je bil sprejet zaradi ureditve načina obračunavanja in plačevanja določenih davkov
in prispevkov v postopkih lastninskega preoblikovanja podjetij.
111
117

118
Nomotehnične smernice
V zvezi z veljavnostjo in prenehanjem veljavnosti predpisov je treba osvetliti
posebno vprašanje, tudi zaradi tega, ker teoretični pogledi in odgovori
nanj niso enotni. Gre za v praksi razmeroma pogosto vprašanje, kako je z
veljavnostjo izvršilnih predpisov v primeru, če preneha veljati zakon, na
katerega podlagi in za katerega izvrševanje je bil izvršilni predpis izdan.
Vprašanje se nanaša na primere, ko je bil določen zakon formalno derogiran,
ob derogaciji in hkrati z njo pa ni bilo ničesar posebej (kot bi bilo
to sicer običajno) določenega glede razveljavitve (prenehanja veljavnosti)
oziroma nadaljnje uporabe na njegovi podlagi izdanega izvršilnega
predpisa. Ne glede na siceršnjo omenjeno razhajanje v mnenjih je v takih
primerih gotovo, da tak primer lahko v praksi sploh nastane samo zaradi
napake ali površnosti pri nomotehnični izdelavi predpisa, konkretno ob
razveljavitvi zakona, na podlagi katerega so bili izdani tudi izvršilni predpisi.
Kako pa je v takem primeru z veljavnostjo takih predpisov, je stvar širšega,
tudi ustavnopravnega tolmačenja takega položaja, ker nanj v pravnem
redu ni neposrednega odgovora. Pogosto je glede tega stališče, ki je
hkrati tudi najbolj preprosto: ker se izvršilni predpisi izdajajo (in smejo izdajati)
samo za izvrševanje zakona, so vsi izvršilni predpisi, katerih nadaljnja
uporaba ni izrecno določena, prenehali veljati hkrati s prenehanjem
veljavnosti zakona. Vendar tako stališče ni pravilno. Prvi razlog za napačnost
navedenega stališča je že v njegovem izhodišču: ker tak predpis ne
bi smel veljati (sistemska in nomotehnična napaka), ni mogoče šteti, da
zaradi tega že tudi res ne velja več. V pravu zaradi pravne varnosti splošno
tudi vse »napake« veljajo, dokler niso odstranjene na način, ki je pravno
relevanten in kot ga pravna ureditev predvideva. Nihče nima pristojnosti
lastne relevantne presoje o tem, ali neki predpis velja ali ne, temveč predpis
velja, dokler ni razveljavljen na enega od načinov, ki ga veljavni pravni
red za to določa: razveljavitve (prenehanja veljavnosti) zakona pa pravni
red nikjer ne določa kot način prenehanja veljavnosti izvršilnega predpisa.
Poleg tega je treba upoštevati dve možnosti: zakonodajalec je na določen
izvršilni predpis pri redigiranju bodisi pozabil, bodisi pa (brez pravne podlage)
z zavestno opustitvijo ureditve tega vprašanja napačno menil, da že
zaradi prenehanja zakona tudi »njegov« izvršilni predpis preneha veljati.
Uporabniku predpisa ni prepuščena izbira, niti ga zakonodajalec ne sme
spravljati v položaj, ko bi moral kakorkoli ugibati in izbirati med obema
navedenima možnostma. Vse navedeno govori za stališče, da izvršilni
predpis (samo) zaradi tega, ker je prenehal veljati zakon, za izvrševanje
katerega je bil izdan, ni prenehal veljati. Gotovo pa je izvršilni predpis v
112

Veljavnost pravnih predpisov
takem primeru hkrati nezakonit (74. člen Zakona o državni upravi, Uradni
list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 89/07 – odl. US in 126/07
– ZUP-E) in v neskladju z ustavo (drugi odstavek 120. člena in tretji odstavek
153. člena ustave). Poznavanje in upoštevanje vseh teh dejstev pa
pravnika redaktorja lahko še dodatno navaja k temu, da ob vsaki razveljavitvi
zakona pozna, upošteva in uredi razveljavitev ali nadaljnjo uporabo
vseh izvršilnih predpisov v vseh primerih razveljavitve zakona, na podlagi
katerega so bili izdani (in še veljajo) tudi izvršilni predpisi.
Pri direktni derogaciji je treba vedno upoštevati tudi rang derogacije,
ki izhaja iz hierarhije pravnih predpisov. Predpis lahko razveljavi samo
predpis enakega ali nižjega hierarhičnega ranga. Obratno ni dopustno:
predpis nižjega ranga ne sme določiti razveljavitve predpisa višjega ranga.
Enako velja tudi za hierarhijo znotraj samih izvršilnih predpisov (med
izvršilnimi predpisi vlade in izvršilnimi predpisi ministrov).
Razveljavitev predpisa se določi in uredi v prehodnih in končnih določbah
predpisa, na ustrezno urejen način in po določenem zaporedju oziroma
vrstnem redu (podrobneje glej št. 43).
V večini pravnih redov obstaja nadzor ustavnosti in zakonitosti predpisov,
znotraj katerega ima za to pristojen organ lahko tudi pristojnost neposredne
razveljavitve predpisa ali njegovih posameznih delov (določb),
če ugotovi, da predpis ali posamezne njegove določbe niso v skladu z
ustavo ali zakonom. V večini primerov je to ustavno sodišče ali drug organ
s podobno pristojnostjo. Po naši ustavi ustavno sodišče z odločbo, ki
se objavi v uradnem listu, zakon v celoti ali delno razveljavi, če ugotovi,
da je protiustaven. Ustava določa tudi način (začetek) učinkovanja take
razveljavitve. Za druge predpise ustava določa, da jih ustavno sodišče
lahko odpravi ali razveljavi (glej prvi odstavek 161. člena ustave). Odločbe
ustavnega sodišča o razveljavitvi predpisa je treba pri citiranju objave
predpisa v uradnem listu upoštevati in ustrezno citirati (glej št. 76).
Redaktor pravnega predpisa mora paziti tudi na to, da predpis ne določi
razveljavitve predpisa (ali njegovega posameznega dela oziroma določbe),
ki ne velja več, temveč se (samo) še uporablja; v takem primeru je
treba na način, kot se sicer določa prenehanje veljavnosti predpisov, določiti
prenehanje uporabe predpisa ali njegovih posameznih določb.
113
119
120
121
122

Nomotehnične smernice
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona se preneha uporabljati Zakon o temeljih
vodnega režima, pomembnega za dve ali več republik oziroma avtonomnih
pokrajin in o meddržavnih vodah (Uradni list SFRJ, št. 2/74 in 24/76) razen v
delu, ki se nanaša na meddržavne vode.*
(213. člen Zakona o vodah, Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrI-A, 10/04 –
odl. US in 41/04 – ZVO-1).
* Popravljeno v skladu z nomotehničnimi pravili.
Napaka s tem v zvezi lahko dobi še drugačno oziroma novo dimenzijo,
če gre pri tem za predpis, ki se niti ne uporablja več kot predpis domačega,
temveč kot predpis tujega pravnega reda – glej npr. Zakon o eksplozivih
(Uradni list RS, št. 96/02), ki je v prvi alinei 58. člena določal, da
z dnem začetka uporabe tega zakona preneha veljati Zakon o prometu
eksplozivnih snovi (kot zakon bivše SFRJ).
114

SPREMEMBE
PRAVNIH PREDPISOV
(ZAKONSKE NOVELE)
Zakoni kot (praviloma) abstraktni splošni akti, ki so (poleg ustave)
najpomembnejši akti pravnega reda, se sprejemajo za daljše časovno
obdobje in (običajno) brez vnaprej določenega časa (obdobja) veljavnosti.
Kljub temu so zakoni sprejeti brez pretenzije o njihovi trajni nespremenjeni
veljavnosti. Spremenjene družbene razmere terjajo tudi
spremembe (prilagoditve, posodobitve) zakonodaje s sprejemom
sprememb ali celo z izdajo novega zakona. Take spremembe veljavnega
pravnega reda so potrebne in upravičene. Izven navedenih in
še drugih, objektivno pogojenih sprememb (primerjaj naslednjo št.),
ki običajno niso ne nagle ne zelo pogoste, ima pogosto spreminjanje
zakonodaje lahko tudi druge in drugačne negativne vzroke in tudi negativne
posledice.
Pogoste spremembe zakonov kažejo na slabost zakonodaje, imajo negativne
posledice za stabilnost prava in s tem ogrožajo pravno varnost
ter zaupanje v pravo, njegovo določenost in predvidljivost. Vpadljivi
in škodljivi v navedenem smislu so primeri, ko noveli nekega zakona
že po zelo kratkem času sledi nova novela istega zakona. Zaradi pogostega
spreminjanja zakona oziroma zakonov sploh nastaja nevarnost,
da ne samo državljani veljavnega prava ne poznajo dovolj (se nimajo
časa z njim dovolj seznaniti), temveč ga ne poznajo dovolj niti sami
organi, ki ga morajo neposredno izvrševati, kar resno ogroža pravno
varnost. Sprejem zakonov se mora zato pripraviti in potekati dovolj
počasi in premišljeno. Potrebe, razlogi za spremembo zakona so sicer
lahko objektivni ali subjektivni. Med objektivne štejemo potrebo po
uskladitvi (npr. z mednarodno pogodbo) ali nastanek »tranzicijskih«
razmer (obdobja), kot je npr. velik pravni prelom s prejšnjo pravno
ureditvijo (ki običajno pomeni tudi sprejem nove ustave), ali proces,
115
123
124

125
126
Nomotehnične smernice
kot ga (je) pri nas predstavlja(l) sklop usklajevanja naše zakonodaje s
pravom EU. Med subjektivne razloge potrebe za spremembo zakonov
spadajo slabo delo strokovnjakov v organih, ki sodelujejo pri pripravi
zakonov, in prav tako tudi delo organov, ki zakone sprejemajo, kamor
spadajo slabo premišljeni in prehitro sprejeti zakoni zaradi naglih političnih
odločitev (sprememb) in zahtev, kot rečeno pa tudi nomotehnične
pomanjkljivosti in napake v zakonih (ki so spet lahko tudi posledice
prenaglega sprejemanja in spreminjanja zakonodaje), kot so npr.
pravne praznine, neusklajenost z drugimi predpisi, pozabljena razveljavitev
ali podaljšanje uporabe kakšnega predpisa, nerealno določeni
roki, neizvedljive določbe, nejasnost ureditve in posameznih določb
in podobno.
Obstoječa zakonodaja se spreminja z noveliranjem zakonov, s sprejemom
zakonskih novel (novel zakonov). Ustaljeni naslovi zakonskih novel
pri nas so »Zakon o spremembah Zakona o …«, »Zakon o dopolnitvah
Zakona o …« in »Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o …«
(z ustrezno uporabo ednine oziroma množine, kakor je to potrebno).
To poimenovanje in praksa nista dosledna, ker bi v vsakem primeru
za doščalo že samo »Zakon o spremembah (spremembi) Zakona o …«.
Vsaka dopolnitev zakona je hkrati tudi njegova sprememba (in torej zajeta
s pojmom sprememba), vsaka sprememba zakona pa ni dopolnitev
zakona. Vsekakor se za naslov uporabi samo »Zakon o dopolnitvi (dopolnitvah)
Zakona o …«, če zakon nima drugih (drugačnih) sprememb,
in samo »Zakon o spremembi (spremembah) Zakona o …«, če zakon ne
vsebuje tudi dopolnitev.
K spremembam obstoječe zakonodaje (zakona) smiselno štejemo
tudi (samo) razveljavitev posameznega zakona v celoti. Tako razveljavitev
lahko določi nov zakon za isto področje, ali kakšen drug zakon,
ali pa tudi (poseben, samostojen) »Zakon o prenehanju veljavnosti
Zakona o …«; tak zakon ima samo dva člena, prvega z določbo
o prenehanju veljavnosti in drugega z določbo o začetku veljavnosti
takega zakona.
116

Spremembe pravnih predpisov (zakonske novele)
Popolna razveljavitev zakona z novim zakonom za isto področje
Z dnem uveljavitve tega zakona neha veljati Zakon o delu in pravicah republiških
poslancev in funkcionarjev, ki jim je prenehala funkcija (Uradni list
SRS, št. 16/67 in 36/67).*
(22. člen Zakona o funkcionarjih v državnih organih, Uradni list RS, št. 30/90, 18/91, 22/91,
2/91-I in 4/93).
* Popravljeno v skladu z nomotehničnimi pravili.
Popolna razveljavitev zakona z zakonom z drugega področja
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehata veljati:
…
2. Zakon o dimnikarski službi (Uradni list SRS, št. 16/74).
(193. člen Zakona o varstvu okolja, Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo,
20/06, 28/06 – odl. US, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US in 33/07 – ZPNačrt).
V nomotehniki imajo spremembe zakonov lahko tudi pomen »prečiščevanja«
zakonodaje oziroma prava (imenovano tudi »usklajevanje«
ali konsolidacija prava). Poleg že navedenih razlogov (primerjaj št. 123
in 124) se namreč z noveliranjem doseže (opravi) tudi opustitev nepotrebne,
konzumirane ali drugače obsoletne ureditve oziroma določb,
odpravijo zapažene neskladnosti znotraj istega predpisa ali v odnosu
do drugega predpisa ipd. V sklop prečiščevanja zakonodaje v nomotehniki
pojmovno spadajo še obvezna tolmačenja zakonov, uradna
prečiščena besedila zakonov in poprava napak v objavljenih besedilih.
Za uporabo novele kot vrste zakona je značilno, da samo posamezni deli
(določenega) zakona ne zadoščajo oziroma ne ustrezajo več spremenjenim
razmeram ali okoliščinam – sicer bi bilo treba pač sprejeti nov
zakon. Tu obstaja neka mera: v vsakem primeru (in ne glede na obstoj
ali – kot pri nas – celo obveznost prečiščenega besedila) je ustrez neje
poseči po novem zakonu (namesto novele), če bi se obseg novele bližal
noveliranju tretjine (ali celo več) obsega zakona; še obsežnejše (načrtovano)
spreminjanje zakona pa gotovo terja sprejem novega zakona,
ne pa novele. Obstaja pa tudi kriterij, ki ni – vsaj ne neposredno – ve-
117
127
128

129
130
131
Nomotehnične smernice
zan na obseg novele v primerjavi z veljavnim besedilom zakona. Če bi
se z novelo spremenil koncept obstoječega zakona, njegova temeljna
dispozicija v celoti ali v bistvenem delu, je treba sprejeti nov zakon,
ne novele, pa čeprav je tehnično možna. Poseben kriterij, ki pri nas ne
pride (več) v poštev, pa je dejstvo, da zaradi preveč novel (ali ene same
obsežne) besedilo veljavnega zakona postane nepregledno in težavno
za uporabo in celo že za samo citiranje njegovih posameznih določb.
Tudi to so razlogi, ki terjajo izdajo novega zakona namesto novele, ali
pa (namesto tega) izdajo prečiščenega besedila. Ta razlog pri nas kot
samostojen razlog sicer ne pride v poštev, ker je določena izdaja prečiščenega
besedila po vsaki noveli (glej št. 169).
Zakon o spremembi zakona, s katerim obstoječo veljavno zakonsko ureditev
vsebinsko spremenimo in (ali) dopolnimo, je glede obravnave in
postopka sprejemanja sicer zakon kot vsak drug. Zahtevnost priprave in
izdelave takega zakonskega besedila je z vidika nomotehnike v določenem
smislu celo podvojena: potrebna je vsa (enaka) preciznost, kot se
sicer zahteva za oblikovanje pravnih norm in jezikovno izražanje v njih,
ker z novelo v obstoječem zakonu spreminjamo, nadomeščamo oziroma
dodajamo novo zakonsko besedilo, poleg tega pa je treba hkrati upoštevati
številne posebnosti, ki se nanašajo samo na novele kot posebno
obliko in vrsto zakona. Dodatna (povečana) zahtevnost zakonskega
besedila, kadar gre za novelo zakona, gotovo povečuje možnost napak
zaradi premajhnega znanja ali premajhne pazljivosti.
Novela ima, čeprav je pisana tekoče in »zvezno« – dva pomensko strogo
ločena strukturna dela. Zaradi preglednosti je vsak od njih posebej
obravnavan v nadaljevanju.
Prvi strukturni del novele znotraj sebe obsega dva različna dela. Prvega
tvorijo »ukazovalne«, tj. za novelo značilne in nepogrešljive določbe, izrazi,
besedila in formulacije (uporabljene v posameznih členih novele),
s katerimi se določa in odreja, kje in kako se spremembe, ki jih novela
določa, vnesejo (vgradijo) v besedilo zakona, ki se spreminja. S temi
določbami novela predpiše, kje točno (na katerih mestih v zakonu) in
kako se spremembe v besedilu izvedejo (tudi če gre samo za črtanje). Ti
napotki in »ukazi« v novelah so v bistvu vsi standardni (standardizirani)
in v teh smernicah podrobneje prikazani posebej (glej št. 73 in nasl.).
118

Spremembe pravnih predpisov (zakonske novele)
Drugi del tega dela besedila novele je novo oziroma spremenjeno zakonsko
besedilo, kot se v veljavno besedilo zakona vnaša z novelo in je
v besedilu novele podano v (za novelo enako kot »ukazovalne« določbe
značilnih) narekovajih, s katerimi je tako besedilo posebej označeno in
ločeno od ostalega. V ta, prvi strukturni del novele dodatno spada še
(vsakokratni) 1. člen novele v delu, v katerem je naveden predpis, ki se z
novelo spreminja, skupaj s citatom objave osnovnega besedila zakona
in morebitnih poznejših sprememb (če gre za novelo prečiščenega besedila,
glej št. 177).
Določbe, s katerimi se odreja noveliranje
V prvem odstavku 8. člena se 5. točka spremeni tako, da se glasi:
…
(2. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o notariatu, Uradni list RS,
št. 98/05).
Novo oziroma spremenjeno besedilo*
Prvi odstavek 58. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Javni natečaj se za organe državne uprave objavi na spletni strani ministrstva,
pristojnega za upravo, drugi državni organi in lokalne skupnosti
pa objavijo javni natečaj na svojih spletnih straneh. Javni natečaj se lahko
objavi tudi v Uradnem listu Republike Slovenije ali v dnevnem časopisu.«.
(2. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih uslužbencih, Uradni list
RS, št. 33/07).
* Novo besedilo je le besedilo med navednicama.
Drugi strukturni del novele so prehodne in končne določbe novele.
To so prave izvirne določbe same novele. V njih in z njimi je treba natančno
urediti vsa vprašanja, ki se tičejo uveljavitve sprememb, ki jih
prinaša in določa prvi strukturni del novele. V tem delu novela učinkuje
v bistvu enako, kot da bi šlo za povsem nov zakon, ki nadomesti
prejšnjega. S temi določbami je namreč – iz istih razlogov, kot če nov
zakon nadomesti prejšnjega – treba urediti vsa vprašanja, ki se s tem
119
132

Nomotehnične smernice
v zvezi lahko postavijo. Tukaj gre za vprašanja retroaktivnosti, razveljavitve
ali podaljšanja uporabe posameznih predpisov oziroma njihovih
posameznih določb, za morebiti potrebna nova pooblastila za izdajo
novih izvršilnih predpisov, za vse morebiti potrebne druge uskladitve s
spremembami, ki jih prinaša novela, za določitev (za vse to potrebnih)
rokov itd. Gre torej za vprašanja, ki so ustrezno obravnavana že na drugih
mestih v teh smernicah. Nadalje je pomembno, da se samo ta del
(samo te določbe) novele sme(jo) tudi pozneje (spet) novelirati; to pa
seveda ne velja za uveljavitveno določbo zakona ali novele (o obojem
glej podrobneje naslednjo št.). Besedilo novele (razumljivo) nima »lastne«
notranje ureditve na poglavja, niti lastnih naslovov notranje ureditve,
ker se njena vsebina navezuje na besedilo, ki ga spreminja. Prav pa
je, da ima – zlasti vsaka obsežnejša novela – (svoje) prehodne in končne
določbe od ostalega besedila razvidno ločene tudi s posebnim naslovom
pred tem delom novele. Ne glede na metodo, ki se glede prehodnih
in končnih določb uporabi pri izdelavi uradnega prečiščenega
besedila zakona (glej št. 175), je s tem priprava in izdelava uradnega
prečiščenega besedila znatno bolj zanesljiva. Nadalje je to pomembno
tudi zaradi tega, ker se samo ta del besedila novele (drugi strukturni
del novele) sme po potrebi tudi novelirati, kar se naredi z zakonom, ki
ima v takem primeru naslov (če je treba uporabiti vse možnosti hkrati)
»Zakon o spremembi(ah) in dopolnitvi(ah) Zakona o spremembi(ah)
in dopolnitvi(ah) Zakona o …«. S tem je (z drugimi besedami) povedano,
da se s tako »novelo novele« sme spremeniti (dopolniti) samo prej
obravnavani drugi strukturni del novele. Prvi strukturni del novele se
pred uveljavitvijo novele ne more novelirati, ker še ne velja, po uveljavitvi
pa zato ne, ker spremembe, ki jih novela odreja (»ukazuje«) z
dnem, ko začne novela veljati, niso več v noveli sami, temveč že veljajo
kot del z novelo spremenjenega zakonskega besedila. Prehodne in
končne določbe osnovnega zakona se torej novelirajo z novelo zakona,
prehodne in končne določbe kakšne od novel zakona pa z novelo
(take) novele. Nikoli pa se ne novelira uveljavitvena določba novele,
kot tudi ne uveljavitvena določba osnovnega besedila zakona. Pred
uveljavitvijo zakona take določbe ni možno novelirati, ker tudi sama
uveljavitvena določba še ne velja; ko pa začne veljati, je taka določba
pomensko »konzumirana« in za noveliranje torej nedosegljiva. Ti vidiki
opozarjajo, kako zelo dobro mora biti (vsebinsko) pretehtana sama
uveljavitvena določba zakona ali novele; pravnik redaktor mora torej
120

Spremembe pravnih predpisov (zakonske novele)
po potrebi na opisano pravno lastnost uveljavitvene določbe pravočasno
ustrezno opozoriti.
Noveliranje prehodnih določb novele
V Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnem registru (Uradni
list RS, št. 33/07) se prvi do četrti odstavek 32. člena spremenijo tako, da
glasijo:
»(1) Registrsko sodišče mora do 30. aprila 2008 pretvoriti v elektronsko obliko
listine iz prvega odstavka 28.a člena zakona, ki so sodnemu registru predložene
v obdobju od 1. januarja 2007 do 31. januarja 2008.
(2) Po 43. členu zakona se objavijo:
1. vsi vpisi v sodni register, o katerih registrsko sodišče odloči po 31. januarju
2008, ne glede na to, kdaj je vložen predlog za tak vpis,
2. vsi vpisi v sodni register, o katerih registrsko sodišče odloči pred 31. januarjem
2008 in do 15. aprila 2008 niso objavljeni v Uradnem listu Republike
Slovenije.
(3) Prejšnji odstavek se smiselno uporablja tudi za objavo predložitve listin,
ki so predložene po 31. januarju 2008.
(4) Vpisi, o katerih registrsko sodišče odloči pred 31. januarjem 2008, se zadnjič
objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije 15. aprila 2008. Uradni list
Republike Slovenije mora do 30. aprila 2008 sodiščem, ki so odločila o vpisih
iz 2. točke drugega odstavka tega člena, posredovati podatke o vpisih,
ki niso bili objavljeni do 15. aprila 2008. Agencija mora do 31. maja 2008
objaviti neobjavljene vpise iz prejšnjega stavka.«.
(1. člen Zakona o spremembah Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o
sodnem registru, Uradni list RS, št. 93/07).*
* 32. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnem registru (Uradni list
RS, št. 33/07) je prehodna določba tega zakona.
V prejšnji točki omenjene in povsem logične posledice tehnike noveliranja,
zaradi katere spremembe in dopolnitve zakonskega besedila, ki
jih določa novela, po njeni uveljavitvi niso več v noveli sami, temveč so
narejene in se nahajajo v osnovnem besedilu zakona (zaradi česar je bila
novela tudi sploh sprejeta), včasih niso poznane, zato pa tudi ne upoštevane.
Tako je npr. ustavno sodišče razveljavilo novelo Zakona o poslovnih
121
133

134
135
Nomotehnične smernice
stavbah in poslovnih prostorih (odločba je objavljena v Uradnem listu RS,
št. 102/02). Ustavno sodišče je (kot je jasno razvidno tudi iz obrazložitve,
ne samo iz izreka) s tem hotelo razveljaviti nove člene 35.a do 35.f zakona,
ki jih določa navedena novela; ker pa so vse te določbe od uveljavitve
novele dalje v osnovnem besedilu zakona, jih seveda odločba ustavnega
sodišča o razveljavitvi novele pravno ne »doseže«, in tako veljajo
še naprej. Odločba, s katero se je hotelo razveljaviti nove člene 35.a do
35.f zakona, bi nomotehnično to morala – in mogla – doseči samo tako,
da bi razveljavila te določbe zakona, kjer te določbe po uveljavitvi novele
so, ne pa določb novele; taka razveljavitev na z novelo spremenjene
oziroma – tukaj konkretno dopolnjene določbe zakona nima nobenega
pravnega učinka, se ni zgodila. Nomotehnično bi bilo treba razveljaviti
(določiti razveljavitev) novih določb zakona (ne pa novele zakona), ki jih
je določil zakon o spremembah in dopolnitvah zakona. Glede na konkretno
odločbo samo na videz razveljavljene določbe zakona v resnici veljajo
še naprej. Konkretno odločbo ustavnega sodišča pač vsebinsko že gre
tolmačiti tako, da je ustavno sodišče navedene določbe razveljavilo, ker
o takem namenu ni dvoma; ni pa jih razveljavilo tudi z vidika in po pravilih
nomotehnike, ki se tičejo novel in noveliranja zakonov.
Naslovi zakonov, kot tudi naslovi posameznih notranjih sestavnih delov
zakona (npr. poglavij ali tudi naslovi členov, če jih zakon ima), niso normativno
besedilo zakona, temveč (lahko) pripomoček za interpretacijo
pomena posamezne določbe, sicer pa so namenjeni večji preglednosti
ter lažji in zanesljivejši uporabi zakona. Ker pa vse naslove določi zakonodajalec,
se smejo seveda tudi naslovi spreminjati samo z novelo zakona.
Izjema glede tega je naslov zakona: ta se ne sme novelirati, ker bi
to pomenilo spremembo koncepta (dispozicije) zakona, za kar je treba
sprejeti nov zakon, ne pa (samo) novelo zakona (primerjaj št. 128).
Običajno se istovrstni predpis spremeni (novelira) z istovrstnim predpisom;
zakon z zakonom (novelo zakona). Upoštevaje z ustavo določeno
hierarhijo splošnih pravnih aktov je z zakonom (z osnovnim besedilom
zakona ali z novelo) možno novelirati tudi drug zakon ali spremeniti
izvršilni predpis; običajno gre v vseh teh primerih za razveljavitve. Neprimerno
in nedopustno pa je spreminjati vsebinske določbe zakona
z drugim zakonom. V takem primeru je priporočljivo pripraviti novele
vseh zadevnih zakonov in predlagati njihovo »paketno« obravnavo – za-
122

Spremembe pravnih predpisov (zakonske novele)
gotoviti sočasno obravnavo in sprejetje. Cilj, ki se ga pri tem zasleduje, je
skrb za celovitost pravnega reda, tako da se vpliv predlagane (temeljne)
spremembe na druga mesta v pravnem sistemu sanira sočasno, in to na
način, da se predlaga ustrezna sprememba oziroma dopolnitev tistega
predpisa, ki je matičen za ureditev, katere konsistentnost je s spremembo
v »nosilnem« predpisu narušena. S paketnim obravnavanjem »nosilnega«
in »spremljevalnih« zakonov, v katerih se na ustreznih mestih
pravilno odražajo spremembe in dopolnitve, povzročene z novelo »nosilnega«
zakona, se v pravni red vnaša preglednost in celovitost pravnega
normiranja, ki je eden od pomembnih elementov pravne varnosti.
Z zakonsko novelo se običajno spremeni določen posamezen zakon.
Toda z zakonsko novelo ni možno samo spremeniti (tudi) nekega drugega
zakona, temveč z eno samo novelo hkrati določiti več sprememb v
več različnih zakonih. Taka novela ima nekoliko svojsko notranjo ureditev,
in lahko hkrati sploh nima »svojega« zakona, ki bi ga ob tem hkrati
tudi spreminjala, temveč lahko služi samo temu, da se z enim zakonom
spremeni več zakonov hkrati (pomensko to spada k prej omenjenemu
»usklajevanju« zakonodaje, primerjaj št. 127). Tudi taka novela spada k
zakonskim novelam, vendar je nekoliko drugače označena tudi že v naslovu.
(Kot primer takega zakona glej npr. Zakon o spremembah določb
zakonov, ki določajo pooblastila in naloge družbenopolitičnih organizacij,
Uradni list RS, št. 8/90; tak je po vsebini tudi Zakon o prevzemu
državnih funkcij, ki so jih do 31. 12. 1994 opravljali organi občin, Uradni
list RS, št. 29/95 in poznejše spremembe.)
Pri noveliranju izvršilnih predpisov se uporabljajo nomotehnično smiselno
isti oziroma enaki standardizirani »ukazi« in napotki za spremembo
veljavnega besedila, kot se uporabljajo pri spreminjanju zakonov (glej
št. 73, 131 in nasl.). Enako kot za zakone velja tudi pri izvršilnih predpisih,
kateri deli oziroma določbe izvršilnega predpisa se po potrebi eventualno
lahko spremenijo z – npr. – »Pravilnikom o spremembi in dopolnitvi
Pravilnika o spremembi in dopolnitvi Pravilnika o …«. Podobno kot pri
spreminjanju zakona je treba tudi v prehodnih in končnih določbah izvršilnega
predpisa urediti vsa potrebna vprašanja, ki se v tem primeru
lahko in morajo urediti z izvršilnim predpisom (primerjaj št. 132). V zvezi
z uporabo naslovov predpisov, s katerimi se spreminjajo izvršilni predpisi,
primerjaj št. 125.
123
136
137

138
Nomotehnične smernice
Če se je treba v prehodnih in končnih določbah novele sklicevati na
kakšno spremembo (ali dopolnitev), ki jo določa novela (če je npr. treba
določiti odložitev začetka uporabe določene spremembe ali dopolnitve,
določiti ali izključiti retroaktivno uporabo posamezne določbe
ipd.), se je pri tem praviloma treba sklicevati na ustrezno določbo besedila
zakona, ki se novelira, ne pa na določbo (določbe) novele, in s
tem torej na določbe »zakona« (ne »tega zakona«, kar bi pomenilo novelo).
Pri tem se zaradi jasnosti lahko uporabi (povzame) tudi kakšna
dopolnilna oziroma natančnejša oznaka, kot npr. »Novi peti odstavek
6. člena zakona se začne uporabljati …« (6. člen je člen zakona, ne člen
novele zakona); ali: »Sprememba 26. člena zakona se začne uporabljati
…«, ali: »Spremembe 72. člena zakona se uporabljajo za pripravnike,
ki sklenejo …« ipd. Pri takem načinu sklicevanja je upoštevano, da so
vse spremembe in dopolnitve, ki jih določa novela, ko začne veljati, že
v samem besedilu (noveliranega) zakona, zato je temu ustrezno tudi
sklicevanje nanje v prehodnih in končnih določbah novele. V navedenih
primerih je namesto tega možno in uporabno (ter se pogosto
prakticira) tudi sklicevanje neposredno na določbo novele (torej na
določbo »tega zakona«). Na tak način pa ni možno dovolj precizno
(selektivno) odložiti npr. samo začetka uporabe kakšne posamične
spremembe, če jih neki člen novele določa več, medtem ko je to z navedbo
(sklicevanjem na) spremenjenega osnovnega besedila zakona
vedno možno.
Sklicevanje na člene zakona, ki se spreminja
Agencija za zavarovalni nadzor v roku enega meseca od uveljavitve tega
zakona* izda pravilnik iz osmega odstavka 294.a člena zakona.**
(8. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zavarovalništvu, Uradni list RS,
št. 69/08).
* novela
** 294.a člen Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno
besedilo, 114/06 – ZUE, 9/07 in 102/07) je bil dodan z navedeno novelo.
124

Spremembe pravnih predpisov (zakonske novele)
Primer sklicevanja na člene same novele
Vse zahteve iz 2. in 5. člena tega zakona,* ki so bile vložene po 31. decembru
2004, se štejejo za pravočasne in se obravnavajo enako kot zahteve, ki bodo
vložene po uveljavitvi tega zakona.
(6. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o popravi krivic, Uradni list RS,
št. 53/05).
* novela
V nekaterih primerih, ki jih določa zakon, se z izvršilnim predpisom (običajno
ministra, lahko pa tudi vlade) določa npr. vsakokratna vrednost
»točke«, ki jo je zaradi občasno potrebne prilagoditve (uskladitve) določene
vrednosti ali cene in podobno (npr. z zvišanjem življenjskih stroškov)
treba na novo določiti prek načina oziroma sistema indeksacije
vrednosti s točkami; lahko pa se na tak način tudi občasno spreminja,
usklajuje oziroma na novo določa vsakokratna cena, npr. obrazca potnega
lista ali osebne izkaznice ipd. V takih primerih ne gre za pravo noveliranje
prejšnje določitve (ureditve), niti za »nov predpis«, ki bi moral
izrecno razveljaviti prejšnjega. Tak sistem pomeni, da velja vsakokrat zadnja
določena in uveljavljena vrednost, zato se prejšnja določena vrednost
posebej niti ne razveljavlja niti ne novelira.
Sklep o uskladitvi preživnin in uskladitvi višine nadomestila preživnin
(Uradni list RS, št. 31/03).
Določene nomotehnične posebnosti veljajo za spreminjanje besedila
ustave. Glede tega obstajata v primerjalnem pravu dva temeljna načina
spreminjanja ustave; oba sta bila že uporabljena in preizkušena tudi v
naši nomotehnični praksi. Prejšnja Ustava Socialistične republike Slovenije
(pozneje Republike Slovenije) se je spreminjala z amandmaji, označenimi
z zaporednimi, rastočimi rimskimi številkami. Tak amandmajski
način spreminjanja besedila ustave sicer omogoča vsako spremembo
besedila, vendar je tehnično bolj prikladen za dodajanje kot pa za spreminjanje
obstoječega besedila. Za spreminjanje obstoječe ustave se je
uveljavil način spreminjanja ustave, ki je v nomotehničnem pogledu no-
125
139
140

Nomotehnične smernice
veliranje, podobno noveliranju zakona. Za našo ureditev in prakso je ta
način očitno primernejši. Akt, s katerim se ustava spremeni, je ustavni
zakon (o spremembi …, o dopolnitvi … ustave). Teoretično (v več pogledih)
ni ustrezno v tak ustavni zakon vključiti (mu dodati) tudi »izvedbeni«
del oziroma besedilo (primerjaj Ustavni zakon o dopolnitvi 80. člena
Ustave Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 66/00). Tak del materije
se pravilno ne vključi v ustavni zakon, s katerim se spreminja besedilo
ustave, temveč uredi (glede na vsebino) bodisi v posebnem ustavnem
zakonu bodisi v »redni« zakonodaji. Vendar je treba upoštevati ureditev
po 172. členu Poslovnika državnega zbora, ki v spremembe ustave z
ustavnim zakonom šteje tudi razdelek zakona, ki v resnici vsebuje samo
določbe o izvedbi sprememb ustave.
126

IZVRŠILNI PREDPISI
Izvršilnim predpisom, ki jih ustava imenuje podzakonski predpisi, teorija pa
tudi podzakonski akti, je treba na področju nomotehnike posvečati enako
strokovno pozornost ter skrb pri jezikovnem izražanju in notranji ureditvi
kot samim zakonom. Za neposredno in pravilno izvrševanje zakona in s
tem za neposredno uveljavljanje in izvrševanje pravic in obveznosti so izvršilni
predpisi ne samo pomembni, temveč pogosto tudi nepogrešljivi. Z
njimi se normiranje nadaljuje (od) tam (dalje), kjer se zakonsko normiranje
zaključi in pravilno tudi mora zaključiti, ko se z zakonom urejajo posamezna
vprašanja oziroma področja. Glede izvršilne veje oblasti pa pomeni izdajanje
izvršilnih predpisov vlade in uprave (kot njenega dela, primerjaj
1. člen Zakona o državni upravi, Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno
besedilo, 89/07 – odl. US in 126/07 – ZUP-E), poleg neposrednega
izvrševanja zakonov, enega od obeh ključnih področij delovanja.
Izvršilni predpisi so predpisi, ki jih izdaja izvršilna veja oblasti in uprava
kot del izvršilne veje oblasti. Brez teh predpisov določenih zakonov sploh
ne bi bilo možno izvajati drugače kot tako, da bi njihovo vlogo in vsebino
prevzeli zakoni sami. To pa bi bilo v nasprotju z načelom delitve oblasti
(drugi odstavek 3. člena ustave), ki tudi na tem področju terja delitev
nomotehnične dejavnosti med zakonodajno oblastjo (parlamentom) in
izvršilno oblastjo. Vsebina zakonov je po tej delitvi splošno omejena na
primere, ko je ureditev posameznih vprašanj z zakonom v ustavi neposredno
določena, izven tega pa je načeloma vezana na okvirno določbo
ustave, po kateri državni zbor z zakonom določa pravice in obveznosti
državljanov. Po tej splošni shemi in opredelitvi je podrobnejše normativno
urejanje prepuščeno zlasti izvršilnim predpisom vlade in uprave, ki
skupaj z zakoni (in ustavo) tvorijo celovitost notranjih splošnih pravnih
aktov oziroma pozitivne pravne ureditve.
127
141
142

143
144
145
Nomotehnične smernice
Poleg v prejšnji točki navedenih organov izvršilne predpise praviloma
kot odloke, eventualno tudi v obliki sklepa (glej 107. in 108. člen Poslovnika
državnega zbora), lahko sprejme tudi državni zbor. Glede izvršilnih
predpisov, ki jih izdajajo organi lokalne samouprave, glej št. 151.
Tudi z vidika nomotehnike je bistvena lastnost izvršilnih predpisov v tem,
da v skladu z njihovo pravno naravo in ustavnopravnim položajem v hierarhiji
pravnih predpisov brez veljavne zakonske podlage, brez zakona,
ki ga podrobneje urejajo in izvršujejo, ne morejo veljavno obstajati. (To
smiselno in pomensko velja tudi, če predpis ministra neposredno izvršuje
predpis vlade.) Če je zakon razveljavljen, kakšen izvršilni predpis,
izdan na njegovi podlagi, pa je (vsaj začasno) še potreben, mora tak izvršilni
predpis podlago za nadaljnjo veljavnost oziroma uporabo dobiti v
ustrezni določbi novega zakona, ki nadomesti prejšnjega. Brez formalne
in vsebinske zakonske podlage je izvršilni predpis nezakonit (in v bistvu
tudi protiustaven). Ker pa morebitne odsotnosti veljavne zakonske podlage
izvršilnega predpisa ni pristojen ugotavljati vsak upravni organ (ali
celo posameznik) sam in posebej, hkrati pa odsotnost te podlage nima
za posledico tudi avtomatičnega prenehanja veljavnosti takega izvršilnega
predpisa (ali posameznih njegovih določb), je skrb za nenehno zakonsko
podlago in celovito »(po)kritost« vsakega izvršilnega predpisa v
veljavni zakonski ureditvi in z njo naloga redaktorjev predpisov ob vsaki
spremembi predpisa (zakona ali izvršilnega predpisa) ali izdaji novega.
Ta posebnost podzakonskih predpisov je posebej podrobneje obravnavana
še na drugih mestih (glej št. 44 in 118).
Kolikor v določbah tega poglavja ni drugače določeno, se podzakonski predpisi,
izdani na podlagi Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS,
št. 30/98, 33/00 – odl. US, 39/00 – popr. odl. US, 61/00, 100/00 – odl. US,
21/02 in 67/02), uporabljajo do izdaje ustreznih predpisov, izdanih na podlagi
tega zakona, kolikor niso v nasprotju s tem zakonom.
(268. člen Zakona o varnosti cestnega prometa, Uradni list RS, št. 133/06 – uradno prečiščeno
besedilo in 139/06 – ZORed).
Poleg zakonske podlage je nadaljnje pomembno vprašanje pravna
ureditev pooblastil glede (dopustnosti) izdajanja izvršilnih predpisov.
V posameznih pravnih ureditvah se pojavljajo tri vrste te ureditve: do-
128

Izvršilni predpisi
pustnost izdajanja izvršilnih predpisov samo na podlagi vsakokratnega
izrecnega zakonskega pooblastila; izdajanje izvršilnih predpisov na
podlagi splošnega (ustavnega) in brez posebnega (vsakokratnega) zakonskega
po oblastila. Pri nas je v veljavi kombinacija obeh navedenih
sistemov.
Izrecno pooblastilo
(7) Minister, pristojen za upravo, predpiše način za pripravo in predložitev
predlogov kadrovskih načrtov državnih organov.
(43. člen Zakona o javnih uslužbencih, Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno
besedilo).
Primer pravne podlage predpisa, izdanega na podlagi izrecnega
pooblastila in zaradi potrebe izvrševanja zakonske določbe brez
izrecnega pooblastila
Na podlagi sedmega odstavka 43. člena in za izvrševanje drugega odstavka
42. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 32/06 – uradno
prečiščeno besedilo) izdaja minister za javno upravo …
(Pravilnik o vsebini in postopkih za pripravo in predložitev kadrovskih načrtov, Uradni
list RS, št. 60/06).
Kot že povedano, iz ureditve po zakonu o vladi in po zakonu o upravi
izhaja, da pristojni organ (vlada, ministrstvo) izvršilni predpis lahko izda,
če minister oziroma vlada oceni, da je to za izvrševanje zakona potrebno,
mora pa ga izdati v primerih, če mu to zakonsko pooblastilo izrecno
nalaga (kar je v takem primeru pravni pomen takega pooblastila v zakonu).
Taka pooblastila so in morajo biti v zakon vključena v vseh primerih,
kadar zakonodajalec že vnaprej zakonsko ureditev koncipira tako, da
ureditev določenih vprašanj izrecno prepusti ureditvi z izvršilnim predpisom
(s posameznimi izvršilnimi predpisi). Možnost izdaje izvršilnih
predpisov tudi brez izrecnega pooblastila v zakonu upošteva realnost,
da se potreba po izdaji takega predpisa lahko pokaže tudi šele ob izvrševanju
zakona, pa pri taki ureditvi zakona ni treba zaradi tega posebej
(dodatno) spremeniti oziroma dopolniti (novelirati). (Glede uvrščanja
129

146
147
Nomotehnične smernice
pooblastil za izdajo izvršilnih predpisov v zakonu glej prehodne in končne
določbe, št. 49 in nasl.)
Poleg navedene splošne ureditve obstajata dve posebnosti. Izrecno
pooblastilo za izdajo izvršilnega predpisa je že po splošni ureditvi vedno
potrebno, če gre za uredbo vlade, s katero se ureja način uresničevanja
pravic in obveznosti državljanov in drugih oseb (prvi odstavek
21. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 24/05
– uradno prečiščeno besedilo). Tudi nosilci javnih pooblastil (drugi odstavek
121. člena ustave) za izdajo izvršilnega predpisa vedno potrebujejo
posebno pooblastilo v zakonu (tretji odstavek 74. člena Zakona o
državni upravi, Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo,
89/07 – odl. US in 126/07 – ZUP-E).
Izrecno pooblastilo vladi za določanje izvrševanja pravic
in obveznosti državljanov
(2) Vlada Republike Slovenije izda predpis, s katerim določi načine in pogoje
za zagotavljanje pravic iz prejšnjega odstavka.
(89. člen Zakona o mednarodni zaščiti, Uradni list RS, št. 111/07).
Izrecno pooblastilo nosilcu javnega pooblastila za izdajo akta
za izvrševanje javnega pooblastila
Pravila iz prejšnjega odstavka sprejme sistemski operater prenosnega
omrežja po javnem pooblastilu. Pred njihovo objavo v Uradnem listu Republike
Slovenije mora nanje pridobiti soglasje Agencije za energijo.
(22.a člen Energetskega zakona, Uradni list RS, št. 27/07 – uradno prečiščeno besedilo).
V določenem obsegu je znotraj izvršilnih predpisov možna tudi uporaba
delegirane pristojnosti. To pomeni, da je še podrobnejše urejanje, kot
ga vsebuje konkreten izvršilni predpis hierarhično višjega organa, lahko
prepuščeno ureditvi z izvršilnim predpisom organa hierarhično nižje
stopnje. Tako npr. izvršilni predpis vlade lahko določi (še) podrobnejšo
ureditev nekega vprašanja s pravilnikom, ki ga izda minister.
130

Izvršilni predpisi
Na podlagi 84., 85., 87. in 88. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS,
št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo) in 9. člena Uredbe o javni svetovalni
službi v čebelarstvu (Uradni list RS, št. 80/07) izdaja minister za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano …
(Pravilnik o natančnih pogojih za izvajanje javne svetovalne službe v čebelarstvu, Uradni
list RS, št. 109/07).
Dopustnost takega delegiranja pristojnosti izhaja tudi iz določbe prvega
odstavka 74. člena Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05
– uradno prečiščeno besedilo, 89/07 – odl. US in 126/07 – ZUP-E), ki
določa med drugim izdajo izvršilnih predpisov ministrov tudi za izvrševanje
izvršilnih predpisov vlade ali državnega zbora. Taka delegacija
pristojnosti mora biti v konkretnem izvršilnem predpisu višjega organa
tudi izrecno določena. V uvodnem besedilu izvršilnega predpisa ministra
se v tem primeru navedeta vsakokraten konkreten zakon in določba
samega izvršilnega predpisa, ki vsebuje določbo o delegiranju
pristojnosti (slednje tukaj ne s sicer običajno dikcijo »na podla gi …«,
temveč pravilneje z dikcijo »v zvezi z določbo …«). V nekaterih primerjalnih
pravnih ureditvah, ki dopuščajo izdajo izvršilnih predpisov samo
na podlagi vsakokratnega izrecnega zakonskega pooblastila, je opisano
delegiranje pristojnosti dopustno samo, če ga neposredno določa
(vključuje) že tako izrecno zakonsko pooblastilo (tako imenovana
subdelegacija).
Izvršilna predpisa vlade sta uredba in odlok. Zakon o vladi tudi okvirno
določa, kaj se ureja z eno in drugo vrsto predpisa vlade (prvi do tretji
odstavek 21. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije). Nosilci javnih
pooblastil po Zakonu o državni upravi izdajajo pravilnike (tretji odstavek
74. člena Zakona o državni upravi, Uradni list RS, št. 113/05 – uradno
prečiščeno besedilo, 89/07 – odl. US in 126/07 – ZUP-E).
Izdajanje izvršilnih predpisov uprave (ministrov) sedaj ureja 74. člen
Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno
besedilo, 89/07 – odl. US in 126/07 – ZUP-E). V smislu poenotenja zakon
kot izvršilni predpis uprave določa pravilnik. Z novim zakonom je
prenehala veljati ureditev 99. člena prejšnjega Zakona o upravi (Uradni
list RS, št. 67/94), ki je kot izvršilne predpise ministrov določal pravilni-
131
148
149

150
Nomotehnične smernice
ke, odredbe in navodila, in hkrati določal tudi, katerim vidikom oziroma
načinu izvrševanja zakonov je posamezen od teh izvršilnih predpisov
namenjen. Nova ureditev (ureditev po novem zakonu o upravi) je lahko
celo nekoliko bolj raznolika, kot je bila dosedanja. Možnosti, kot jih določa
novi zakon, so naslednje:
– pravilnik se izda, če gre za izvrševanje novega zakona (ali spremembo
obstoječega), ki ne vsebuje posebnega pooblastila za izdajo izvršilnega
predpisa, če vsebuje posebno pooblastilo, pa tedaj, če (s tem
pooblastilom) zakon ne določa izdaje »drugega predpisa«; kakšni so
(lahko) ti »drugi« predpisi, zakon ne pove (ne določa), niti ne daje o
tem kakršnekoli omejitve;
– ureditev 74. člena Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05 –
uradno prečiščeno besedilo, 89/07 – odl. US in 126/07 – ZUP-E) ne
učinkuje za nazaj (primerjaj tudi četrti odstavek 76. člena). Če se izda
izvršilni predpis k ob uveljavitvi Zakona o državni upravi obstoječemu
zakonu, je vrsta izvršilnega predpisa odvisna od tega, ali je v
takem zakonu vsebovano pooblastilo, in v primeru pooblastila od
tega, ali o vrsti izvršilnega predpisa pooblastilo molči, ali pa določa
enega od tedaj obstoječih vrst izvršilnih predpisov (99. člen prejšnjega
Zakona o upravi); od pravilne uporabe teh možnosti je odvisno,
ali bo ob uveljavitvi Zakona o državni upravi obstoječi izvršilni predpis
noveliran s pravilnikom, ali pa s kakšnim od poprej določenih
obstoječih izvršilnih predpisov (kar je v skladu tudi s prej omenjeno
sedanjo ureditvijo o »drugih predpisih«).
Čeprav je Zakon o državni upravi dosedanjo ureditev izdajanja izvršilnih
predpisov po prejšnjem zakonu formalno razveljavil, se bo ureditev
po prejšnjem Zakonu o upravi glede vrste izvršilnih predpisov
še uporabljala. V ostalem pomeni 74. člen novega Zakona o državni
upravi (Urad ni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 89/07 –
odl. US in 126/07 – ZUP-E) za nomotehniko prelom z dolgoletno slovensko
tradicijo na tem področju. Tako se je treba navaditi in upoštevati,
da se tudi vsebina, kot je npr. »vrednost točke po … členu zakona
o … znaša … slovenskih tolarjev«, kot edina vsebina poslej »ureja«
s pravilnikom, kar je v nasprotju z dosedanjim pojmovanjem in določitvijo
uporabe pravilnikov, po kateri so bili pravilniki doslej namenjeni
zlasti (obsežnejšim) podrobnejšim razčlenitvam posamez nih
določb zakona.
132

Izvršilni predpisi
Del upravnih (državnih) nalog lahko država z zakonom prenese tudi na
organe lokalne samouprave (prenesena pristojnost), ali pa so jim lahko
z ustavo ali zakonom dane v izvirno pristojnost. V okviru teh pristojnosti
tako organi lokalne samouprave lahko izdajajo tudi izvršilne predpise k
posameznim zakonom (primerjaj določbe drugega odstavka 140. člena
in drugega odstavka 141. člena ustave).
Primer določitve občinske pristojnosti v zakonu
(1) Občina lahko z odlokom določi območje predkupne pravice občine na
nepremičninah na celotnem območju poselitve in na območju obstoječih
oziroma predvidenih infrastrukturnih omrežij in objektov izven poselitvenih
območij ali na delu teh območij, če ni s tem zakonom določeno drugače.
(85. člen Zakona o urejanju prostora, Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in
58/03 – ZZK-1).
133
151

RETROAKTIVNOST
Retroaktivnost je učinkovanje zakona za nazaj. Zakon lahko določeno
ravnanje (storitev, opustitev) zahteva samo za naprej, v prihodnje. V
pravni državi se vsakdo glede svojega ravnanja lahko zanese na obstanek
in obstoj zakona. Učinkovanje zakona za nazaj je v nasprotju z
bistvenimi elementi pravne države – z načelom zaupanja v pravo ter
njegovo vnaprejšnjo predvidljivost in z načelom pravne varnosti. Zato
velja splošna ustavna prepoved učinkovanja predpisov za nazaj (prvi
odstavek 155. člena ustave). Ker je stalna lastnost pozitivnega prava
tudi njegovo izpopolnjevanje, izgrajevanje, spreminjanje in nadomeščanje
z novim, lahko javna korist terja, da zakon, ob strogih ustavnih
omejitvah, izjemoma določi tudi učinkovanje (posameznih določb) zakona
za nazaj (drugi odstavek 155. člena ustave).
Resnične retroaktivnosti (sicer) ni. Z zakonom se ne določi za nazaj, kako
je bilo – bi bilo – treba nekdaj v preteklosti (»pravilno«) ravnati. S predpisom,
izdanim v marcu, ni mogoče za nazaj določiti, kako je (bilo) treba
od 1. januarja istega leta dalje posipati pločnike; taka pravna ureditev bi
bila nična, ker v preteklosti nihče ne more več posipati (smiselno isto – in
brezpravno – bi bilo tudi z učinkovanjem za nazaj normirati neko ravnanje
oziroma razmerje, ki ob svojem času pravno ni bilo urejeno oziroma
pravno relevantno). S takimi oblikami in primeri retroaktivnosti se redaktorju
predpisov v pravni državi ni treba niti ukvarjati.
Z vidika nomotehnike in prava sploh je pomembna ustavna dopustnost
oziroma nedopustnost določitve, in s tem pravilna ureditev učinkovanja
zakona za nazaj v tistih konkretnih primerih, ko je to pravno sicer možno;
ugotoviti pa je treba, ali je tudi dopustno. Gre za primere, ko zakon
(oziroma posamezne določbe zakona) posega v pravna razmerja, nasta-
135
152
153
154

155
Nomotehnične smernice
la pred njegovo uveljavitvijo, pa so za pravno urejanje (spreminjanje) še
»dosegljiva«, ker so pravno obstoječa (»veljavna«), oziroma je o njih treba
še odločiti. Povsem v neskladju z ustavno določbo o prepovedi učinkovanja
za nazaj bi bilo, če bi predpis naknadno (z učinkom za nazaj) uredil
in sankcioniral kakšno ravnanje, ki ob svojem času sploh ni bilo pravno
urejeno (pravno relevantno). Ustava pa (drugi odstavek 155. člena) pod
tremi pogoji, ki morajo biti hkrati kumulativno izpolnjeni, izjemoma dopušča
možnost odstopanja od splošne prepovedi učinkovanja predpisov
oziroma njihovih določb za nazaj. Kadar zakonodajalec to možnost
uporabi, mora biti to sicer v skladu z navedeno ustavno določbo, vendar
so nomotehnični vidiki določanja ustavno dopustnega učinkovanja zakona
za nazaj širši, kot bi neposredno izhajalo iz same ustavne določbe.
Pri redigiranju predpisa ne gre samo za nomotehnično pravilno ureditev
vsebinske odločitve zakonodajalca (predlagatelja zakona), ob izpolnjenih
pogojih, ki jih za to zahteva ustava, da posamezne določbe zakona
učinkujejo za nazaj. Nov zakon (kot tudi pomembnejša sprememba
obstoječega) pogosto avtomatično odpre ureditev vprašanja njegove
uporabe za nazaj. To velja za vsa pravno relevantna razmerja, ki so nastala
pred uveljavitvijo novega zakona (ali njegove spremembe), pa o njih
še ni bilo pravnomočno (v upravnem postopku dokončno) odločeno
(primerjaj prejšnjo št.). Glede retroaktivnosti z vidika nomotehnike je v
teh primerih treba poznati in upoštevati pravno dejstvo, da nov predpis
(njegova sprememba), že če o teh vprašanjih samo molči (jih posebej
ne uredi), učinkuje za nazaj, ker ga je treba v tem primeru uporabiti tudi
za vse že prej nastale, pa še ne »odločene« primere oziroma pravna razmerja.
Šele z izrecno določitvijo (popolne ali delne) uporabe dotedanjega
predpisa oziroma ureditve za take primere retroaktivno učinkovanje
novega zakona zanje (lahko) izključimo. Ti nomotehnični vidiki torej po
pomenu presegajo zgolj poznavanje in upoštevanje ustavne prepovedi
(in izjemne dopustnosti) učinkovanja predpisov za nazaj, ker v vsakem
primeru sprejema novega oziroma spremembe obstoječega zakona terjajo
skrbno preučitev, ali konkretni zakon (njegove spremembe) taka
vprašanja sproža, če jih, pa tudi pravilno ureditev teh vprašanj v novem
(spremenjenem) zakonu. Naša ureditev namreč – na zakonskem nivoju –
ne pozna neke splošne ureditve teh vprašanj, ki bi se lahko uporabila v
primeru, kadar zakonodajalec v posameznem predpisu teh vprašanj ne
bi uredil posebej (primerjaj npr. § 5 avstrijskega ODZ).
136

Retroaktivnost
Primer določitev uporabe starega zakona v nezaključenih
postopkih za razmerja, nastala pred uveljavitvijo novega
zakona
(1) V postopku za uveljavljanje pravic iz obveznega zavarovanja oziroma za
ugotavljanje pokojninske dobe, ki se je začel pred uveljavitvijo tega zakona,
se uporabljajo predpisi, ki so veljali do uveljavitve tega zakona.
(391. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Uradni list RS, št. 109/06 –
uradno prečiščeno besedilo, 112/06 – odl. US in 114/06 – ZUTPG).
Ker se nov zakon ali njegova sprememba uporabi za vse še neodločene
primere, če zakon o tem molči, mora zakon – razen če zakonodajalec
zanje (časovno) določi retroaktivnost v celoti – določiti mejo: bodisi
časovno do kdaj, ali po nastanku primerov (npr. vložitve tožbe) do kdaj,
ali po vrsti primerov do kdaj, zlasti pa (običajno) po stanju (stopnji)
pravnega reševanja in odločanja – naj se novi predpis (njegova sprememba)
uporabi (tudi) za nazaj. Kot meja določanja seganja uporabe
za nazaj se običajno vzame in določi stopnja (reševanja) zadev: za že
sprožene (vložene), pendenčne, pa še ne pravnomočno oziroma dokončno
odločene primere se (običajno, ne pa nujno – kar je vsebinsko
vprašanje) določi uporaba dosedanje (dotedanje) ureditve oziroma
zakona (in po potrebi ustreznih izvršilnih predpisov). Uporaba novega
predpisa (sprememba obstoječega) za vse po njegovi veljavnosti
nastale primere je ob tem samoumevna. V bolj kompleksnih primerih
je treba vprašanje uporabe za nazaj urediti tudi podrobneje in za različne
vidike (vprašanja) uporabe starega oziroma novega predpisa še
podrobneje (npr. vprašanje že plačanih taksnih obveznosti). Ob vsem
tem je treba ustrezno upoštevati, ali in v čem je treba uporabo (učinkovanje)
novega predpisa (spremembe obstoječega) za nazaj morda
izrecno izključiti – zaradi nujnega upoštevanja določbe drugega odstavka
155. člena ustave.
137
156

157
158
Nomotehnične smernice
Določitev uporabe starega zakona za nezaključene postopke,
končane do določene stopnje
Zadeve, glede katerih je postopek ob uveljavitvi tega zakona v teku oziroma,
glede katerih je bila ob uveljavitvi tega zakona že vložena zahteva ali
pravno sredstvo, se končajo po določbah Zakona o splošnem upravnem
postopku (Uradni list SFRJ, št. 47/86).*
(324. člen Zakona o splošnem upravnem postopku, Uradni list RS, št. 24/06 in
105/06 – ZUS-1).
* Popravljeno v skladu z nomotehničnimi pravili.
Določbe o ureditvi vprašanj retroaktivnosti spadajo v prehodne in končne
določbe zakona. Izključitev učinkovanja novega (sprememb obstoječega)
zakona za nazaj, za pred njegovo uveljavitvijo nastale primere in
pravna razmerja, in s tem (zanje) uporaba dosedanje ureditve oziroma
predpisov, vključuje tudi določitev (kljub morebitni siceršnji razveljavitvi
oziroma spremembi) nadaljnje uporabe dotedanjih predpisov oziroma
njihovih ustreznih določb, kar velja tako za zakon(e), kot tudi za morebitno
določitev ustrezne uporabe dotedanjih izvršilnih predpisov (glej
prehodne in končne določbe, št. 43 in nasl.).
Zakon lahko neko pravico, ugodnost, olajšavo, oprostitev, priznanje in
podobno daje (določi) tudi, ne da bi hkrati nalagal kakšno novo, spremenjeno
ali dodatno obveznost (zapoved, prepoved) kakšne dajatve,
storitve ali opustitve. Čeprav ustava tega podrobneje ne določa oziroma
ne razlikuje, pa iz narave stvari izhaja, da splošna ustavna prepoved,
samo izjemno pa dopustnost retroaktivnega učinkovanja, nista ovira,
da ne bi tak zakon, ki samo nekaj »daje«, ali njegove tovrstne določbe
smele imeti učinka tudi za nazaj. Tako teoretično tolmačenje in praksa
retroaktivnosti sta povsem v skladu – vsekakor pa z ničimer v nasprotju z
določbo 155. člena ustave. Taki primeri načela zaupanja v pravo in pravne
varnosti v ničemer ne kršijo ali ogrožajo. Načelna ustavna prepoved
retroaktivnosti ni kršena, če zakon z učinkom za nazaj (prava retroaktivnost)
določi npr. neko očitno ugodnost, ki je lahko materialne ali pa
samo po sebi tudi povsem nematerialne narave (npr. določitev daljših
oziroma podaljšanje rokov za uveljavitev kakšne pravice ali upravičenja
ali za vložitev kakšnega pravnega sredstva in podobno). V takih primerih
138

Retroaktivnost
namreč niso v ničemer prizadete tiste vrednote in načela, v korist katerih
je sicer splošna prepoved retroaktivnosti določena, kot so zaupanje v
pravo, pravna stabilnost, njegova vnaprejšnja določenost in predvidljivost
ter podobno. Gre pa v teh primerih sicer lahko tako za pravo retroaktivnost
(ki se nanaša na še neodločene primere), kot tudi za nepravo
retroaktivnost (glej št. 161).
Določba o roku za vložitev zahteve po Zakonu o popravi krivic
(2) Zahteva se lahko vloži najkasneje do 31. decembra 2004.*
(10. člen Zakona o popravi krivic, Uradni list RS, št. 47/03 – uradno prečiščeno besedilo).
Določba, ki je rok za vložitev zahteve določila na novo, potem
ko je le-ta že potekel
Drugi odstavek 10. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Zahteva se lahko vloži najkasneje do 31. decembra 2007.«*
(2. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o popravi krivic, Uradni list RS,
št. 53/05).**
* Popravljeno v skladu z nomotehničnimi pravili.
** Velja od 31. maja 2005.
Ustava posebej ureja uporabo (časovno učinkovanje) določb na področju
kazenskega prava (načelo zakonitosti, 28. člen ustave), kar je treba
upoštevati tudi pri predpisovanju dejanj, ki so kazniva. Glede samega
predpisovanja torej tudi tukaj velja splošna prepoved iz prvega odstavka
155. člena ustave, ne pa tudi določba drugega odstavka istega člena,
ker je vsako učinkovanje za nazaj na tem področju po posebni določbi
prvega odstavka 28. člena ustave splošno nedopustno, z določbo drugega
odstavka istega člena pa uporaba (učinkovanje) takih določb za
nazaj z ustavo že neposredno urejena.
Poleg prave retroaktivnosti, kot jo ureja ustava, obstaja tudi navidezna
retroaktivnost. V nekaterih posebnih primerih normiranja je delno
učinkovanje (tudi) za nazaj vnaprej sistemsko predvideno (določeno in
139
159
160

161
Nomotehnične smernice
urejeno), ne da bi se štelo, da ima tako normiranje tudi ustavnopravni
učinek retroaktivnosti. To so (lahko) zlasti primeri s področja prava davščin
in drugih, z zakonom določenih obveznosti na različnih področjih,
ko se (običajno) denarni zneski, cenzusi in podobno (kot del izvrševanja
zakona) določajo ali spreminjajo za določeno (celotno, običajno letno)
obdob je, na katero se nanašajo. Sem lahko teoretično (odvisno od vsakokratne
posamične ureditve) spada npr. sprememba (ne: uvedba) določene
davčne stopnje v tekočem letu za davek, ki se odmeri šele po
izteku leta, ali določitev nekega zneska, ki velja za celotno (zaokroženo)
obdobje, na katero se nanaša. Za (zgolj) navidezno retroaktivnost morajo
biti kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:
– da gre za že obstoječ (vzpostavljen) sistem, ki se, praviloma s spremembo
zakona (ali izvršilnega predpisa), v bistvu samo (delno)
izvršuje,
– dopolnilna oziroma spremenjena ureditev se mora nanašati na neko
določeno, vnaprej znano časovno obdobje (npr. koledarsko leto),
– da so pravne posledice take ureditve znane vnaprej, nastopijo pa
šele po njeni uveljavitvi, ali pa celo šele po izteku znanega, vnaprej
določenega obdobja, na katero se nanaša.
Prav tako ne gre za pravo, temveč za nepravo retroaktivnost, če predpis
za podlago urejanja jemlje (že) obstoječe pravnorelevantne in dejanske
danosti (lastništvo, obstoječe delovno razmerje, zakonsko zvezo …) in
nanje naveže (opre) vsebinsko urejanje. Taki predpisi niso izjema, temveč
zelo pogosti. Tak predpis lahko – splošno samo z učinkovanjem za
naprej – nalaga tudi nove obveznosti, zapovedi in prepovedi, spreminja
razmerja ali status (pogosto, glede na naravo stvari, povezano tudi s
prehodnimi obdobji za potrebne uskladitve z novim predpisom oziroma
njegovo spremembo). Take določbe pomenijo, da gre za nepravo retroaktivnost,
ker zakon sicer jemlje za podlago določeno stanje v preteklosti,
veže pa nanj posledice novega (oziroma spremembe obstoječega)
zakona z učinkom »ex nunc«. Neprava retroaktivnost je načelno dopustna,
vendar pa je tudi z njo lahko prizadeto načelo zaupanja v pravo in
v njegovo stabilnost. Čeprav je taka retroaktivnost v praksi včasih zaradi
prevladujoče javne koristi potrebna, pa ima svoje (ustavno)pravne
meje, ker tudi zanjo v celoti veljajo pogoji oziroma prepovedi iz drugega
odstavka 155. člena ustave. V tem smislu in okvirih je torej ustavno-
140

Retroaktivnost
pravno tretiranje neprave retroaktivnosti izenačeno s tretiranjem prave
retroaktivnosti.
(1) … Drugi uradniki, razen tistih, ki so opravili ustrezen strokovni izpit, po
zakonu o pripravništvu, strokovnih izpitih in izpopolnjevanju strokovne izobrazbe
delavcev v državni upravi in pravosodju (Uradni list SRS, št. 8/80,
27/85, 35/85, 39/85, Uradni list RS, št. 18/93 – ZOdv in 13/94 – ZPDI), pravosodni
izpit oziroma državni pravniški izpit, morajo strokovni izpit opraviti v
treh letih od začetka uporabe tega zakona.*
(193. člen Zakona o javnih uslužbencih, Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno
besedilo).
* Poseg v obstoječe uslužbensko delovno razmerje.
K temeljnemu (že omenjenemu) postulatu in dejstvu, da resnične retroaktivnosti
v bistvu ni, spada razumevanje in upoštevanje dejstva, da z
»retroaktivnostjo« pozneje oziroma naknadno ni (več) možno pravno
določiti, da v preteklosti nečesa, kar je bilo oziroma se je zgodilo, ni bilo
oziroma se ni zgodilo, pa tudi obratno ne; to velja za vsa dejstva, razmerja,
stanja, dogodke, statuse in ravnanja, kot so bili (bila) oziroma niso bili
(bila) v preteklosti. Pravno normiranje oziroma spreminjanje preteklosti
pravu ni dosegljivo, razen če bi stopili iz pravnih okvirov, kar pa potem
ne bi bilo več pravo in pravna država. Pravno je možno, in to »ex nunc«,
urejati samo posledice preteklosti. Pravilno upoštevanje navedenega
in (možno) ravnanje zakonodajalca je izkazano v temeljnem pristopu
pravne ureditve v primeru Zakona o denacionalizaciji. Ker z zakonom ni
(bilo) možno določiti, da nacionalizacije ni bilo, zakon česa takega tudi ni
»za nazaj« določil. Prav tako niso bili razveljavljeni nekoč veljavni (in tudi
konzumirani) zakoni. Zakonodajalec je z nomotehničnih vidikov ravnal
pravilno, ko je, izhajajoč iz vsebinskih ocen preteklih dejstev, dogodkov
in ravnanj, vključno s takratnimi predpisi, določil »ex nunc« učinkujoče
načine in oblike satisfakcij oziroma še možnih restitucij. Smiselno podobni
primeri so tudi določitev odškodnin ali pomoči žrtvam vojnega
nasilja in podobno.
Samostojna retroaktivnost podzakonskih predpisov ni dopustna in je
tudi izjema po drugem odstavku 155. člena ustave ne vključuje. Določbe
podzakonskih predpisov zakon samo izvršujejo, so vsebinsko vezane na
141
162
163

164
Nomotehnične smernice
njegov okvir in ne smejo izvirno določati uporabe za nazaj. Na ob uveljavitvi
izvršilnega (podzakonskega) predpisa obstoječe danosti se podzakonski
predpis z učinkovanjem za nazaj lahko nanaša implicite, lahko pa
sicer tudi izrecno, v obeh primerih pa le toliko, kolikor to izrecno izhaja
oziroma je že določeno v zakonu, katerega konkretne določbe se s konkretnim
podzakonskim predpisom izvršujejo in za katerih izvrševanje je
podzakonski akt (izvršilni predpis) sploh izdan. Okvire na tak način dopustnega
učinkovanja izvršilnega predpisa za nazaj torej ne določi izvirno
sam izvršilni predpis, temveč že neposredno konkreten zakon, ki je
materialna podlaga za njegovo izdajo.
Poseben primer ureditve učinkovanja zakona za nazaj vsebuje določba
44. člena Zakona o ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno
prečiščeno besedilo. V primeru konkretne uporabe te zakonske določbe
učinkovanja za nazaj sicer ne določi zakon oziroma zakonodajalec,
temveč namesto njega ustavno sodišče s svojo odločbo. Če pa bi
ustavno sodišče, implicite ali izrecno, razveljavitev s svojo ugotovitveno
odločbo naložilo zakonodajalcu, bi ta moral paziti na isto, na kar mora
ob tem paziti ustavno sodišče v primeru lastne razveljavitve zakona na
podlagi določbe 44. člena Zakona o ustavnem sodišču. Glede vprašanja
retroaktivnosti je lahko tudi razveljavitev zakona sprememba zakona.
Po določbi 44. člena Zakona o ustavnem sodišču se zakon razveljavi z
učinkom za nazaj (za vse še ne pravnomočno odločene primere; primerjaj
št. 154 in 155). To je izvirna določba zakona, saj ustava (161. člen)
možnost učinkovanja razveljavitve za nazaj (odprava, ex tunc) določa
samo za »druge protiustavne ali nezakonite predpise«, ne pa tudi za
zakone; zakon se po navedeni ustavni določbi lahko samo razveljavi (ex
nunc). Taka širitev (točneje: drugačno urejanje) ustavne materije z navedeno
zakonsko določbo dopušča z ustavo skladno uporabo določbe
44. člena Zakona o ustavnem sodišču samo v okviru upoštevanja določbe
drugega odstavka 155. člena ustave, drugače odločba ustavnega
sodišča o razveljavitvi ne bi bila v skladu, razveljavitev zakona pa bi
bila v nasprotju z ustavo. Sama določba 44. člena ni v skladu z ustavo,
ker ustavnemu sodišču formalno sploh dopušča, da zakon (posamezno
določbo) razveljavi z retroaktivnim učinkom tudi v primerih, ko drugi
odstavek 155. člena ustave tega sicer ne dopušča. Take vrste razveljavitev
bi morala biti prepovedana, medtem ko jo sedanja določba zakona
celo izrecno določa.
142

Retroaktivnost
Pomen pravilnega razumevanja in uporabe (določanja) retroaktivnega
učinkovanja zakona v praksi je, v strnjeni obliki povedano, v naslednjem:
novi zakon vedno že molče (če je taka njegova vsebina) učinkuje retroaktivno,
če hkrati izrecno ne določi, da se za še neodločene primere (še naprej)
uporablja stari (dotedanji) zakon. Če pa novi zakon za take primere
celo izrecno določi uporabo – ne dotedanjega, temveč novega zakona, s
tem določi retroaktivnost, ki mora biti v tem primeru dopustna pod pogoji
in v okvirih, kot to določa ustava. Poleg upoštevanja neposredno za
to določenih ustavnih pogojev pa je treba, zaradi načel pravne države,
pri uporabi retroaktivnosti upoštevati tudi njen vpliv na načela pravne
države, kot so v tem poglavju v zvezi z retroaktivnostjo posebej omenjena.
Slednje pa narekuje čim manj uporabe retroaktivnosti tudi v primerih,
ko je to sicer v skladu z ustavo, pri čemer pa je odločilnega pomena
za uporabo (ustavno dopustne) retroaktivnosti vedno javna korist.
143
165

PREČIŠČENA
BESEDILA ZAKONOV
(IN DRUGIH PREDPISOV)
Zaradi večjega števila novel, lahko pa tudi že zaradi ene same, če gre za
obsežne spremembe obsežnega zakona, postane besedilo zakona nepregledno,
uporaba zakona pa težja in manj zanesljiva. V takih primerih
se običajno določi in v uradnem glasilu (listu) objavi uradno prečiščeno
besedilo zakona. Ker je uradno prečiščeno besedilo avtentično, je veljavno
in uporabno kot pravni vir – zakon. Postopek in pristojnost za določitev
(izdelavo) in objavo takih besedil morata biti pravno urejena in
jasno določena. Vsaka druga besedila in objave zakonov, ki so pripravljena
in izdana izven tako določenih in predpisanih okvirov, niso uradna
prečiščena besedila, nimajo pravne veljavnosti in pomena uradnega
prečiščenega besedila in tudi ne smejo biti nikjer tako označena; prav in
korektno pa je, da so taka besedila označena (navedena) kot »neuradno
prečiščeno besedilo«, če sicer s svojo strokovno kvaliteto in točnostjo
to oznako zaslužijo. Pravnika, ne pa nujno tudi pravnega laika, sicer na
neuradno prečiščeno besedilo, katerega uradna uporaba ni dopustna,
dovolj jasno opozarja dejstvo, da ni objavljeno v uradnem listu.
Uradna prečiščena besedila zakonov so v temelju, običajno pa tudi na izvedbeni
ravni, stvar zakonodajne veje oblasti; ta tudi sama določi (določa),
ali bo pravni red države vseboval tudi taka besedila zakonov in kako
se določijo in objavijo. Tudi strokovna izdelava (določitev) takih besedil je
pogosto v pristojnosti strokovnega organa oziroma telesa znotraj parlamenta,
lahko pa tudi v pristojnosti uprave. V Nemčiji je za določitev in objavo
prečiščenega besedila posameznega zakona npr. pristojno resorno
ministrstvo, kadar je za to z zakonom (novelo zakona) posebej izrecno pooblaščeno.
Pri nas je, tako po tradiciji kot tudi po veljavni ureditvi, za določitev
prečiščenega besedila zakona pristojna Zakonodajno-pravna služba
državnega zbora. Ker gre pri tem tudi za vprašanja s področja nomoteh-
145
166
167

168
169
170
Nomotehnične smernice
nike, je v nadaljevanju podan prikaz veljavne ureditve, kot tudi bistvenih
vprašanj v zvezi s samo pripravo (izdelavo) prečiščenega besedila zakona.
Za strokovno pripravo in izdelavo prečiščenega besedila zakona se je
do nove ureditve pri nas uporabljal izraz, da se tako besedilo (strokovno)
določi. Tako se je glasilo tudi zakonsko pooblastilo in uvodno besedilo
objave takega besedila. Zaradi posebnosti naše veljavne ureditve
(153. člen Poslovnika državnega zbora), po kateri je prečiščeno besedilo
podvrženo avtorizaciji državnega zbora (ki ga »potrdi«), Poslovnik državnega
zbora določa, da se uradno prečiščeno besedilo »pripravi«.
Spremembe in dopolnitve Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS,
št. 64/07) določajo pomemben premik oziroma spremembo v zvezi s
prečiščenimi besedili. Prečiščena besedila se poslej ne pripravijo in objavijo
več po vsaki spremembi ali dopolnitvi zakona, temveč samo tedaj,
kadar tako, na ustrezen predlog, sklene oziroma določi državni zbor.
Samo besedilo, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije (tudi
v elektronski obliki in na spletnih straneh državnega zbora), še naprej
pripravi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora. Sprememba oziroma
novost, po kateri se prečiščeno besedilo zakona pripravi samo v
primerih, ko se to oceni kot potrebno in tako (posebej) določi, s tega
vidika našo ureditev v celoti vrača v običajno ureditev, kot smo jo s tem
v zvezi poznali že poprej, in jo poznajo tudi primerljive tuje ureditve
(npr. Nemčija). Zelo pomembno (in nedvomno vsekakor koristno novost)
pa prinaša tudi določba prvega odstavka 153. člena poslovnika,
po kateri pa Zakonodajno-pravna služba pripravi neuradno prečiščeno
besedilo zakona po vsaki spremembi in dopolnitvi zakona. To besedilo
se objavi v elektronski obliki na straneh državnega zbora.
Sama strokovna izdelava (določitev, priprava) prečiščenega besedila zakona
v vsakem primeru zahteva upoštevanje tudi določenih pravil, ki so
nomotehnična pravila (in praksa), niso pa nikjer posebej tudi predpisana.
Mednje sodijo zlasti temeljno pravilo za (pri) izdelavo(i) prečiščenega
besedila zakona (glej naslednjo št.), vprašanje preštevilčenja oziroma
nepreštevilčenja členov v prečiščenem besedilu in končno še posebno
vprašanje vključitve oziroma nevključitve prehodnih in končnih določb
zakona in novel v tako besedilo. Vsa druga vprašanja so v bistvu z navedenimi
povezana in iz njih izhajajo.
146

Prečiščena besedila zakonov (in drugih predpisov)
Temeljno pravilo priprave prečiščenega besedila zakona, ki je pomembno
tudi glede drugih vprašanj s tem v zvezi, je v tem, da pooblastilo (pristojnost)
za izdajo (pripravo, določitev in objavo) prečiščenega besedila
zakona nikoli ne vključuje in ne vsebuje pooblastila, da bi se v prečiščenem
besedilu lahko spremenilo in kakorkoli drugače določilo (celo samo
oblikovalo) karkoli, kar ni in kot ni določil že sam zakonodajalec. Redaktor
prečiščenega besedila ni zakonodajalec in zato tudi v ničemer ne
sme prevzeti vloge zakonodajalca. V zelo omejenem obsegu (povsem
očitna tiskovna napaka, ki nima semantičnega pomena) pa velja, da sme
redaktor prečiščenega besedila odpraviti take napake in v tem primeru
prevzeti vlogo tistega, ki sicer po veljavni ureditvi sme (in mora) poskrbeti
za objavo napak(e) v objavljenem besedilu predpisa.
Strokovno pravilna priprava prečiščenega besedila zakona (glej prejšnjo
št.) ne dovoljuje, da bi se členi zakona v prečiščenem besedilu preštevilčili
(naša dosedanja praksa na tem področju je bila drugačna). Preštevilčenje
predstavlja uzurpacijo pristojnosti zakonodajalca po redaktorju
prečiščenega besedila zakona. Zakonodajalec (in ureditev) mu pooblastila
za to ne daje. Zakonodajalec mora s pravilnim noveliranjem zakona
(s strokovno pravilnimi novelami) striktno ohranjati nespremenjeno
oštevilčenje, vse dokler zakon velja, in s tem ne daje niti »povoda« za
kakršnokoli preštevilčenje členov. Besedilo člena se z novelo spremeni,
dopolni, nadomesti z novim ali pa črta; črtanje (kot delno razveljavitev)
lahko določi tudi odločba ustavnega sodišča. Če se členi dodajajo, se za
(npr.) 128. členom doda 128.a (128.b, 128.c …) člen. Črtani (razveljavljeni)
člen obdrži v prečiščenem besedilu svoje mesto in zaporedno številko
(oznako) člena, namesto besedila pa se v oklepaju navede: razveljavljen
(primerjaj npr. § 1059 ODZ). Člen, ki je tako označen kot »razveljavljen«,
ostane, dokler zakon velja, ne glede na poznejše novele oziroma prečiščena
besedila, in ga tudi ni dopustno kdaj pozneje »zasesti« z novim
členom oziroma vsebino, misleč – da gre za »prosto mesto« v zakonu. Če
je novela črtala več členov zaporedoma (členi od … do … se črtajo), se
v prečiščenem besedilu to lahko navede z eno samo (skupno) določbo:
Členi od … do … (razveljavljeni). Za primer nepreštevilčenja primerjaj
npr. avstrijski ODZ, razglašen s cesarskim patentom z dne 1. junija 1811
(veljati je začel 1. januarja 1812), ki je v času svoje (skoraj že) dvestoletne
veljavnosti sicer bil noveliran, členi pa so ostali nepreštevilčeni. Kot
primer konkretnega preštevilčenja v noveli glej npr. 12. člen Zakona o
147
171
172

173
Nomotehnične smernice
spremembah in dopolnitvah zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni
list RS, št. 23/96), katerega posameznih določb se po preštevilčenju ne
da več pravilno citirati. Preštevilčenje členov z novelo krši pravila nomotehnike,
samostojno (redaktorjevo) preštevilčenje členov v prečiščenem
besedilu pa ne krši samo pravil nomotehnike, temveč posega v pristojnost
zakonodajalca, ki – čeprav »pristojen« – tega tudi sam ne sme (ne
bi smel) storiti z novelo. V primeru tovrstnih napak v resnici seveda ne
gre za »napako zakonodajalca«, temveč za premajhno strokovno znanje
pravnika redaktorja.
Navedba črtanega člena v prečiščenem besedilu
113. člen
(črtan)
(Zakon o javnih uslužbencih, Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo).
Navedba razveljavljenega dela člena v prečiščenem besedilu
(1) Predstojnik lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi tudi v primeru,
da javni uslužbenec ne izpolnjuje več pogojev za delovno mesto. Pogoji
za opravljanje dela na delovnem mestu se lahko spremenijo samo na podlagi
zakona; pri tem je delodajalec dolžan javnemu uslužbencu omogočiti,
da v razumnem roku izpolni pogoje za delovno mesto, sicer se javnemu
uslužbencu odpove pogodba o zaposlitvi z možnostjo odpravnine.
(2) (razveljavljen)
(162. člen Zakona o javnih uslužbencih, Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno
besedilo).
Nepreštevilčenje členov v prečiščenem besedilu zakona pomeni tudi,
da se s tem v ničemer ne spremeni pravilnost (citiranega) sklicevanja
drugih predpisov na ta zakon, in prav tako ne tovrstna sklicevanja
in odkazovanja znotraj zakona samega. Dokler velja isti zakon,
kljub novelam in prečiščenim besedilom vsa ta sklicevanja in notranja
struktura zakona ostanejo nespremenjeni. Lažja izdelava takega
prečiščenega besedila pa avtomatično pomeni tudi zmanjšanje možnosti
napak.
148

Prečiščena besedila zakonov (in drugih predpisov)
Odstavki členov se v prečiščenem besedilu sicer preštevilčijo, vendar
tudi ti ne izvirno in samostojno – po odločitvi samega redaktorja. Vrstni
red odstavkov se spremeni in preštevilči tako in toliko, kakor in kolikor
to določa (že) novela zakona. Tudi v primeru črtanja kakšnega odstavka
mora ostale odstavke preštevilčiti že novela. Če pa je odstavek razveljavljen
z odločbo Ustavnega sodišča, se njegovo mesto in numeracija v
prečiščenem besedilu zakona obdržita, v oklepaju pa navede »razveljavljen«
(glej tudi št. 95 in 172).
V 22. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
…
Dosedanji tretji, četrti, peti, šesti in sedmi odstavek postanejo četrti, peti,
šesti, sedmi in osmi odstavek.
(4. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih uslužbencih, Uradni list RS,
št. 113/05).
Prehodnih in končnih določb zakona in njegovih novel se v prečiščeno
besedilo v večini primerov (večine njih) ne da vključiti, ne da bi jih
bilo treba ob tem vsaj delno besedno preoblikovati oziroma spremeniti
(ne: vsebinsko spremeniti), ker so v povsem nespremenjeni obliki
take določbe pogosto jezikovno, vsebinsko ali smiselno neuporabne.
Možno je npr. brez oblikovanja (preoblikovanja) besedila neposredno
vključiti pooblastilno določbo za izdajo določenega izvršilnega predpisa.
Toda že če taka določba vključuje neki rok (npr. »po uveljavitvi tega
zakona«), ali če neka uveljavitvena določba (novele) vključuje določbo
»z dnem, ko začne veljati ta zakon …«, tega ni več možno vključiti
v prečiščeno besedilo, ne da bi (namesto povzetka povsem nespremenjenega
izvirnega besedila) najprej ugotovili in nato zapisali tak datum
(dan) iz zakona oziroma posamezne novele, ki ustreza navedenemu
besedilu v konkretnem primeru. Prečiščeno besedilo namreč nima nobene
(lastne) določbe o začetku veljavnosti, in z njegovo objavo tudi
dejansko nič ne »začne veljati«, saj to besedilo vsebuje, povzema in
ponavlja samo že veljavno pravo; veljavno pravo je sploh pogoj za izdelavo
prečiščenega besedila. Že samo taka potrebna preoblikovanja
besedila pa bi presegala pristojnosti redaktorja, ker določb, ki bi jih redaktor
tako sam ustvaril (formuliral), državni zbor ni sprejel, zato take
tudi v prečiščeno besedilo ne sodijo. Vsekakor je najbolj čista in pravil-
149
174
175

176
177
Nomotehnične smernice
na rešitev izdelave prečiščenega besedila v tem, da se besedilo zaključi
tam in s tem, s čimer se pravzaprav tako besedilo tudi dejansko sploh
lahko pravilno konča. Tako prečiščeno besedilo se zaključi s tem, da
se na koncu besedila navede (povzame) naslov poglavja »Prehodne in
končne določbe« oziroma temu ustrezen naslov, če ga sicer besedilo
zakona ima, temu pa ne doda ničesar več; če takega naslova ni, pa se
besedilo enostavno namesto tega zaključi z ustrezno (in splošno razumljivo)
krajšo črto v sredini. Vendar se je pa pri nas uveljavila delno
drugačna praksa, ki pa v temelju navedenega splošnega pravila pravzaprav
tudi ne krši. Objavljeno prečiščeno besedilo se v bistvu zaključi
tako, kot je navedeno zgoraj, vendar temu sledi oziroma so mu dodane
še objave prehodnih in končnih določb izvirnega (prvotnega, prvega)
besedila zakona ter za tem po vrsti še ostalih novel, ki skupaj tvorijo
vsebino oziroma besedilo prečiščenega besedila zakona. Taka, precej
izvirna rešitev se je v bistvu v praksi pokazala kot praktična in koristna,
z vidika nomotehnike oziroma njenih pravil pa je tudi ni možno šteti za
kakorkoli problematično ali napačno. Navedeno prakso izdelave oziroma
priprave prečiščenih besedil je strokovno uveljavila praksa Zakonodajno-pravne
službe državnega zbora.
Včasih se izkaže za potrebno novelirati samo kakšno (kakšne) prehodno(e)
ali končno(e) določbo(e) zakona (ali novele). V primeru novele se tedaj
posebej in samostojno novelira samo novela (glej št. 132). Ureditve uradnih
prečiščenih besedil po Poslovniku državnega zbora gotovo ne kaže
tolmačiti tako, da tudi tak primer zahteva izdajo prečiščenega besedila
celotnega zakona – dokler gre samo za noveliranje novele; pač pa, če
gre za noveliranje kakšne od prehodnih in končnih določb osnovnega
besedila zakona. To vprašanje se posredno tiče tudi vključitve oziroma
nevključitve prehodnih in končnih določb v prečiščeno besedilo (primerjaj
prejšnjo št.); če bi bile (so bile) tudi prehodne in končne določbe
v prečiščeno besedilo neposredno in jasno vključene, potem tudi tako
prečiščeno besedilo po tovrstni noveli ponovno »zastari«, in bi ga bilo
tudi v tem primeru treba izdelati in objaviti na novo.
Pravna lastnost uradnega prečiščenega besedila zakona je, da se v vsakem
pogledu uporablja in citira kot veljavno zakonsko besedilo, kar tudi
je. V primeru ponovnih sprememb zakona se tudi novelira prečiščeno
besedilo. Prečiščeno besedilo v določenem smislu obstaja tudi v »nena-
150

Prečiščena besedila zakonov (in drugih predpisov)
pisani obliki«, ker ga enostavno sestavlja in tvori vse, kar od posameznega
zakona, vključno z njegovimi novelami, trenutno velja; tembolj se torej
novelira, če je prečiščeno besedilo določeno in objavljeno. V vsakem
primeru se namreč novelira samo to, kar in kakor trenutno po nekem
zakonu z vsemi njegovimi obstoječimi novelami velja. Če (ko) pa se zakon
razveljavi, je treba razveljaviti vse (zakon, vse novele in prečiščeno
besedilo – pri nas v prihodnje tudi vsa morebitna prečiščena besedila).
V Zakonu o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 32/06 – uradno prečiščeno
besedilo) se za 33. členom doda nov 33.a člen, ki se glasi:
…
(1. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih uslužbencih, Uradni
list RS, št. 33/07).
V primeru uradnega prečiščenega besedila zakona se kot zakon oziroma
pravni vir citira samo (objava) prečiščenega besedila in njegove
(zad nje) novele, dokler ni objavljeno novo prečiščeno besedilo, v katero
je novela vključena, kot to zahteva ureditev po Poslovniku državnega
zbora. To pravilo velja tako v primeru, če so prehodne in končne določbe
vključene v prečiščeno besedilo, kot tudi, če ne bi bile. Prečiščeno
besedilo zakona samo nikoli ničesar ne razveljavlja; posamezne določbe
prehodnih in končnih določb, bodisi zakona bodisi posamezne
novele, tako v vsakem primeru ostajajo v veljavi in jih je treba tudi po
objavi prečiščenega besedila ne samo »samostojno« uporabljati, temveč
po potrebi take določbe in njihovo objavo tudi citirati. V ostalem
tudi tukaj veljajo splošne določbe o citiranju objave zakonov in drugih
predpisov (glej št. 76).
Poleg uradnih prečiščenih besedil zakonov in neuradnih prečiščenih besedil
zakonov (primerjaj št. 166) obstajajo še uradnim prečiščenim besedilom
podobna besedila zakonov. Iz v bistvu enakih dejanskih razlogov
kot uradno prečiščeno besedilo je namreč možno namesto tega sprejeti
novelo, ki pa ni uradno prečiščeno besedilo zakona v smislu določb Poslovnika
državnega zbora, vendar ima podobno pravno učinkovanje in
uporabo. Gre za pomembno nomotehnično možnost, ki se je doslej (ne
zelo pogosto) prakticirala tudi pri nas. Pri tej možnosti gre za novelo, ki
se od običajnih novel zakona razlikuje po tem, da je novo besedilo (spre-
151
178
179

Nomotehnične smernice
membe in dopolnitve, ki jih novela prinaša) hkrati že tudi vključeno (integrirano)
v obstoječe besedilo zakona (obenem pa upošteva in vključuje
tudi vse morebitne že poprej sprejete veljavne novele takega zakona).
Tak primer zakonskega besedila oziroma novele pri nas je npr. Zakon o
sodnih taksah, objavljen v Uradnem listu RS, št. 1/90. Na ta način je besedilo
zakona oblikovano in napisano, nato pa sprejeto v celoti, čeprav gre
v celotnem besedilu sicer samo delno za novelo, v ostalem pa za vključitev
že veljavnega obstoječega besedila zakona in njegovih novel. Tak
zakon se tudi »uvede« kot novela: »Zakon o … (Uradni list RS, št. …) se
spremeni in dopolni tako, da se glasi:« (in nato navede naslov brez kakšne
navedbe ali oznake, da gre za prečiščeno besedilo). Na dejstvo, da
gre za tako vrsto novele oziroma besedilo zakona, opozarja to, da naslov
zakona tukaj ni (običajen) naslov novele (zakon o spremembi in dopolnitvi
…), temveč poln naslov, kot ga zakon pač ima. Ker ne gre za uradno
prečiščeno besedilo, kot ga določa in ureja pravni red (pri nas Poslovnik
državnega zbora), tudi v sistemih, ki za uradna prečiščena besedila zahtevajo
pooblastilo zakonodajalca za vsak primer posebej, v tem primeru
tako pooblastilo ni potrebno; taka besedila tudi niso nikjer posebej s
predpisom urejena, temveč so (čista) stvar nomotehnike. Posebno vprašanje
preštevilčenja se pri teh besedilih sploh ne postavlja, ker je celoten
zakon oziroma njegovo veljavno besedilo (obstoječe besedilo, združeno
z novelami) oblikovano na novo; členov, ki bi bili označeni kot »razveljavljen«
ali pozneje dodani pod oznako (npr.) 29.a člen, v takem besedilu
torej ni (več). Tako kot celotno besedilo zakona so na enak način (po
potrebi na novo) oblikovane in vključene obstoječe in dodane (zaradi
novele) potrebne (tudi morebitne) nove prehodne in končne določbe;
obsoletne lahko ob tem novo besedilo zakona seveda opusti. Prehodne
in končne določbe v takem zakonu so torej določene in urejene tako,
kot in kolikor so potrebne in (še) aktualne. Tako zakonsko besedilo (ki se
uporablja poslej) ima tudi svojo uveljavitveno določbo (gre za novelo!),
ničesar pa v obstoječem zakonu in v novelah (izrecno) seveda ne razveljavlja.
Glede citiranja, noveliranja in razveljavitve zakona v celoti velja
isto, kot je navedeno v št. 177 in 178. Ker tak zakon sprejme državni zbor,
se smejo seveda v novem besedilu odpraviti posamezne dotedanje dejanske
napake zakona oziroma novel, vendar pa ne s tem neposredno
vnašati tudi vsebinske spremembe; te morajo biti tudi tukaj določene
in sprejete kot novosti v zakonu, ki jih prinaša novela. Priprava besedila
takega zakona je tehnično za redaktorja besedila bolj zahtevna od obi-
152

Prečiščena besedila zakonov (in drugih predpisov)
čajnih novel, ker je, ob upoštevanju tega, da gre za novelo, in morebitnih
že obstoječih novel, vendarle treba sestaviti smiselno neke vrste prečiščeno
besedilo; dodatno pa zaradi tega, ker je treba – zaradi obravnave
in sprejemanja zakona – besedilo zakonskega predloga oblikovati tako,
da je novo besedilo (dejansko besedilo novele) od že veljavnega besedila
jasno razvidno, npr. tako, da je celotno novo besedilo pisano z velikimi
tiskanimi črkami ali da se eno besedilo (del besedila) od drugega razloči
s poudarjenim ali z ležečim tiskom (kurzivo).
Posebno vprašanje prečiščenih besedil glede izvršilnih predpisov se v
nomotehniki ne postavlja, niti ni nikjer (drugače kot glede uradnih prečiščenih
besedil zakonov) posebej urejeno. Tudi naša dosedanja praksa
takih besedil ne pozna. Če uporaba nekega izvršilnega predpisa zaradi
poznejših sprememb postane prezapletena, se tak položaj lahko »prečisti«
tako, da se namesto (spet) naslednje spremembe izda predpis v
novem besedilu, ki vključuje vse potrebne spremembe in dopolnitve,
dosedanje besedilo predpisa pa razveljavi.
Pomembno novost (primerjaj tudi št. 169, tj. neuradna prečiščena besedila
zakonov, objavljena v skladu s prvim odstavkom 153. člena Poslovnika
državnega zbora) pa glede izvršilnih predpisov v smislu njihovih
prečiščenih besedil predstavlja priprava in objava neuradnih prečiščenih
besedil teh predpisov. V skladu z določbami 10. člena Zakona o dostopu
do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno
prečiščeno besedilo) mora vsak organ posredovati v svetovni splet
med drugim tudi prečiščena besedila predpisov, ki se nanašajo na delovno
področje organa, povezana z državnim registrom predpisov na
spletu. To se torej nanaša tudi na izvršilne predpise mi nistrstev in vlade.
Ministr stvo omogoči dostop do teh besedil tudi preko enotnega
državnega portala e-uprave. Ta ureditev, dopolnjena z določbo prvega
stavka 153. člena Poslovnika državnega zbora o objavi vseh neuradnih
prečiščenih besedil zakonov (po vsaki spremembi in dopolnitvi zakona)
na spletnih straneh državnega zbora, torej omogoča in zagotavlja
(skoraj) ažuren dostop do vseh teh besedil v obliki prečiščenih, pa čeprav
neuradnih besedil. Organi, ki ta besedila pripravljajo in zagotavljajo,
pa nedvomno kljub njihovi »neuradnosti« zagotavljajo veliko
točnost in pravilnost tako dostopnih besedil predpisov. Še dodatno
možnost dostopa do teh besedil predpisov pa zagotavlja tudi Pravnoinformacijski
sistem – PIS (www.pisrs.si).
153
180

POPRAVKI
PRAVNIH PREDPISOV
Napaka v objavljenem besedilu predpisa je razlika med besedilom izvirnika
predpisa, v katerem je bil predpis sprejet (izdan), in objavljenim besedilom.
Napaka se lahko nanaša tudi na tiste dele predpisa, ki sicer ne
tvorijo normativnega dela (vsebine) predpisa, so pa njegov sestavni del.
Pri objavi popravka napake gre torej za uskladitev objavljenega besedila
predpisa z njegovim izvirnikom.
Napaka v objavljenem besedilu predpisa je lahko tiskarska ali pa semantična.
Prve so opazne vsakomur, druge (lahko) samo izdajatelju predpisa
(ki tudi hrani njegov izvirnik). Neznatnih napak v tisku, ki v ničemer ne
vplivajo na veljavnost, vsebino, smisel in pravilno citiranje predpisa, ni treba
(posebej) popravljati. Z objavo popravka pa je treba popraviti (odstraniti)
vsako napako (tudi če je na videz »drobna tiskarska napaka«), ki vpliva
na veljavnost predpisa ali njegovo besedilo spreminja, dela nejasno ali
nerazumljivo, ali onemogoča njegovo pravilno citiranje ali sklicevanje na
njegovo posamezno določbo. Objava popravka je v takih primerih dolžnost
(praviloma ne hkrati tudi izvedbena pristojnost) tistega, ki je predpis
sprejel oziroma izdal (drugače glej v št. 183 v zvezi z določbo četrtega
odstavka 11. člena Zakona o Uradnem listu Republike Slovenije, Uradni
list RS, št. 112/05 – uradno prečiščeno besedilo in 102/07).
Določbe o objavi popravkov ustave, zakonov in drugih aktov državnega
zbora vsebuje prvi odstavek 11. člena Zakona o Uradnem listu Republike
Slovenije. Po tej zakonski določbi odredbe za objavo popravkov teh predpisov
daje generalni sekretar državnega zbora. Posebnih določb o objavi
popravkov Poslovnik državnega zbora ne vsebuje. Odredbe za objavo
popravkov predpisov in drugih aktov vlade daje generalni sekretar vlade
(enako 34. člen Poslovnika vlade), odredbe za objavo popravkov aktov
155
181
182
183

184
Nomotehnične smernice
ministrov pa minister, ki je akt izdal (drugi odstavek 11. člena Zakona o
Uradnem listu Republike Slovenije). Odredbe za objavo popravkov besedil
mednarodnih pogodb daje generalni sekretar državnega zbora, če
je pogodbo ratifi cirala Vlada Republike Slovenije, pa generalni sekretar
vlade. Odredbe za objavo popravkov (vseh) predpisov ali drugih aktov,
ki so potrebni zaradi napak, nastalih v javnem podjetju Uradni list Republike
Slovenije, pa daje direktor tega podjetja (četrti odstavek 11. člena
Zakona o Uradnem listu Republike Slovenije).
Popravek se objavi z navedbo (citiranjem) predpisa, na katerega se nanaša,
in določbe o pristojnosti tistega, ki popravek daje (objavlja). Popravek
se oblikuje tako, da se vedno navede napačno besedilo (npr. napačna
beseda) in njen popravek (pravilno besedilo), hkrati pa precizno citira
mesto (določba) v predpisu, na katero se popravek nanaša. Zaključni del
popravka se opremi s številko, datumom ter navedbo naziva (funkcije) in
podpisom tistega, ki popravek daje.
Primer popravka zakona
V Zakonu o ohranjanju narave (ZON), objavljenem v Uradnem listu RS,
št. 56-2655/99 z dne 13. 7. 1999, je bila ugotovljena redakcijska napaka, zato
na podlagi prvega odstavka 114. člena Poslovnika Državnega zbora dajem
P O P R A V E K
Zakona o ohranjanju narave (ZON)
V osmem odstavku 105. člena se besedilo »tretjega odstavka tega člena«
pravilno glasi »četrtega odstavka tega člena«.
…
Št. 801-01/98-7/4
Ljubljana, dne 31. marca 2000
156
Generalna sekretarka
Državnega zbora
Republike Slovenije
Jožica Velišček l.r.
(Popravek Zakona o ohranjanju narave, Uradni list RS, št. 31/00).

Primer popravka predpisa vlade
Popravki pravnih predpisov
Na podlagi 39. člena Poslovnika Vlade Republike Slovenije (Uradni list RS,
št. 43/01 in 23/02) dajem
P O P R A V E K
Uredbe o določitvi mejnega prehoda za obmejni promet Osilnica
V Uredbi o določitvi mejnega prehoda za obmejni promet Osilnica (Uradni
list RS, št. 26/03) se pravna podlaga popravi tako, da se glasi:
»Na podlagi prvega odstavka 17. člena Zakona o nadzoru državne meje
(Uradni list RS, št. 87/02) izdaja Vlada Republike Slovenije« …*
…
Št. 280-12/2001-5
Ljubljana, dne 27. marca 2003
Vlada Republike Slovenije
Mirko Bandelj l.r.
Generalni sekretar
(Popravek Uredbe o določitvi mejnega prehoda za obmejni promet Osilnica, Uradni list RS,
št. 35/03).
* Popravljeno v skladu z nomotehničnimi pravili.
Objava popravka se upošteva in navede pri citiranju objave predpisa,
na katerega se popravek nanaša; ob tem se hkrati navede (doda), da gre
za popravek predpisa: Zakon o …, Uradni list RS, št. 17/01, 19/01 – popr.
(primerjaj citiranje pravnih predpisov, št. 76).
O vprašanju dopustnosti oziroma nedopustnosti popravljanja napak ob
tem, kadar za to pristojni (pooblaščeni) organ določi prečiščeno besedilo
zakona (ali drugega predpisa), navedeni predpisi seveda ne govorijo. Po
teoriji nomotehnike ter po dosedanji domači in primerljivi tuji praksi je
tako popravljanje napak dopustno, vendar samo in toliko, kolikor gre za
popravljanje povsem očitne, vidne in nedvoumne napake, ki se v ničemer
ne nanaša na veljavnost predpisa, prav tako tudi ne na vsebino in smisel
157
185
186

187
Nomotehnične smernice
določbe ali na njeno spreminjanje. Popravljanje drugih napak je ob določanju
prečiščenega besedila nedopustno. Popravljanje takih, četudi spoznanih
in zaznanih napak, je treba prepustiti rednim možnostim poprave
napak, kot so obravnavane v tem poglavju. Med napake, ki se smejo popraviti
v okviru pristojnosti za določitev prečiščenega besedila predpisa,
sodijo samo očitne tiskarske napake, ki v ničemer ne vplivajo na veljavnost
oziroma spremembo veljavnosti ali vsebino predpisa, v nobenem primeru
pa nobena napaka, ki je semantične narave oziroma pomena.
Morebitna napaka (že) v izvirniku ni napaka v smislu napak, ki se popravijo
po določbah citiranih predpisov o objavi popravka, kjer gre za bistveno
drugačno naravo take napake; besedilo predpisa je v takem primeru že
sprejeto (izdano) kot besedilo z napako. Če je napaka sicer take vrste, da v
ničemer ne vpliva na veljavnost, vsebino, smisel in pravilno citiranje predpisa
(in njegovih določb), je ni treba posebej popravljati (primerjaj št. 182).
V ostalem pa se sme morebitna napaka, ki je bila sprejeta (zajeta) v samem
besedilu sprejetega (izdanega) predpisa, tretirati in popraviti kot napaka
po pravilih za objavo popravkov napak samo v primeru, če je za to izpolnjen
posebno strog pogoj, da gre namreč brez vsakega dvoma za napako:
če gre za napako glede nekega notoričnega ali ob izdaji (sprejemu) predpisa
povsem preverljivega obstoječega dejstva ali že minulega dogodka
(npr. napaka v letnici oziroma datumu nekega minulega dogodka), ali za
očitno napako pri štetju (označevanju) besedila z zaporednimi številkami
ipd. V vseh drugih primerih, ko bi se popravek tikal (spremembe) vsebine
sprejete določbe, kot tudi v kakršnemkoli dvomu o nastanku in vsebinskem
pomenu tovrstne napake za sprejeti predpis, pa je treba popravo
(odstranitev) take napake – tudi če to resnično je – urediti s spremembo
predpisa po za to določenem postopku. Samo na tak način je lahko vnaprej
odstranjen vsak dvom in potencialni očitek o tem, ali ni »popravek
napake« v objavljenem besedilu predpisa v resnici bil uporabljen zato, da
bi se s tem izognili njegovi spremembi (dopolnitvi). Ker tudi pristojni organ
in postopek za objavo predpisa vedno nista ista kot v primeru spremembe
(dopolnitve) predpisa, bi nadomestitev spremembe (dopolnitve)
predpisa s »popravkom« predpisa lahko imela tudi temu ustrezne pravne
posledice glede veljavnosti takega besedila.
158

DRUGI
DEL
POSEBNOSTI
PRI IZVAJANJU
IN PRENAŠANJU
PRAVNIH AKTOV
EVROPSKE UNIJE
V PRAVNI RED
REPUBLIKE SLOVENIJE

UVOD
Nomotehnična pravila, predstavljena v prvem delu te knjige, veljajo
enako tudi glede priprave nacionalnih predpisov, s katerimi se izvajajo
uredbe, odločbe in sklepi Evropske unije ter prenašajo določbe
direktiv Evropske unije v pravni red Republike Slovenije, zato se ta del
knjige osredotoča zgolj na posebnosti, ki pri tem veljajo.
Republika Slovenija je le posredno udeležena pri sprejemanju
pravnih aktov Evropske unije, ki jih sicer sprejemajo institucije Evropske
unije. Te pri svojem delu vodijo njihova nomotehnična pravila,
predvsem Joint Practical Guide of the European Parliament, the Coun cil
and the Commission for persons involved in drafting legislation
within the Community legislation (dostopen na http://eur-lex.europa.
eu/en/techleg/pdf/en.pdf), Medinstitucionalni slogovni priročnik (Interinstitutional
Style Guide) (dostopen na http://publications.europa.
eu/code/sl/sl-000500.htm) in Inter institutional agreement on better
law-making (objavljen v UL C št. 321 z dne 31. 12. 2003, str. 1).
V skladu s 3.a členom Ustave Republike Slovenije se pravni akti in
odločitve, sprejeti v okviru mednarodnih organizacij, na katere Republika
Slovenija prenese izvrševanje dela suverenih pravic, v Sloveniji uporabljajo
v skladu s pravno ureditvijo teh organizacij. Ta določba celo presega
ureditev iz 8. člena Ustave Republike Slovenije, ki zahteva skladnost zakonov
in drugih predpisov s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava
in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.
Specifi čni način sprejemanja odločitev v Evropski uniji zahteva
aktivno vlogo normodajalcev držav članic pri oblikovanju nacionalnih
predpisov (ob prenašanju in izvajanju predpisov Skupnosti) v okviru nacionalnih
nomotehničnih pravil.
V skrbi za čim jasnejšo in poenoteno ureditev različnih nomotehničnih
pristopov so pripravljena priporočila z dodanimi primeri v drugem
delu pričujočih Nomotehničnih smernic, ki naj bi olajšala pripravo
predpisov oziroma pomagala pri razreševanju morebitnih dilem.
161

PRAVNI RED EVROPSKE UNIJE
PRIMARNA ZAKONODAJA
Primarno zakonodajo sestavljajo ustanovitvene in pristopne pogodbe,
ki so glavni pravni vir pravnega reda Evropske unije (v nadaljnjem besedilu:
EU). Te pogodbe vsebujejo glavne cilje, organizacijsko strukturo in
načine delovanja takrat še treh popolnoma različnih skupnosti – Evropske
skupnosti za premog in jeklo, EURATOM-a in Evropske gospodarske skupnosti
(v nadaljnjem besedilu: Skupnosti). Pogodbe so pripravile in sprejele
države članice in ne institucije Skupnosti, zaradi česar je prav posebej
pomembno biti seznanjen z vsebino teh dokumentov, saj predstavljajo
politično in pravno osnovo vsem pristojnostim in odločitvam institucij,
ki vplivajo na nas na vseh področjih življenja. Posebno težo imajo zaradi
dejstva, da vsebujejo prav vse, kar je povezano z delovanjem EU. Noben
ukrep ali odločitev, ki jo sprejme katera od institucij, ne sme preseči okvira,
ki zagotavlja doseganje ciljev iz teh pogodb. Tudi posameznik je ključnega
pomena, ker pravno urejanje s predpisi Skupnosti bistveno vpliva na
njegovo vsakdanje življenje, mu podeljuje pravice in od njega pričakuje
določena ravnanja.
163
188

189
Nomotehnične smernice
SEKUNDARNA ZAKONODAJA
Pravni red EU, okvirno vzpostavljen s primarno zakonodajo oziroma
t. i. primarnimi pravnimi akti, se dograjuje in oblikuje s sekundarno zakonodajo
oziroma t. i. sekundarnimi pravnimi akti.
UREDBA
»Uredba je splošno veljavna. Zavezujoča je v celoti in se neposredno
uporablja v vseh državah članicah.« (249. člen Pogodbe o ustanovitvi
Evropske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: PES))
DIREKTIVA
»Direktiva je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča
glede rezultata, ki ga je treba doseči, vendar prepušča državnim organom
izbiro oblike in metod.« (249. člen PES)
ODLOČBA
»Odločba je v celoti zavezujoča za vse, na katere je naslovljena.« (249. člen
PES)
PRIPOROČILO IN MNENJE
»Priporočila in mnenja niso zavezujoča.« (249. člen PES)
164

TEMELJNA NAČELA
AVTONOMNOST
Pravni red EU je avtonomen, samostojen pravni sistem, ki se razvija neodvisno
od pravnih sistemov držav članic, in je celo neodvisen od njihovih
ustavnopravnih načel. Načelo avtonomnosti pravnega reda EU,
ki se kaže zlasti v izvorni zakonodajni pristojnosti EU, je v več sodbah
poudarilo tudi Sodišče Evropskih skupnosti. Predvsem je že od začetka
dvomilo o učinkovitosti pravnega sistema, v katerem bi lahko države
članice opredeljevale učinke pravil pravnega reda EU. Na tej podlagi je
sprejelo stališče, da je učinkovanje pravnega reda EU avtonomno, kar
pomeni, da države članice s svojimi notranjimi pravili ne smejo vplivati
na enoten pravni red EU. V sodbi Internationale Handelsgesellschaft
mbH proti Einfuhr- und Vorratsstelle für Getreide und Futtermittel (zadeva
11/70; v nadaljnjem besedilu: sodba IHG) je zapisalo: »Uporaba pravil
ali temeljnih načel nacionalnega prava pri odločanju o veljavnosti
aktov institucij Skupnosti bi imela negativen učinek na enotnost in
učinkovitost prava Skupnosti. Veljavnost takih aktov je mogoče presojati
samo po pravu Skupnosti. Pravo, ki izhaja iz Pogodbe, predstavlja
samostojen vir prava in ga zaradi njegove pravne narave ni mogoče
presojati s stališča nacionalnega prava, saj bi s tem izgubil značaj prava
Skupnosti, s tem pa bi postala vprašljiva pravna podlaga Skupnosti
same.«. Če bi bilo določbe predpisov Skupnosti dopustno razlagati v
skladu z načeli posameznih držav članic, bi bilo predvsem glede na
različne pravne tradicije držav članic nemogoče doseči enotno in enako
razlago za vse države članice.
165
190

191
192
193
PRIMARNOST
Nomotehnične smernice
Sodišče Evropskih skupnosti je v svoji bogati praksi oblikovalo načelo
primarnosti (supremacije), ki naj bi zagotovilo učinkovito in enotno uporabo
prava EU, v praksi pa pomeni, da pravna pravila, sprejeta na ravni
EU, prevladajo nad pravili notranjega pravnega reda držav članic. Prepletenost
nacionalnega pravnega reda in pravnega reda EU lahko vodi
do kolizije, zato je treba predvideti sistem prevlade enega nad drugim.
Sodišče Evropskih skupnosti je načelo primarnosti razjasnilo v sodbi
Flaminio Costa proti E.N.E.L. (zadeva 6/64): »Izvršilna moč prava Skupnosti
ne more biti različna v različnih državah zaradi poznejših notranjih
zakonodaj, ne da bi to ogrozilo uresničevanje ciljev Pogodbe iz drugega
odstavka 5. člena ali povzročilo diskriminacijo, ki je prepovedana s
7. členom. Obveznosti, prevzete s pogodbo o ustanovitvi Skupnosti, ne
bi bile brezpogojne, temveč le pogojne, če bi jih naknadni zakonodajni
akti podpisnic lahko ogrozili. Prenos pravic in obveznosti iz notranjega
pravnega reda v pravni red Skupnosti, ki so ga izvedle države v skladu z
določbami Pogodbe, prinaša tudi dokončno omejitev njihovih suverenih
pravic, nad katero ne more prevladati poznejši enostranski akt, ki ni
združljiv s konceptom Skupnosti.«.
Tudi v že omenjeni sodbi IHG je poudarilo, da status predpisa države članice
ne more biti relevanten pri presoji primarnosti prava EU – država se
ne more sklicevati prav na noben predpis (niti na ustavo ne!), da bi s tem
upravičila kršitev pravnih pravil EU. Upoštevanje tega načela ima vpliv
na več nacionalnih organov:
– zakonodajalcu prepoveduje sprejetje zakonov, ki bi bili v nasprotju
s pravom EU;
– sodniku narekuje, da ne uporabi norme domačega prava, če je ta
v nasprotju s pravom EU, kar ne pomeni, da notranji predpis postane
ničen, ampak vzpostavlja obveznost, da se tak predpis ne uporabi
(duty to disapply).
166

Temeljna načela
NEPOSREDNA UPORABNOST/NEPOSREDNI
UČINEK SEKUNDARNIH PREDPISOV
SKUPNOSTI
Izraz »neposredna uporabnost« pride v poštev za norme pravnega
reda EU, ki postanejo del pravnega reda držav članic brez posredovanja
nacionalnega zakonodajnega ali drugega organa. To ne velja
za direktive, ki niso neposredno uporabne in potrebujejo nadaljnjo
normativno dejavnost nacionalnih organov za prenos v pravne rede
držav članic.
O »neposredni učinkovitosti« pa govorimo kot o kvaliteti določbe, ki
omogoča, da se nanjo sklicujejo posamezniki v postopkih pred domačimi
sodišči; nanjo se lahko sklicujejo, da nasprotujejo ali se izognejo
uporabi domačega ukrepa, ki je v nasprotju s pravnim redom EU.
Prelomnico glede neposredne učinkovitosti in temelj doktrine neposrednega
učinka predstavlja sodba N.V. Algemene Transport – En Expeditie
Onderneming Van Gend & Loos proti Nederlandse Administratie Der Belastigen
(zadeva 26/62; v nadaljnjem besedilu: sodba Van Gend & Loos),
ki je izoblikovala naslednja merila:
– določba mora vsebovati jasno obveznost države članice (jasnost,
natančnost),
– ne sme obstajati potreba po nadaljnji normativni dejavnosti organa
Skupnosti ali države članice,
– norma mora biti nepogojna ali pa morajo biti pogoji že izpolnjeni
(brezpogojnost),
– državam članicam ne sme biti prepuščena nikakršna diskrecija glede
izvrševanja obveznosti iz te norme.
Načelo neposredne uporabnosti/neposrednega učinka se glede na vrsto
pravnega akta odraža na naslednje načine:
UREDBE
– naslovljenci so države članice in posamezniki;
– predstavljajo osnovni instrument unifi kacije;
– so neposredno uporabne;
167
194
195
196
197

198
Nomotehnične smernice
– izjemoma (v zelo omejenem obsegu) so dovoljene oziroma celo nujne
nadaljnje zakonodajne (izvršilne) aktivnosti: ko uredba izrecno
pooblašča državo članico, da sprejme izvedbene (izvršilne) predpise;
tudi v odsotnosti takih predpisov Sodišče Evropskih skupnosti posameznikom
prisodi pravice, ki jim gredo iz uredbe;
– neposredni učinek je vertikalni (posameznik v razmerju do države)
in horizontalni (posameznik v razmerju do posameznika); izjemoma
uredbe nimajo neposrednega učinka, kadar njihove določbe niso
dovolj jasne in nepogojne.
DIREKTIVE
– naslovljenci so ena ali več držav članic (iz opredelitve direktive izhaja,
da zavezuje vsako državo članico, na katero je naslovljena, iz česar
sledi, da je lahko naslovljena na eno, več ali vse države članice; tu se
razlikuje od uredbe, ki se vedno nanaša na vse države članice);
– predstavljajo osnovni instrument harmonizacije;
– (načeloma) potrebujejo akte, s katerimi se prenesejo v nacionalni
pravni red;
– izjemoma imajo neposredni vertikalni učinek – neposredni učinek
določb direktiv je izključno posledica neizpolnitve obveznosti države
članice, da primerno prenese direktivo z nacionalnimi predpisi.
V tem primeru nacionalno sodišče določbi direktive prizna
kvaliteto neposredne učinkovitosti (če je določba take narave, da
je to mogoče), kar pa ne spremeni dejstva, da je država članica kršila
svojo obveznost, ker ni sprejela ustreznih predpisov za prenos
direktive. Direktive imajo lahko samo vertikalni, ne pa tudi horizontalnega
neposrednega učinka. Neposredni učinek direktive je
sam po sebi posledica neizpolnitve obveznosti prenosa v pravni
red države članice, zaradi česar neposredni učinek velja samo proti
državi, ne pa tudi proti posamezniku, ki ne more biti odgovoren, da
država na podlagi direktive ni sprejela ustreznih predpisov, čeprav
bi jih morala;
– kadar se direktiva ne more neposredno uporabiti in se posledično
uporabi norma notranjega prava, se mora ta norma razlagati v »duhu
direktive« (doktrina lojalne razlage);
– pomožno sredstvo za sankcioniranje nespoštovanja obveznosti države,
da izpolni obveznosti iz direktive, je odškodninska odgovornost
(sodba Andrea Frankovich in Danila Bonifaci in drugi proti Itali-
168

Temeljna načela
janski republiki (združeni zadevi C-6/90 in C-9/90)) ; pogoji, ki morajo
biti za tako odgovornost izpolnjeni:
1. da direktiva predpisuje določene pravice v korist posameznikov,
2. da je mogoče vsebino (obseg) teh pravic ugotoviti že na podlagi
direktive ter
3. da obstaja vzročna zveza med obveznostjo, ki je država ni izpolnila,
in škodo, ki so jo posamezniki utrpeli.
ODLOČBE
– naslovljenci so konkretni subjekti (država članica oziroma države članice
ter pravne in fi zične osebe);
– so neposredno uporabne;
– nanje se lahko sklicujejo tudi posamezniki, ki niso njeni naslovniki,
ker je treba po mnenju Sodišča Evropskih skupnosti varovati tudi interese
posameznikov (v razmerju do države – vertikalna neposredna
uporabnost), ki jih odločba osebno zadeva;
– neposredni učinek je vertikalni in horizontalni; izjemoma odločbe
nimajo neposrednega učinka, kadar njihove določbe niso dovolj
jas ne in nepogojne.
169
199

IZVAJANJE IN PRENOS
PREDPISOV SKUPNOSTI
V NACIONALNI PRAVNI RED
Da bi pri izvajanju in prenosu predpisov Skupnosti v nacionalni pravni
red dosegli skladnost, zakonitost in izvršljivost predpisov, je treba:
– opredeliti vsebino, ki mora biti pravno urejena, in obstoječe predpise
Skupnosti na zadevnem področju;
– opredeliti predpise Skupnosti, ki jih je treba izvesti oziroma prenesti
(veljavno uradno verzijo v slovenskem jeziku z vsemi relevantnimi
spremembami);
– primerjati obstoječo nacionalno zakonodajo z vsebino predpisov
Skupnosti, ki jih je treba prenesti – ugotoviti, ali in v kakšnem obsegu
je zadevna vsebina že urejena v nacionalnih predpisih:
– če vsebina še ni urejena, je treba pripraviti bodisi nov predpis bodisi
ustrezne spremembe ali dopolnitve obstoječih predpisov,
– če je vsebina že urejena, je treba primerjati vsebino z zadevnimi
predpisi Skupnosti in z morebitnim dodatnim normiranjem poskrbeti
za skladnost s predpisi Skupnosti in njihovimi cilji;
– poiskati pravno podlago;
– predpis primerno umestiti v nacionalni pravni sistem (vsebinsko in
hierarhično);
– predpis primerno strukturirati in upoštevati druga (nacionalna) nomotehnična
pravila (pazljivo preveriti (vsebinsko in tehnično) pravilnost
sklicev na druge predpise Skupnosti ali njihove dele (tabele,
sezname …));
– upoštevati morebitne mednarodne obveznosti na tem področju;
– upoštevati morebitne določbe nacionalnih pravnih aktov, ki bi lahko
bile v neskladju z obveznostmi, ki jih je treba prevzeti.
171
200

201
202
203
204
Nomotehnične smernice
Učinkovitost predpisov Skupnosti je odraz izvedbe oziroma prenosa zadevnega
akta v celoti, odraz stopnje doseženih ciljev predpisov Skupnosti
in možnosti izvajanja predpisanih ravnanj, ukrepov, instrumentov in
sankcij. Poseben poudarek je treba nameniti uporabi jasnega, natančnega
in razumljivega jezika, da bi bilo na tak način čim manj prostora za
različne razlage pravnih določb in dosežena čim večja pravna varnost
posameznika.
Pri pripravi nacionalnega pravnega akta v procesu harmonizacije nacionalne
zakonodaje s pravnim redom EU je treba ob dobrem poznavanju
nacionalnega pravnega sistema in nacionalnih nomotehničnih pravil
upoštevati in poznati tudi nomotehnična pravila pravnega reda EU in
terminologijo EU. Šele ob teh predpostavkah lahko zagotovimo konsistentnost
nacionalnega pravnega reda in učinkovitost načela pravne države
in pravne varnosti. V ta namen se morajo vsi tisti, ki sodelujejo pri
pripravi predpisov, stalno izobraževati in izpopolnjevati svoje znanje s
področja pravnega reda EU in terminologije EU.
IZVAJANJE UREDB V NACIONALNEM
PRAVNEM REDU
Uredba je predpis Skupnosti, ki od 1. maja 2004 v Republiki Sloveniji velja
v skladu z načeloma primarnosti in neposredne uporabnosti. Pravni
red EU na področjih, ki so urejena z uredbami, državam članicam ne
dopušča selektivnega oziroma zgolj delnega izvajanja določb uredb. To
pomeni, da države članice ne smejo sprejemati pravnih aktov, ki bi bili
v nasprotju z vsebino uredbe oziroma bi njeno vsebino povzemali, čeprav
dobesedno. Sodišče Evropskih skupnosti je namreč v več primerih
ugotovilo, da tudi dobesedno povzemanje določb uredb v nacionalnih
predpisih ni dopustno.
Navedeno ne pomeni, da države članice na nacionalni ravni ne smejo
oziroma jim ni treba urejati ničesar na področjih, ki so urejena z uredbami.
Ne glede na to, da se uredbe neposredno uporabljajo, njihovo izvajanje
pogosto ni mogoče brez sprejetja nacionalnih pravnih aktov, v
katerih je npr. določen pristojni organ, ki mora izvajati nadzor, izdajati
172

Izvajanje in prenos predpisov Skupnosti v nacionalni pravni red
odločbe oziroma opravljati druge naloge, ki so nujne za učinkovito izvajanje
določb uredbe.
Za izvajanje ukrepa informiranja in promocije kmetijskih proizvodov je pristojna
Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu:
agencija).
(4. člen Uredbe o izvajanju uredb Sveta in Evropske komisije o ukrepu informiranja in
promocije kmetijskih proizvodov, Uradni list RS, št. 1/08).
Preglede iz točke (a) 12. člena Uredbe 998/2003/ES opravlja CURS, preglede
iz točke (b) 12. člena Uredbe 998/2003/ES pa uradni veterinarji na mejnih
veterinarskih postajah.*
(6. člen Pravilnika o veterinarskih pogojih, ki morajo biti izpolnjeni za nekomercialne premike
hišnih živali, in o modelu potnega lista, ki mora spremljati te živali, Uradni list RS,
št. 25/08).
* Popravljeno v skladu z nomotehničnimi pravili.
Prav tako morajo države članice predpisati kazni oziroma druge sankcije
za neupoštevanje določb uredbe, če:
– uredba izrecno določa, da mora država članica določiti sankcije za
kršitve določb uredbe;
– uredba ne določa sankcij za kršitve njenih določb, vendar iz narave
določb uredbe izhaja, da so sankcije za njihovo kršitev potrebne.
Pri tem mora država članica zagotoviti, da se kršitve predpisov Skupnosti
sankcionirajo pod pogoji (procesnimi in materialnimi), ki veljajo za
kršitve nacionalne zakonodaje podobnega pomena in narave, v vsakem
primeru pa mora biti sankcija učinkovita, sorazmerna in odvračilna
(dolž nost države, da zagotovi učinkovito izvajanje določb pravnega
reda EU).
Pogosto je nujno, da države članice uredbi ustrezno prilagodijo svoje
predpise oziroma sprejmejo pravne akte na področjih, ki jih uredba ureja
ali se na njih posredno nanaša. Pri sprejemanju aktov, ki zagotavljajo
učinkovito izvajanje določb uredbe na nacionalni ravni, lahko države
članice izjemoma tudi povzemajo dele besedil uredb, vendar samo toliko,
kolikor je to potrebno za zagotovitev notranje doslednosti in uskla-
173
205
206

207
208
209
Nomotehnične smernice
jenosti besedila pravnega akta ter razumljivosti vsebine pravnega akta
za uporabnika.
PRENOS DIREKTIV V NACIONALNI
PRAVNI RED
Direktiva je predpis posebne vrste, ki nima primerljivega predpisa v
nacionalni zakonodaji. Direktiva je v prvi vrsti instrument usklajevanja
pravnih ureditev držav članic na določenem področju, pri čemer se z
upoštevanjem posebnosti nacionalnih pravnih sistemov in njihovih
pravnih instrumentov doseže visoka stopnja materialnopravne usklajenosti
pravnih sistemov držav članic na posameznih področjih (t. i. harmonizacija).
Cilj take usklajenosti je zagotavljanje enakih pravic in obveznosti
vsem pravnim in fi zičnim subjektom na območju EU. Direktive
torej (praviloma) ne veljajo neposredno, ampak je za njihovo uveljavitev
potrebno, da se njihove določbe najprej prenesejo (implementirajo) v
pravni red države članice.
Pri tem je treba opozoriti, da direktive pogosto vsebujejo tudi določbe,
ki se nanašajo na naloge in delovanje institucij EU. Te določbe urejajo
npr. način spreminjanja direktive, postopek odločanja odborov, obveznost
Komisije, da obvešča o izvajanju določb direktive, itd. Iz narave teh
določb, ki urejajo delovanje institucij EU, izhaja, da prenos teh določb
direktive v nacionalni pravni red ni potreben oziroma je nedovoljen, saj
države članice EU s svojimi nacionalnimi pravnimi akti ne morejo urejati
delovanja institucij EU.
Direktive vsebujejo tudi določbe, ki državam članicam nalagajo, da do
določenega roka sprejmejo ukrepe, potrebne za izvajanje posamezne
direktive, da te ukrepe ustrezno notifi cirajo, da posredujejo besedila
sprejetih ukrepov Komisiji in da se v sprejetih ukrepih sklicujejo na posamezno
direktivo itd. Te določbe direktive države članice zavezujejo
neposredno, kar pomeni, da prenos teh določb v nacionalni pravni red
ni nujno potreben in da države članice te določbe praviloma izvajajo neposredno
na podlagi direktive oziroma v te namene sprejmejo pravne
akte, ki urejajo izvrševanje pristojnosti posameznih resornih organov
174

Izvajanje in prenos predpisov Skupnosti v nacionalni pravni red
s pravnimi akti, ki so interne narave (npr. državni program za prevzem
pravnega reda EU, navodila o postopku notifi kacije itd.).
Vendar je, kljub zgoraj navedenemu, pri prenosu določb direktive v nacionalni
pravni red in pri notifi kaciji treba ustrezno prenesti tudi določbe
direktive, ki ne zadevajo vsebine direktive, ampak zahtevajo sklic na direktivo
samo. Korelacijske tabele in izjavo o skladnosti je treba pripraviti
v skladu z navodilom generalnega sekretarja vlade za izvajanje določb
Poslovnika Vlade Republike Slovenije.
Pri tem velja opozoriti, da je v primeru določb, ki določajo npr. dolžnost
priprave posebnih poročil oziroma posredovanje drugih podatkov in
ocen pristojnim organom EU oziroma sodelovanje pri izmenjavi podatkov
z drugimi članicami EU, zaradi preglednosti smiselno te določbe direktive
ustrezno prenesti v nacionalno zakonodajo, pri čemer posamezni
nacionalni pravni akti, ki prenašajo direktive, določijo tudi način in
pristojne organe za izvajanje teh nalog.
Načini prenosa direktiv
Strokovno in pravno pravilen prenos direktiv sloni na treh temeljnih pristopih,
ki se v posameznem predpisu po potrebi lahko med seboj tudi
dopolnjujejo oziroma kombinirajo. Ti trije načini prenosa so:
1. Temeljni pristop pri prevzemu vsebine direktive v ustrezen nacionalni
predpis oziroma predpise je, da je vsebina direktive prevzeta v skladu
s pravili nacionalne nomotehnike na način in v obsegu, ki zagotavljata
dosledno in popolno opravljen vsebinski prenos in upoštevanje direktive
oziroma izvedbo njene vsebine v domačem pravnem redu oziroma
predpisih. Pri tem je pomembno, da se na nacionalni ravni zagotovi
uresničevanje vseh ciljev, ki jih določa posamezna direktiva in njene
spremembe.
2. Drugi način prenosa določb direktiv v nacionalni pravni red je dobeseden
prenos delov besedila direktive v nacionalne pravne akte.
Takšen način prenosa je dopusten in ustrezen v tistih primerih, ko gre
za tehnično podrobne določbe, ki so pogosto sestavljene predvsem iz
175
210
211
212
213
214

215
216
217
Nomotehnične smernice
seznamov, tabel, formul, številk itd. V tem primeru gre za določbe direktiv,
ki že same po sebi ne dajejo prostora vsebinski razlagi oziroma ne
dopuščajo drugačne formulacije ali ureditve. V tem pogledu so na nekaterih
področjih direktive vsebinsko vedno bolj podobne uredbam, kljub
temu pa, v nasprotju z uredbami, zaradi svoje pravne narave zahtevajo
prenos v nacionalni pravni red.
3. Izjemoma je mogoče zagotoviti ustrezen prenos določb posamezne
direktive že zgolj s sklicevanjem na posamezne določbe direktive. Razlogi
za uporabo sklicevanja so načeloma enaki razlogom pri uporabi
neposrednega prenosa (prejšnji odstavek), pri čemer lahko samo konkreten
primer dovolj jasno pokaže, kdaj je primerneje uporabiti prvi ali
drugi način. Večinoma gre v teh primerih za sklicevanje na posamezne
tehnične priloge direktiv, ki naj bi zagotovile poenotenje tehničnih
standardov na določenih področjih. Vendar je tudi v teh primerih treba
zagotoviti celovit prenos določb direktive v nacionalni pravni red, pri
tem pa ne smeta trpeti preglednost in uporabnost veljavne normativne
ureditve posameznega področja s stališča uporabnikov pravnih aktov.
Takšnemu sklicevanju se je zato bolje izogibati, zlasti pri večkrat spremenjenih
direktivah, saj to močno otežuje jasno določitev dejansko
veljavnega besedila posamezne direktive. Sklicevanje kot način prenosa
določb direktiv v nacionalni pravni red je nedopustno zlasti, kadar direktiva
neposredno določa pravice in obveznosti fi zičnih in pravnih oseb
držav članic.
Vpliv pravne narave sprememb in dopolnitev (novel)
na prenos direktive
Besedilo direktive je lahko spremenjeno z različnimi pravnimi akti. Najpogosteje
se direktive spreminjajo z direktivami, včasih pa tudi z uredbami,
odločbami in sklepi ter akti o pristopu. Posledice pravne narave
spremembe direktive za njen prenos so naslednje:
1. Direktiva, spremenjena z direktivo
Če je novela direktive po svoji pravni naravi direktiva, se za prenos novele
uporabijo enaka pravila kakor za prenos same direktive. Ker določbe
direktive (praviloma) niso neposredno uporabne, mora država članica
176

Izvajanje in prenos predpisov Skupnosti v nacionalni pravni red
sprejeti predpis, s katerim omogoči dejansko uporabo in učinkovanje
njenih določb.
2. Direktiva, spremenjena z uredbo, odločbo ali sklepom
Če je novela direktive po svoji pravni naravi uredba, potem glede pravne
narave besedila direktive nastane posebna pravna situacija. Če upoštevamo
dejstvo, da osnovna direktiva skupaj z vsemi svojimi spremembami
tvori vsebinsko celoto, hkrati pa je vsaka posamezna novela formalno
samostojen pravni akt, potem v tem primeru dobimo pravni akt, ki ima
delno naravo direktive (njegove določbe je treba prenesti z nacionalnimi
predpisi na način, določen za prenos direktiv) in delno uredbe (določbe
v tem delu so neposredno uporabne). Pri tem se postavlja vprašanje,
zakaj je bila določena direktiva spremenjena z uredbo in ne z direktivo.
Razlog je navadno v tem, da se s spremembo direktive z uredbo skuša
zagotoviti, da začnejo te spremembe učinkovati v vseh državah članicah
istočasno, na točno določen datum in na isti način. Za državo članico
pa nastopi pri prenosu direktive posebna situacija, ker mora v zvezi z
novelo direktive, ki je uredba, upoštevati pravila, ki veljajo za izvajanje
uredb. V praksi to pomeni, da mora država članica v svojih nacionalnih
predpisih ustrezno uskladiti določbe, ki so v nasprotju z novelo (uredbo)
direktive, če takšne določbe obstajajo. Ta dolžnost izhaja iz naslova
obveznosti države članice, da njeni predpisi ne smejo biti v nasprotju
z uredbo. Nasprotno pa predpisom ničesar več ne dodaja, saj uredba
velja neposredno. Sprejetje posebnih določb je dopustno le, kadar je to
nujno potrebno zaradi notranje doslednosti ali razumljivosti predpisa ali
kadar gre za določbo uredbe, ki ni neposredno učinkovita. Pri spremembi
z odločbo ali sklepom se uporabljajo smiselno enaka pravila kakor za
uredbo.
3. Direktiva, spremenjena z aktom o pristopu
Upoštevanje sprememb direktive, ki jih določa akt o pristopu, ureja sam
akt o pristopu. Kot primer navajamo Akt o pogojih pristopa desetih novih
držav članic in prilagoditvah pogodb, na katerih temelji EU, ki v 9. členu
določa, da imajo »določbe tega akta, katerih namen ali učinek je, drugače
kakor v obliki prehodnega ukrepa, razveljaviti ali spremeniti akte, ki so jih
sprejele institucije, isto pravno naravo kakor določbe, ki jih razveljavljajo
ali spreminjajo, in zanje veljajo enaka pravila kot za omenjene določbe«. Iz
tega sledi, da imajo določbe akta o pristopu, ki spreminjajo direktivo,
177
218
219

220
221
222
Nomotehnične smernice
enako pravno naravo kakor direktiva sama, zato je te določbe treba prenesti
v nacionalni pravni red.
Primer je prenos Direktive Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju
prosto živečih ptic (UL L št. 103 z dne 2. 4. 1979, str. 1), zadnjič
spremenjene z Aktom o pogojih pristopa Češke republike, Republike
Estonije, Republike Cipra, Republike Latvije, Republike Litve, Republike
Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in
Slovaške republike in prilagoditvah Pogodb, na katerih temelji Evropska
unija (UL L št. 236 z dne 23. 9. 2003, str. 33). Akt o pristopu je v celoti nadomestil
priloge osnovne direktive, zato se za njihov prenos uporabijo
enaka pravila in načini prenosa, kakor veljajo za osnovno direktivo.
Prenos določb direktive, ki napotujejo na druge
predpise Skupnosti
V besedilu direktive pogosto naletimo na določbe, ki napotujejo na
uporabo drugih predpisov Skupnosti (direktive, uredbe, odločbe …),
npr. besedna zveza »brez poseganja v« (drug predpis Skupnosti). Država
članica mora pri prenosu direktive v nacionalni predpis upoštevati tudi
take napotitve na ustrezne predpise Skupnosti.
1. Direktiva napotuje na drugo direktivo
V primeru napotitve na direktivo lahko država članica v nacionalnem
predpisu tako napotitev upošteva na več načinov:
– sklicuje se na nacionalni predpis, ki zadevno direktivo prenaša,
– sklicuje se na zadevno direktivo,
– sklicuje se na nacionalni predpis in direktivo.
Kateri od teh načinov je najprimernejši, se lahko ugotavlja samo na podlagi
konkretnega primera. Najbolj idealna rešitev bi seveda bila, da se
nacionalni predpis sklicuje na tisti nacionalni predpis, ki direktivo, na
katero napotuje, prenaša, vendar pa uporaba tega načina zahteva prav
posebno skrbnost.
2. Direktiva napotuje na drug, neposredno uporaben predpis Skupnosti
Če direktiva napotuje na neposredno uporaben predpis (npr. uredbo),
se tudi nacionalni predpis sklicuje na ta predpis.
178

Izvajanje in prenos predpisov Skupnosti v nacionalni pravni red
IZVAJANJE ODLOČB IN SKLEPOV
Glede odločb in sklepov veljajo enaka pravila kot glede uredb – po temeljitem
pregledu njihove vsebine je treba ugotoviti, kaj (če sploh) je
treba ukreniti na nacionalni ravni, in temu primerno pripraviti ustrezen
pravni akt, s katerim naj se omogoči popolna neposredna uporaba tega
pravnega akta v nacionalnem pravnem redu.
PRAVNA PODLAGA
Izvajanje in prenos predpisov Skupnosti v naš pravni red prinašata nekatere
spremembe pri oblikovanju predpisov. Predpisi Skupnosti se ne navajajo
v pravni podlagi podzakonskega predpisa. V pravni podlagi izvršilnega
predpisa je treba navesti zakonsko (materialno) podlago za izdajo konkretnega
izvršilnega predpisa, brez katere izvršilni predpis ne bi bil zakonit.
Nepogrešljivo za navedbo v pravni podlagi je v vsakem primeru to, da
je v njem navedena materialna podlaga z navedbo konkretnega zakona,
ki se s takim predpisom izvršuje. Način te navedbe pa je odvisen od tega,
ali se predpis izdaja na podlagi specialnega ali na podlagi generalnega
pooblastila. Specialno pooblastilo pomeni obstoj izrecnega pooblastila
(pooblastilne določbe) v zakonu, ki se v takem primeru navede. Tako pooblastilo
pomeni, da (npr. minister) tak izvršilni predpis mora izdati. V drugem
primeru (generalno pooblastilo) se navede samo določba ali določbe
zakona, ki jih izvršilni predpis podrobneje ureja; tak predpis se izda, če za
to pristojni organ (vlada, minister) oceni, da je v danem primeru to za
izvrševanje zakona potrebno. Ponavljanje določb zakona o Vladi Republike
Slovenije, ki urejajo izdajanje izvršilnih predpisov vlade, oziroma ustreznih
določb zakona o državni upravi, ki urejajo izdajanje izvršilnih predpisov,
kadar tak predpis izda minister, je v pravni podlagi odveč, pogosto pa
je celo napačno, zlasti tedaj, kadar se zmotno meni, da njihova navedba
lahko nadomesti navedbo materialne podlage zakona, ki se s konkretnim
izvršilnim predpisom podrobneje ureja in izvršuje.
Tu moramo opozoriti na izjemi od zgoraj zapisanega, in sicer 21. člen
Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 – uradno
prečiščeno besedilo), katerega sedmi odstavek določa: »Za izvrševanje
predpisov Evropske unije vlada izdaja uredbe in druge akte iz svoje pri-
179
223
224
225

226
227
Nomotehnične smernice
stojnosti.«, in prvi odstavek 74. člena Zakona o državni upravi (Uradni
list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 89/07 – odl. US in 126/07
– ZUP-E), ki med drugim določa: »Za izvrševanje zakonov, drugih predpisov
in aktov državnega zbora, predpisov in aktov vlade ter predpisov
Evropske unije ministri izdajajo pravilnike; če tako določa zakon, pa tudi
druge predpise.«. To pomeni, da lahko vlada oziroma minister tudi na
tej pravni podlagi sprejme predpis o izvajanju dela ali celotne uredbe
oziroma direktive (tudi odločbe ali sklepa), vendar je to, tako kot je že
zapisano, izjema od siceršnje osnovne zahteve, da mora za vsak predpis
obstajati materialna podlaga v hierarhično višjem predpisu.
NAVAJANJE IN SKLICEVANJE NA PREDPISE
SKUPNOSTI
Država članica z nacionalnim predpisom, s katerim se v nacionalni pravni
red prenese direktiva oziroma se z njim izvaja uredba, odločba ali sklep,
izpolnjuje svojo obveznost, ki izhaja iz tretjega odstavka 249. člena PES.
To pravno dejstvo mora biti v predpisu, s katerim se predpis Skupnosti
prenaša ali izvaja, tudi izkazano. Iz nacionalnega predpisa mora biti
razvidno, da je bil sprejet z namenom prenosa vsebine ali izvedbe določb
posameznega predpisa v nacionalni pravni red. To zahtevajo tudi
že same direktive, ki v svojih končnih določbah določajo, da se države
članice v sprejetih predpisih sklicujejo na direktivo ali pa sklic nanjo navedejo
ob njihovi uradni objavi, kar je v pristojnosti posamezne države
članice. V nacionalnih pravnih aktih se naslovi in posamezne določbe
predpisa Skupnosti navajajo tako, kot so zapisani v slovenskem besedilu
predpisa Skupnosti, objavljenem v Uradnem listu EU.
Skrajšana oblika navajanja naslova predpisa Skupnosti vsebuje
naslednje:
– vrsto predpisa (uredba, direktiva, odločba, sklep),
– letnico sprejema predpisa,*
– številko predpisa,*
– kratico imena Skupnosti, ki je predpis sprejela (EGS, ES, EU).
[*pri uredbah se najprej navede številka predpisa, potem letnica sprejema
predpisa]
180

Izvajanje in prenos predpisov Skupnosti v nacionalni pravni red
Uredba Komisije (ES) št. 2345/2003 z dne 23. decembra 2003 o uvrstitvi
določenega blaga v kombinirano nomenklaturo (UL L št. 346 z dne 31. 12.
2003, str. 41) → Uredba 2345/2003/ES
Prva Direktiva Komisije 80/1335/EGS z dne 22. decembra 1980 o približevanju
zakonov držav članic glede analitskih metod, potrebnih za preverjanje
sestave kozmetičnih izdelkov (UL L št. 383 z dne 31. 12. 1980, str. 27) →
Direktiva 80/1335/EGS
Odločba Komisije št. 96/158/ES z dne 6. februarja 1996 o dajanju proizvoda,
ki vsebuje gensko spremenjen organizem, semen hibrida na herbicid-odporne
švedske repice (Brassica napus L. oleifera Metzq. MS1Bn x RF1Bn)
v promet, v skladu z Direktivo Sveta 90/220/EGS (UL L št. 37 z dne 15. 2.
1996, str. 30) → Odločba 96/158/ES
Sklep Sveta EGS št. 75/365 z dne 16. junija 1975 o ustanovitvi Odbora visokih
uradnikov za javno zdravje (UL L št. 167 z dne 30. 6. 1975, str. 19) →
Sklep 75/365/EGS
V Uradnem listu EU so naslovi pravnih aktov (pogosto) objavljeni na
različne načine in včasih je težko natančno vedeti, katere informacije in
kako naj se navajajo pri sklicevanju na določen pravni akt. Zaradi različnosti
je priporočljivo slediti pravilom iz tega navodila.
Tako je na primer v Uradnem listu Evropske unije objavljeni naslov
Odločba Komisije
z dne 6. oktobra 2006 o spremembi Odločbe 2003/858/ES v zvezi
z ozemlji, s katerih je dovoljen uvoz nekaterih vrst živih rib, njihovih iker
in zaroda, namenjenih za gojenje v Evropski skupnosti
(notifi cirano pod dokumentarno številko C(2006) 4361)
(Besedilo velja za EGP)
(2006/680/ES)
treba navajati na naslednji način:
Odločba Komisije z dne 6. oktobra 2006 o spremembi Odločbe 2003/858/ES
v zvezi z ozemlji, s katerih je dovoljen uvoz nekaterih vrst živih rib, njihovih
iker in zaroda, namenjenih za gojenje v Evropski skupnosti (UL L št. 279
z dne 11. 10. 2006, str. 24; v nadaljnjem besedilu: Odločba 2006/680/ES).
181
228

229
230
231
Nomotehnične smernice
Izvajanje uredbe (odločbe, sklepa) in prenos direktive sta v nacionalnem
predpisu razvidna iz:
– naslova predpisa,
– navajanja v 1. členu in
– sklicev znotraj besedila.
Naslov
Naslov nacionalnega predpisa je prvo mesto, ki uporabnika seznani z
informacijo o vsebini predpisa, in temu primerno je potreben tehten
premislek o tem, na kakšen način ga s tem seznanimo. Pri izbiri načina
navajanja v naslovu (nacionalnega) predpisa je treba upoštevati predvsem,
ali gre za (nacionalni) predpis, ki je sprejet zaradi izvajanja uredbe
(odločbe, sklepa) ali zaradi prenosa direktive, oziroma ali gre za predpis,
ki morebiti zajema oboje ali poleg tega v istem predpisu ureja morda
tudi vsebino, za katero je pristojna država.
UREDBA (ODLOČBA, SKLEP)
1. Če gre za predpis, ki ureja zgolj izvedbo uredbe, se takrat, ko z njim omogočamo
izvajanje ene uredbe, odločimo za enega od naslednjih načinov:
a) z veliko začetnico navedemo skrajšani naslov EU uredbe, kjer izpustimo
njeno številko, organ, ki jo je sprejel, in datum, ko je bila sprejeta,
v 1. členu pa navedemo, katero EU uredbo s tem nacionalnim predpisom
izvajamo,
Uredba o izvajanju Uredbe (ES) o zahtevah v zvezi z zavarovanjem
za letalske prevoznike in operaterje
1. člen
S to uredbo se za izvajanje Uredbe (ES) št. 785/2004 Evropskega parlamenta in
Sveta z dne 21. aprila 2004 o zahtevah v zvezi z zavarovanjem za letalske prevoznike
in operaterje (UL L št. 138 z dne 30. 4. 2004, str. 1; v nadaljnjem besedilu:
Uredba 785/2004/ES) določa najnižja zavarovalna vsota v skladu s prvim
odstavkom 6. člena Uredbe 785/2004/ES, pristojni organi, organizacije in druge
pravne osebe, evidence in način obveščanja ter sankcije za kršitve.
(Uredba o izvajanju Uredbe (ES) o zahtevah v zvezi z zavarovanjem za letalske prevoznike
in operaterje, Uradni list RS, št. 74/05 in 30/06).
182

Izvajanje in prenos predpisov Skupnosti v nacionalni pravni red
b) v primeru dolgih naslovov uredb, katerih navajanje na način iz
prejš nje točke bi lahko pomenilo nerazumljive naslove nacionalnih
predpisov, v naslovu z malo začetnico navedemo EU uredbo z vsebinsko
ustrezno povzetim naslovom uredbe z dodajanjem oznake
Skupnosti (»ES«, »EGS«, »Euratom«) v oklepaju, v 1. členu nacionalnega
predpisa pa navedemo EU uredbo s podrobnejšimi podatki (glej
»Elementi navedka v 1. členu«).
Uredba o izvajanju uredbe (ES) o izvajanju direktive o prospektih
in razširjanju oglaševanj
1. člen
S to uredbo se določa pristojni organ v zvezi z izvajanjem Uredbe Komisije
(ES) št. 809/2004 z dne 29. aprila 2004 o izvajanju Direktive 2003/71/ES
Evropskega parlamenta in Sveta o informacijah, ki jih vsebujejo prospekti,
in o obliki prospektov, vključitvi informacij s sklicevanjem in objavi teh
prospektov in razširjanju oglaševanj (UL L št. 149 z dne 30. 4. 2004, str. 1;
v nadaljnjem besedilu: Uredba 809/2004/ES).*
* V skladu z nomotehničnimi pravili popravljen naslov Uredbe o izvajanju Uredbe Komisije
(ES) št. 809/2004 z dne 29. aprila 2004 o izvajanju Direktive 2003/71/ES Evropskega
parlamenta in Sveta o informacijah, ki jih vsebujejo prospekti, in o obliki prospektov,
vključitvi informacij s sklicevanjem in objavi teh prospektov in razširjanju oglaševanj,
Uradni list RS, št. 61/05.
2. Če gre za predpis, ki ureja izvedbo več uredb, v naslovu navedemo
EU uredbe z vsebinsko ustrezno povzetimi naslovi uredb (z malo začetnico)
z dodajanjem oznake Skupnosti (»ES«, »EGS«, »Euratom«) v oklepaju,
v 1. členu nacionalnega predpisa pa kronološko navedemo vse tiste
EU uredbe, ki v okvir takega opisa v naslovu nacionalnega predpisa sodijo,
s podrobnejšimi podatki (glej »Elementi navedka v 1. členu«).
183
232

Nomotehnične smernice
Uredba o izvajanju uredb (EGS) in uredb (Euratom) o radioaktivnem
onesnaženju živil in krme
1. člen
S to uredbo se določajo postopki za izvajanje:
– Uredbe Sveta (EURATOM) št. 3954/87 z dne 22. decembra 1987 o najvišji
dovoljeni stopnji radioaktivnega onesnaženja živil in krme po jedrski nesreči
ali kateri koli drugi radiološki nevarnosti (UL L št. 371 z dne 30. 12. 1987,
str. 11), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (EURATOM) št. 2218/89 z dne
18. julija 1989 o spremembi Uredbe (Euratom) št. 3954/87 o maksimalnih
dovoljenih ravneh radioaktivne kontaminacije živil in krme po jedrski nesreči
ali kakršnikoli drugi radiološki nesreči (UL L št. 211 z dne 22. 7. 1989,
str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 3954/87/ES),
– Uredbe Komisije (EURATOM) št. 944/89 z dne 12. aprila 1989 o določitvi
maksimalne dovoljene ravni radioaktivne kontaminacije manj pomembnih
živil po jedrski nesreči ali kakršni koli drugi radiološki nesreči (UL L št. 101 z
dne 13. 4. 1989, str. 17; v nadaljnjem besedilu: Uredba 944/89/ES),
– Uredbe Sveta (EGS) št. 2219/89 z dne 18. julija 1989 o posebnih pogojih
za izvoz živil in krme po jedrski nesreči ali kakršni koli drugi radiološki nevarnosti
(UL L št. 211 z dne 22. 7. 1989, str. 4; v nadaljnjem besedilu: Uredba
2219/89/ES),
– Uredbe Sveta (EGS) št. 737/90 z dne 22. marca 1990 o pogojih, ki urejajo
uvoz kmetijskih proizvodov, ki izvirajo iz tretjih držav po nesreči v jedrski
elektrarni Černobil (UL L št. 82 z dne 29. 3. 1990, str. 1), zadnjič spremenjene
z Uredbo Sveta (ES) št. 806/2003 z dne 14. aprila 2003 o prilagoditvi določb
glede odborov, ki pomagajo Komisiji pri uresničevanju njenih izvedbenih
pooblastil, predvidenih v aktih Sveta, ki se sprejemajo v postopku posvetovanja
(kvalifi cirana večina), Sklepu 1999/468/ES (UL L št. 122 z dne 16. 5.
2003, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 737/90/ES).*
* V skladu z nomotehničnimi pravili popravljen naslov Uredbe o izvajanju uredb Sveta
(ES) in uredb Komisije (ES) o radioaktivnem onesnaženju živil in krme, Uradni list RS,
št. 52/06.
184

DIREKTIVA
Izvajanje in prenos predpisov Skupnosti v nacionalni pravni red
Ker je direktiva že po svojem bistvu vrsta predpisa, ki ga je treba v nacionalni
pravni red ustrezno vsebinsko umestiti in prenesti, temu primerno
v naslovu ni treba poudarjati, da nacionalni predpis ureja neko področje
v skladu z direktivami. Vsekakor pa je to treba izkazati z navajanjem direktiv
v (praviloma) 1. členu nacionalnega predpisa.
Pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje
določenih bolezni živali
1. člen
Ta pravilnik določa minimalne ukrepe za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje
naslednjih bolezni živali: goveja kuga (Pestis bovina – Rinderpest),
kuga drobnice (Pestis pecorum), vezikularna bolezen prašičev (Morbus vesicularis
suum), osepnice ovac in koz (Variola ovina et caprina), vezikularni
stomatitis (Stomatitis vesicularis), nalezljiva ohromelost prašičev (Encephalomyelitis
enzootica suum), vozličasti dermatitis (Dermatitis nodosa) in mrzlica
doline Rift (Hepatitis infectiosa enzootica bovum et ovium), v skladu
z Direktivo Sveta 92/119/EGS z dne 17. decembra 1992 o splošnih ukrepih
Skupnosti za nadzor nad določenimi živalskimi boleznimi in o posebnih
ukrepih v primeru vezikularne bolezni prašičev (UL L št. 62 z dne 15. 3. 1993,
str. 29), zadnjič spremenjeno z Direktivo Komisije 2007/10/ES z dne 21. februarja
2007 o spremembi priloge II k Direktivi Sveta 92/119/EGS o ukrepih,
ki jih je treba izvesti na zaščitenem območju po izbruhu vezikularne bolezni
prašičev (UL L št. 63 z dne 1. 3. 2007, str. 24), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva
Sveta 92/119/EGS).*
(Pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje določenih bolezni živali,
Uradni list RS, št. 122/07).
* Popravljeno v skladu z nomotehničnimi pravili.
185
233

234
235
236
237
RAZLIČNI PREDPISI
Nomotehnične smernice
Kadar nacionalni predpis neko vsebino ureja deloma z izvajanjem uredbe
(odločbe, sklepa), deloma s prenosom direktive, deloma morda z normiranjem
na podlagi nacionalnega predpisa ali iz državne pristojnosti (npr.
v okviru zakona), torej takrat, ko vsebina predpisa izhaja iz več raznovrstnih
predpisov, mora izbira naslova seveda odražati vsebino tega predpisa in
ne povzemati morebitnih naslovov predpisov, ki jih prenaša, izvaja …
Navajanje v 1. členu
Predpisi, ki so bili sprejeti in objavljeni pred pristopom oziroma pred
razveljavitvijo Sklepa o načinu objavljanja določenih predpisov vlade in
ministrov v Uradnem listu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 72/00
in 46/04), so bili označeni z oznako »*« in so imeli ustrezno opombo pod
črto z navedbo predpisa oziroma predpisov Skupnosti, ki so jih prenašali
(vsebinsko povzemali oziroma upoštevali).
V predpisih, sprejetih po 1. maju 2004, in po razveljavitvi Sklepa o načinu
objavljanja določenih predpisov vlade in ministrov v Uradnem listu
Republike Slovenije pa mora posamezni akt splošno napotilo na predpis
Skupnosti načeloma vsebovati v 1. členu predpisa.
ELEMENTI NAVEDKA V 1. ČLENU
1. V 1. členu nacionalnega predpisa se naslov predpisa Skupnosti navaja
v celoti, navedek pa vsebuje naslednje elemente:
– naslov predpisa, kakor je objavljen v Uradnem listu EU,
– v oklepaju navedbo vrste in številke Uradnega lista EU, v katerem je bil
predpis objavljen, datum objave in stran objave v Uradnem listu EU,
– v oklepaju iz prejšnje alinee za številko strani dodamo podpičje in za
njim, če je to v besedilu nacionalnega predpisa potrebno zaradi sklicev
v besedilu, skrajšano obliko navajanja predpisa »v nadaljnjem
besedilu: …«. To se razlikuje pri tistih predpisih Skupnosti, ki so bili
spremenjeni oziroma dopolnjeni, kjer je zaradi navajanja predpisa, ki
ga je zadnji spremenil oziroma dopolnil, način rahlo drugačen (glej
naslednjo točko).
186

Izvajanje in prenos predpisov Skupnosti v nacionalni pravni red
Primer uredbe
1. člen
Ta pravilnik določa višino veterinarskih pristojbin, način njihovega obračunavanja
in zavezance za plačilo ter pristojbine za zagotavljanje odstranjevanje
trupel poginulih živali (v nadaljnjem besedilu: VHS) za izvajanje:
– Uredbe (ES) 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila
2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z
zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti
živali (UL L št. 165 z dne 30. 4. 2004, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo
Sveta (ES) št. 1791/2006 z dne 20. novembra 2006 o prilagoditvi nekaterih
uredb ter odločb in sklepov na področjih prostega pretoka blaga, prostega
gibanja oseb, prava družb, politike konkurence, kmetijstva (vključno z
veterinarsko in fi tosanitarno zakonodajo), prometne politike, obdavčitve,
statistike, energetike, okolja, sodelovanja na področjih pravosodja in notranjih
zadev, carinske unije, zunanjih odnosov, skupne zunanje in varnostne
politike ter institucij zaradi pristopa Bolgarije in Romunije (UL L št. 363 z dne
20. 12. 2006, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 882/2004/ES), in
– Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi
členov 87 in 88 Pogodbe pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja,
ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, in o spremembi
Uredbe (ES) št. 70/2001 (UL L št. 358 z dne 16. 12. 2006, str. 3; v nadaljnjem
besedilu: Uredba 1857/2006/ES).*
(Pravilnik o pristojbinah na področju veterinarstva, Uradni list RS, št. 10/08).
* Popravljeno v skladu z nomotehničnimi pravili.
Primer odločbe
1. člen
S tem pravilnikom se urejajo ukrepi v zvezi z aviarno infl uenco zaradi izvajanja
Odločbe Komisije z dne 19. oktobra 2005 o določitvi ukrepov biološke
varnosti za zmanjšanje tveganja prenosa visoko patogene aviarne
infl uence, ki jo povzroča virus infl uence A H5N1 s ptic, ki živijo v divjini, na
perutnino in druge ptice v ujetništvu ter zagotavljanje sistema zgodnjega
odkrivanja na območjih z izrazitim tveganjem (UL L št. 274 z dne 20. 10.
2005, str. 105; v nadaljnjem besedilu: Odločba 2005/734/ES).
(Pravilnik o uvedbi ukrepov v zvezi z aviarno infl uenco, Uradni list RS, št. 4/06, 14/06,
16/06 in 51/06).
187

238
Nomotehnične smernice
Primer direktive
1. člen
Ta pravilnik določa zahteve in postopke za zagotavljanje sledljivosti človeških
tkiv in celic (v nadaljnjem besedilu: tkiva in celice) in materialov, ki prihajajo
v stik v tkivi in celicami ter ukrepe, ki jih morata donorski center in ustanova
za tkiva in celice sprejeti za zagotavljanje sledljivosti tkiv in celic v skladu
z Direktivo 2004/23/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca
2004 o določitvi standardov kakovosti in varnosti, darovanja, pridobivanja,
testiranja, predelave, konzerviranja, shranjevanja in razdeljevanja človeških
tkiv in celic (UL L št. 102 z dne 7. 4. 2004, str. 48; v nadaljnjem besedilu: Direktiva
2004/23/ES) in Direktivo Komisije 2006/17/ES z dne 8. februarja 2006
o izvajanju Direktive 2004/23/ES Evropskega parlamenta in Sveta o nekaterih
tehničnih zadevah za darovanje, pridobivanje in testiranje človeških tkiv
in celic (UL L št. 38 z dne 9. 2. 2006, str. 40; v nadaljnjem besedilu: Direktiva
2006/17/ES).
(Pravilnik o sledljivosti človeških tkiv in celic ter izdelkov in materialov, ki prihajajo v stik
s tkivi in celicami, Uradni list RS, št. 70/08).
2. Če je bil predpis Skupnosti, ki se izvaja oziroma se prenaša, spremenjen
ali dopolnjen, navedek v 1. členu vsebuje tudi:
– besedilo »zadnjič spremenjeno z« in navedbo naslova zadnjega
predpisa, kakor je bil objavljen v Uradnem listu EU, čemur v oklepaju
sledijo podatki iz prvega odstavka 1. točke tega naslova.
Primer uredbe
1. člen
Ta pravilnik določa poimenovanje mesa v prodaji na drobno, starostne kategorije,
ocenjevanje, označevanje in razvrščanje govejih trupov oziroma polovic
(v nadaljnjem besedilu: trupi) na klavni liniji, pogoje za kontrolne organizacije,
naloge kontrolorjev ter kriterije za ocenjevanje kontrolorjev za izvajanje:
– …;
– Uredbe Komisije (EGS) št. 344/91 z dne 13. februarja 1991 o določitvi
podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 1186/90 o razširitvi
obsega lestvice Skupnosti za razvrščanje trupov odraslih govedi (UL L
št. 41 z dne 14. 2. 1991, str. 15), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (ES)
št. 1215/2003 z dne 7. julija 2003 o spremembi Uredbe (EGS) št. 344/91 o
določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 1186/90 o razš
iritvi obsega lestvice Skupnosti za razvrščanje trupov odraslih govedi (UL L
št. 169 z dne 8. 7. 2003, str. 32), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 344/91/ES);
– …
(Pravilnik o razvrščanju in označevanju govejih trupov, Uradni list RS, št. 16/08).
188

Primer direktive
Izvajanje in prenos predpisov Skupnosti v nacionalni pravni red
1. člen
Ta pravilnik določa način izvedbe in fi nanciranje rednih uradnih veterinarskih
pregledov (v nadaljnjem besedilu: veterinarski pregledi) na gospodarstvih,
od koder izvirajo živali in živalski proizvodi, namenjeni trgovanju
ali prometu v skladu z Direktivo Sveta 90/425/EGS z dne 26. junija 1990
o veterinarskih in zootehničnih pregledih, ki se zaradi vzpostavitve notranjega
trga izvajajo v trgovini znotraj Skupnosti z nekaterimi živimi živalmi
in proizvodi (UL L št. 224 z dne 18. 8. 1990, str. 29), zadnjič spremenjeno
z Direktivo 2002/33/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra
2002 o spremembi direktiv Sveta 90/425/EGS in 92/118/EGS v zvezi
z zdravstvenimi zahtevami za stranske živalske proizvode (UL L št. 315 z dne
19. 11. 2002, str. 14), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 90/425/EGS).*
(Pravilnik o izvajanju rednih uradnih veterinarskih pregledov na gospodarstvih, Uradni
list RS, št. 23/06 in 57/08).
* Popravljeno v skladu z nomotehničnimi pravili.
V večini primerov je ta način sprejemljiv, so pa primeri, kjer se zaradi tovrstnega
načina navajanja v 1. členu (osnovni predpis Skupnosti in njegova
zadnja sprememba) izbriše sled za vsemi predpisi Skupnosti, sprejetimi
vmes, torej med osnovnim predpisom in njegovo zadnjo spremembo
oziroma dopolnitvijo, z vidika notifi kacije in pravilnega prenosa v notranji
pravni red pa to povzroči težave in največkrat opomin s strani Komisije.
Namreč, pogosto se zaradi stalnega dopolnjevanja in spreminjanja
1. člena posameznega predpisa nakopičijo predpisi o spremembah in
dopolnitvah osnovnega predpisa in pristojni resorni organ želi sprejeti
nov predpis. Priprava novega je v takih primerih občutljivo opravilo in
zahteva posebno skrbnost, da ne bi posledično prišlo do kršitev določb
posamezne direktive, v delu, kjer določa, da »… države članice uveljavijo
zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najkasneje
do [datum]. Komisiji nemudoma posredujejo besedilo zadevnih
določb in korelacijsko tabelo med zadevnimi določbami in to direktivo.
Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa
sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi …«. To opravilo je veliko
lažje, če so vse dotedanje korelacijske tabele za vsako posamezno direktivo,
vsebovano in preneseno v določen nacionalni predpis, pripravljene
189
239

240
241
Nomotehnične smernice
pravilno, saj omogočajo pristojnemu resornemu organu pregled nad
»vsebnostjo« vseh določb direktive v nacionalnem predpisu oziroma
nacionalnih predpisih.
NAVAJANJE VEČ PREDPISOV
Kadar se nacionalni predpis nanaša na več predpisov, naj se ti (v okviru
istega odstavka oziroma člena) navajajo kronološko.
Zaradi preglednosti naj se predpisi (če jih je več) navajajo po točkah ali
alineah, pri čemer je treba upoštevati, da mora biti tudi napovedni stavek
oblikovan tako, da besedilo ne sledi točkam ali alineam, ker takega
sistema v naši nomotehniki ne poznamo, pač pa ima tako besedilo mesto
pred navajanjem predpisov Skupnosti, torej:
En predpis
Ta pravilnik v skladu z Direktivo (za izvajanje Uredbe, Odločbe) xy ureja (določa)
…
ali
Ta pravilnik ureja (določa) … v skladu z Direktivo (za izvajanje Uredbe, Odločbe)
xy.
Več predpisov
Ta pravilnik ureja (določa) … v skladu z (za izvajanje):
– Direktivo (Uredbe, Odločbe) xy,
– Direktivo (Uredbe, Odločbe) xz in
– Direktivo (Uredbe, Odločbe) yz.
in ne
Ta pravilnik v skladu z (za izvajanje):
– Direktivo (Uredbe, Odločbe) xy,
– Direktivo (Uredbe, Odločbe) xz in
– Direktivo (Uredbe, Odločbe) yz
ureja (določa) …
190

Kadar gre za nacionalne predpise, ki predstavljalo t. i. »sistemske«, »krovne«
predpise, ki izvajajo oziroma prenašajo večje število predpisov Skupnosti,
je zaradi jasnosti in preglednosti dobro izbrati temu primeren
način navajanja – npr. po sklopih glede na vrsto predpisov z notranjo
kronološko strukturo, lahko v ločenih odstavkih ali celo v ločenih členih,
če bi to zagotovilo večjo preglednost, pri čemer ponavadi 1. člen ostane
tisti, ki v skladu s splošnimi nomotehničnimi pravili napoveduje vsebino
predpisa, zato se predpisi Skupnosti v takem primeru navajajo v 2. in
naslednjih členih, kot na primer:
Ta zakon ureja …
Izvajanje in prenos predpisov Skupnosti v nacionalni pravni red
1. člen
2. člen
(1) Ta zakon vsebinsko povzema naslednje direktive:
1. …;
2. …;
3. …;
4. … in
5. …
(2) S tem zakonom se ureja izvajanje naslednjih uredb:
1. …;
2. …;
3. …;
4. … in
5. …
(3) S tem zakonom se ureja izvajanje naslednjih odločb:
1. …;
2. … in
3. …
191
242

243
Sklici znotraj besedila
Nomotehnične smernice
Ni nujno, da so vsi predpisi Skupnosti, ki jih nacionalni pravni akt prenaša
ali izvaja, navedeni (in okrajšani) v 1. členu – tak poseben člen pomeni
predvsem sistematičen pristop, ki že v okviru člena, ki napoveduje
vsebino predpisa, uporabniku omogoča tudi seznanitev z osnovnimi
informacijami o morebitnih predpisih Skupnosti, v poštev pa pride, kadar
so predpisi Skupnosti res tista vsebina, s katero se zadevni predpis
dejansko ukvarja, sicer so lahko predpisi Skupnosti oziroma njihove posamezne
določbe tudi brez navajanja v 1. členu predmet sklica znotraj
besedila predpisa, seveda, kadar imajo taki sklici smisel glede na izbiro
načina prenosa.
Primeri sklicev na uredbe
Za potrebe tega zakona se uporabljajo defi nicije iz uredb iz drugega odstavka
2. člena tega zakona in izrazi, ki imajo naslednji pomen:
…
12. hišne živali so živali, ki se vzrejajo, redijo ali gojijo za družbo, rekreacijo,
varstvo ali pomoč človeku in so določene v Uredbi Evropskega parlamenta
in Sveta (ES) št. 998/2003 z dne 26. maja 2003 o zahtevah v zvezi z zdravstvenim
varstvom živali, ki se uporabljajo za netrgovske premike hišnih živali in
o spremembi Direktive Sveta 92/65/EGS (UL L št. 146 z dne 13. 6. 2003, str. 1),
zadnjič spremenjeni z Uredbo Komisije (ES) št. 245/2007 z dne 8. marca 2007
o spremembi in prilagoditvi Priloge II k Uredbi (ES) št. 998/2003 Evropskega
parlamenta in Sveta glede Bolgarije, Romunije in Malezije (UL L št. 73 z dne
13. 3. 2007, str. 9), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 998/2003/ES);
…*
(5. člen Zakona o veterinarskih merilih skladnosti, Uradni list RS, št. 93/05).
* Popravljeno v skladu z nomotehničnimi pravili.
…
(4) Pooblaščena organizacija ugotavlja vsebnost snovi v moštu, vinu in drugih
proizvodih v skladu s 46. členom Uredbe 1493/1999/ES.
…
(24. člen Zakona o vinu, Uradni list RS, št. 105/06).
192

Izvajanje in prenos predpisov Skupnosti v nacionalni pravni red
Nosilci živilske dejavnosti, ki s tradicionalnimi metodami sezonsko proizvajajo
mlečne izdelke v mlečno predelovalnih obratih na planinah, morajo izpolnjevati
zahteve iz Uredbe 852/2004/ES, razen zahtev, določenih v 2.(b),
3. in 4. točki I. poglavja Priloge II Uredbe 852/2004/ES, in zahtev, določenih
v II. poglavju Priloge II Uredbe 852/2004/ES.*
(3. člen Pravilnika o prilagoditvi določenih higiensko-tehničnih zahtev za mlečno predelovalne
obrate na planinah).
* Primer še ne objavljenega predpisa.
Primer sklica na direktivo
…
(3) V primerih iz prejšnjega odstavka se mejne vrednosti iz prilog II, III, IV in V
Direktive 2002/72/ES, zadnjič spremenjene z Direktivo Komisije 2007/19/ES
z dne 30. marca 2007 o spremembi Direktive 2002/72/ES o polimernih materialih
in izdelkih, namenjenih za stik z živili, in Direktive 85/572/EGS o določitvi
seznama modelnih raztopin za preskušanje migracije sestavin polimernih
materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili (UL L št. 91 z dne
31. 3. 2007, str. 17), ki so izražene v mg/kg, delijo z dogovorjenim faktorjem
pretvorbe 6.*
(5. člen Pravilnika o preskušanju izdelkov in snovi, ki prihajajo v stik z živili, Uradni list RS,
št. 131/03, 38/06 in 65/08).
* Popravljeno v skladu z nomotehničnimi pravili.
193

STVARNO KAZALO
(PO ROBNIH ŠTEVILKAH)
A
Abrogacija 110
Alinea 20, 241
Analogija 85, 86
Avtonomnost (načelo) 190
B
Blanketne norme 37, 96
Brezosebna oblika 64
C
Citiranje
– alinej 20
– členov 20
– objav predpisa 73, 76, 78, 94
– odločb ustavnega sodišča 76
– odstavkov 20
– prečiščenega besedila 178
– točk 20
Č
Čas v predpisih 63, 68
Člen 19–23, 73, 172, 240
Črtanje
– glej »Novela«
195
D
Datumi v predpisih 78
Del 23
Denarni zneski 80
Derogacija 110
– delna 114
– direktna 112, 114, 115, 119
– indirektna (dejanska) 116
– popolna 114
Direktiva 189, 194, 198, 207–222,
225–227, 233, 234, 239
Doktrina lojalne uporabe 198
Dovoljenost 69
E
Enotna identifi kacijska oznaka
– EVA 52
– EPA 52
Euro
– glej »Denarni zneski«
G
Generalno pooblastilo 27, 224
H
Harmonizacija 198, 202, 207

I
Identifi kacijska številka 51
Interpunkcija 84
Izjava o skladnosti 210
Izjeme v predpisih 70, 71
Izvajanje (izvedba) 200, 201, 224
– uredb 203–206, 226, 229–232,
234
– odločb in sklepov 223, 226, 230,
234
Izvršilni predpisi 141–151
– izdajanje 145–151
– noveliranje 137
– pooblastilo za izdajo 49, 145–147,
149
– uporaba 44
– veljavnost 118
– zakonska podlaga 144
K
Kazenske določbe 36–42
Konzumiranost predpisa 112
Korelacijska tabela 210, 211, 239
Kratica 30, 76, 81
M
Mnenje 189
N
Napotilo 220–222
– glej »Sklicevanje«, »Navajanje«
Naslov 134
– predpisa Skupnosti 226, 227, 228,
231, 232, 237
– nacionalnega predpisa 229,
230–234
Nomotehnične smernice
196
Navajanje 226–243
– elementi navedka 237, 238
Neposredna učinkovitost – učinek
(načelo) 195–199, 209
Neposredna uporabnost (načelo)
189, 194, 197, 199, 203, 204, 218,
222, 223
Normiranje
– abstraktno 5, 14–17, 33, 58, 59, 70
– člena 22, 23, 134
– eksemplifi kativno 5, 11–13, 33, 62,
70, 82
– jezikovno 58
– metode 11, 13, 14
– načelno 16, 31
– novele 125
– predpisa 28–30
– taksativno 5, 6–10, 33, 70, 82
Notifi kacija 209, 210
Novela 123–140
– črtanje 73, 95, 172
– izražanje 73, 74
– izvirne določbe 132
– izvršilni predpisi 137
– nadomeščanje 73
– naslov 125, 134
– novele 176
– prečiščenega besedila 177
– prehodne in končne določbe 43,
132, 138, 175
– preštevilčevanje, glej
»Preštevilčevanje«
– spremembe in dopolnitve 73
– struktura 131, 132
– še ne veljavnega predpisa 99
– ustava 140
– začetek veljavnosti 107, 132

O
Objava predpisa 76, 98–101
Obveznosti
– glej »Zapovedi in prepovedi«
Obvezno tolmačenje 127
Oddelek 23
Odločba 189, 199, 218, 220, 223,
225–227, 229, 234
Odsek 23
Odstavek 20, 73, 74, 79, 174, 240
Okrajšava 81
Osrednji (centralni) del predpisa 33,
34
Označevanje strukturnih delov
predpisa 20
P
Pasiv 64
Pododdelek 23
Podzakonski akti
– glej »Izvršilni predpisi«
Poglavje 23
Pojasnilni dodatki 56, 62, 68
Pooblastilne določbe 35, 49
Popravek 181–187
Posebne določbe 35
Pravna podlaga 27, 144, 224, 225
Pravna terminologija 55, 72
Pravni red EU 188–190, 192, 194,
202, 203
Pravni standard 61
Preambula 26
Prečiščeno besedilo 128, 166–180
– citiranje 178
– neuradno prečiščeno besedilo
zakona 166, 169, 180
– novele 177
– objava 178, 180
Stvarno kazalo
197
– podzakonskega predpisa 180
– prehodne in končne določbe 175,
176
– uradno prečiščeno besedilo
zakona 127, 132, 166, 167,
168–172, 176–178
– zakona 35
Prečiščevanje zakonodaje 127, 136
Prehodne in končne določbe 43–50
– novela 132, 138
– posebne določbe 35
– prečiščeno besedilo 175, 176
– razveljavitev 120
– retroaktivnost 157
Prekrški 39–42
Prenos 200, 201, 224, 226, 235
– direktiv 198, 207–222, 229, 230,
233, 234
Preštevilčevanje 95, 172, 174
Priloga 73
Primarna zakonodaja 188
Primarnost (načelo) 191–193, 203
Priporočilo 189
Pristopne pogodbe 188
Promulgacija 26
R
Raba časa 63
Razveljavitev 76, 95, 132, 133, 174,
177
– glej »Abrogacija«, »Derogacija«,
»Veljavnost«
– z odločbo ustavnega sodišča 133
Retroaktivnost 132, 152–165
– navidezna (neprava) 160, 161
– prava 159
– v kazenskem pravu 159
– zaradi odločbe ustavnega sodišča
164

S
Sekundarna zakonodaja 189
Singularni predpisi 8, 12
Sklep 218, 223, 225–227, 229, 234
Sklicevanje 85–96
– drseče 86, 89, 94
– glej »Analogija«
– na blanketne norme 96
– na standarde 96
– na strukturne enote predpisa 20
– na tuje pravo 90–93
– togo 86, 94
– v prehodnih in končnih določbah
novele 138
– pri izvajanju in prenašanju
predpisov Skupnosti 209, 210, 215,
221, 222, 226–243
Sodišče Evropskih skupnosti
190–192, 199
Specialno pooblastilo 27, 224
Splošne določbe 31
Spol v predpisih 75
Spremembe in dopolnitve pravnih
predpisov 73
– glej »Novela«
Standardni izrazi 60, 73
Stranska kazenska zakonodaja 9, 38
Strukturne enote (deli) predpisa
19–23
Š
Števila v predpisih 79
T
Temeljna načela pravnega reda EU
190, 191, 194, 195
Nomotehnične smernice
198
Temeljne določbe 31
Točka 20, 241
Tujke 55, 65
U
Uporaba
– drugega predpisa 114
– neveljavnega predpisa 109
– predpisa 44
– tujega prava 90, 91
– začetek uporabe 46, 50, 106
Uradni list EU 226, 228, 237, 238
Uredba 189, 197, 203–206, 218,
220, 222, 223, 225–227, 231, 232,
234
Uskladitev predpisov 47, 48
Ustanovitvene pogodbe 188
Uveljavitvena določba 132, 133
– glej »Vacatio legis«
Uvodni del predpisa 31, 32, 33, 34
V
Vacatio legis 22, 79, 99–106, 132, 133
Veljavnost 97–122
– formalno prenehanje veljavnosti
112, 113, glej »Derogacija«
– glej »Razveljavitev«
– neformalno (dejansko) prenehanje
veljavnosti 112, 113, glej
»Konzumiranost predpisa«
– odmiranje (obsoletnost) predpisov
117
– prenehanje veljavnosti 110–122
– začetek veljavnosti 46, 50, 98–109,
115, 132
Vezniki 82, 83

Nomotehnične smernice
Izdajatelj: Služba vlade Republike Slovenije za zakonodajo
Zanj: dr. Janez Pogorelec
Založilo: Javno podjetje Uradni list Republike Slo ve nije, d. o. o.,
Slovenska cesta 9, Ljubljana
Za založbo: mag. Špela Munih Stanič
Odgovorna urednica: Metka Erbida - Golob
Oblikovanje naslovnice: Robert Ravšl v sodelovanju z Matejo Tamaro Fajs in Katjo Božič
Notranja oprema
in priprava za tisk: Javno podjetje Uradni list Republike Slo ve nije, d. o. o.,
Slovenska cesta 9, Ljubljana
Naklada: 600 izvodov
Tisk: Formatisk , d. o. o.
oktober 2008
Cena: 28 €
V ceni knjige je obračunan DDV.