Novi samostojni delovni zvezki za geografijo Raziskujem... (1)

30
20
10
0
-10
300
200
100
0
Spoštovani!
Z veseljem vam predstavljamo serijo novih samostojnih
delovnih zvezkov za geografijo Raziskujem …, ki je nastala
v sodelovanju z National Geographicom in je podprta z
interaktivnim gradivom.
Samostojni delovni zvezki, torej gradivo, ki nadomešča
učbenike in delovne zvezke, so nastali na vašo željo in v
sodelovanju z vami – učiteljicami in učitelji geografije
iz vse Slovenije!
Samostojni delovni zvezki vsebinsko in oblikovno izhajajo iz priljubljenih
učbenikov in delovnih zvezkov z istim naslovom. Ob pripravi novih izdaj
smo nadgradili, prevetrili in ponekod precej razširili dosedanjo vsebino ter
serijo obogatili tudi z elektronskim gradivom za učitelje in vse učence.
Nova oblika gradiva učencem omogoča preprostejše in privlačnejše
usvajanje znanja ter hkrati sprotno utrjevanje in ponavljanje. V
samostojnih delovnih zvezkih se prepletajo vsebinski opisi, slikovni in
grafični prikazi ter naloge, značilne za delovne zvezke. Da bo pouk še
pestrejši, smo vsakemu samostojnemu delovnemu zvezku dodali kodo
za dostop do bogate elektronske oblike na spletu.
Ko smo pred leti z National Geographicom pripravljali učbenike in
delovne zvezke Raziskujem ..., smo imeli ves čas pred očmi vedoželjnega
učenca, ki ga želimo usmeriti v spoznavanje našega čudovitega planeta
tako, da ga bo vzljubil, ga želel raziskovati in zanj tudi skrbeti. Ob
pripravi samostojnih delovnih zvezkov smo se še posebno potrudili, da
bi bilo celotno gradivo čim bolj zanimivo, pestro, barvito ter hkrati
posodobljeno in nadgrajeno.
Vsebina je predstavljena kot potovanje po planetu Zemlja ter odkrivanje
njegovih lepot in zakladov. Gradivo spodbuja pozitiven odnos do narave
in različnosti, hkrati pa razvija kritičen odnos do problemov človeške
družbe in ravnanja z okoljem.
Že za šolsko leto 2015/16 bodo na voljo samostojni delovni zvezki
za vse štiri razrede: Raziskujem Zemljo za 6. razred, Raziskujem stari
svet za 7. razred, Raziskujem novi svet za 8. razred in
Raziskujem Slovenijo za 9. razred.
V prepričanju, da bodo novi samostojni delovni zvezki izpolnili vaša
pričakovanja, vas vabimo, da se udeležite predstavitve serije in si
zagotovite svoj brezplačni izvod!
Helena Verdev,
avtorica in urednica serije Raziskujem …
SLOVENIJA
TOLE JE
LAHKO
RAZISKALI BOMO
geografsko lego Slovenije in pomen lege
•
prepoznavnost Slovenije v Evropi in svetu
•
vključenost Slovenije v mednarodne organizacije
•
pomen mednarodnega vključevanja
•
dogajanje na ozemlju Slovenije v preteklosti
•
naravne značilnosti Slovenije
Geografska lega:
Lega v Evropi:
Površina:
Glavno mesto:
Najvišji vrh:
Najdaljša reka:
— SLOVENIJA—
Gradivo spodbuja in razvija:
• radovednost in raziskovalnega duha
• odgovoren odnos in skrb za okolje
• splošne kulturne in civilizacijske vrednote
• spoštljiv odnos do drugih kultur
• kritično mišljenje in presojo
• računalniško pismenost
1 Oglej si klimograme (stran 26-27) in z njihovo pomočjo obkroži pravilne odgovore.
A) Ljubljana prejme več padavin kot Portorož.
B) Najvišja povprečna temperatura v Portorožu je 23 °C.
C) Najnižja povprečna temperatura v Ljubljani je v mesecu januarju.
Č) V Celju je manjša temperaturna razlika med poletjem in zimo kot v Ilirski Bistrici.
D) Med vsemi predstavljenimi slovenskimi kraji prejme najmanj padavin Murska Sobota.
E) Najnižja povprečna temperatura je v Ratečah.
F) Na Kredarici je največ padavin meseca novembra.
G) Najnižja povprečna temperatura v Murski Soboti je –2 °C.
• aktivno učenje in iskanje informacij
15°
2 S pomočjo klimogramov (stran 26-27) dopolni trditve.
A) Največja razlika med povprečnimi mesečnimi temperaturami prikazanih krajev je v .
B) Največje temperaturne razlike med posameznimi podnebji so (letni čas) .
C) Ljubljana ima podnebje.
3 Na spletni strani http://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/maps/ ali v atlasu poišči
zemljevid količine padavin v Sloveniji in z njegovo pomočjo odgovori na vprašanja.
A) Katera območja v Sloveniji prejmejo največ padavin?
B) Katera območja v Sloveniji prejmejo najmanj padavin?
C) Pojasni razloge za takšno razporeditev padavin.
28
KRAŠKI ROB
Naravna pregrada do
katere segajo vplivi zmernega
sredozemskega podnebja.
46°
Kaj pa vodni viri?
— NARAVNOGEOGRAFSKE ENOTE SLOVENIJE—
Slovenija je država z obiljem vode, kar je predvsem
posledica velike količine padavin, ki so dokaj enako
merno razporejene čez celo leto. Imamo vse oblike
površinskih in podzemeljskih kopenskih voda in tudi
morje. Slovenija ima v primerjavi z Evropo gosto
rečno omrežje
oča s težavami z vodno oskrbo, saj je veliko
onesnaženih
4
Poimenuj označene reke. Dopiši jim izvire in izlive.
DINARSKOKRAŠKE
POKRAJINE
ALI VEŠ?
junija 2015
DINARSKOKRAŠKE POKRAJINE
V EVROPI IN V SLOVENIJI
Dinarskokraške pokrajine Slovenije so skrajni severozahodni
del Dinarskega gorstva. To je mlado gorstvo,
ki se vleče v smeri severozahod− jugovzhod vzdolž
Balkanskega polotoka. Gorstvo je naravna pregrada
med Jadranskim morjem in Panonsko nižino.
Dinarskokraške pokrajine zavzemajo večji del južne
Slovenije. Sestavljajo jih planote in hribovja ter podolja
in ravniki. Slemenitev poteka v smeri severozahod–jugovzhod,
tako kot celotna veriga Dinarskega
gorstva.
— SLOVENIJA—
Kako delimo Dinarskokraške pokrajine?
Dinarskokraške pokrajine sestavljajo višje kraške
planote in hribovja ter nižja podolja in ravniki.
Za podolja so značilna kraška polja. Nižje ležeča
podolja in ravnike sestavljajo Pivka in Notranjsko
podolje, ki ga sestavlja niz kraških polj. Najbolj severno
je Dolenjsko podolje, južno od njega se na
obeh straneh Krke razprostira Suha krajina. Južno
od Suhe krajine sta Ribniško in Kočevsko polje.
Na jugovzhodu ob meji s Hrvaško je Bela krajina.
Dinarskokraške planote in hribovja se začnejo na
severozahodu s Kambreškim in Banjšicami, ki ju
loči dolina Soče. Proti jugovzhodu si sledijo visoke
dinarske planote Trnovski gozd, Hrušica, Nanos,
Javorniki in Snežnik, vzhodno od njih pa leži še
ena veriga hribovij in planot od Krimskega hribovja
do Kočevskega Roga. Na vzhodu ob meji s Hrvaško
ležijo Gorjanci.
1 Dinarskokraške pokrajine sestavljajo višje kraške planote in hribovja ter nižja podolja in
ravniki.
junija 2015
že maja 2015
— NARAVNOGEOGRAFSKE ENOTE SLOVENIJE—
A) Na zemljevid vpiši imena: Notranjsko podolje, Dolenjsko podolje, Suha Krajina, Ribniško polje,
Kočevsko polje, Bela krajina, Kambreško, Banjščice, Trnovski gozd, Hrušica, Nanos, Javorniki, Snežnik,
Gorjanci.
B) Na zemljevidu poimenuj večja naselja Dinarskokraških pokrajin.
C) Na zemljevidu poimenuj večje reke Dinarskokraških pokrajin.
Kaj je značilno za površje in kamninsko zgradbo?
V kamninski zgradbi prevladujeta apnenec in do-
lomit, na katerih so se razvili kraški pojavi (glej V
žarišču na straneh 128 – 129).
Prst je plitva, debelejša je le v podoljih in na ravnikih.
Površinskih voda skoraj ni, saj je večina rek ponikal-
nic. Edini reki, ki ne ponikneta, sta Krka in Kolpa.
Na kraških poljih so v hladni polovici leta pogoste
poplave. Dinarskokraške planote in hribovja segajo
nad 400 metrov nadmorske višine, posamezni vrhovi
tudi nad 1000 metrov.
2 Dinarskokraške pokrajine površinskih voda skorajda nimajo.
A) Zakaj je kljub temu da je na območju Dinarskokraških pokrajin dovolj padavin (nad 1000 mm), vode
malo?
B) Kateri reki Dinarskokraških pokrajin nista ponikalnici?
Najvišji vrh Snežnika se dviga nad gozdno
mejo. Koliko je visok?
ČLOVEŠKA
RIBICA
Živi v podzemnih vodah
Dinarskega gorstva. Je
največja jamska žival na svetu
in je popolnoma prilagojena
življenju v podzemlju. Prvič
je bila najdena in opisana
prav v Sloveniji.
že maja 2015
123
V ŽARIŠČU
KRAS V SLOVENIJI
Slovenijo bi lahko glede na razširjenost krasa imenovali tudi kraška dežela.
Prve zapise o kraških pojavih na Slovenskem je v svet ponesel Janez Vajkard
Valvasor že v drugi polovici 17. stoletja. Eden njegovih najpomembnejših
znanstvenih desežkov je bilo raziskovanje Cerkniškega jezera, kar mu je
prineslo tudi članstvo v ugledni angleški Kraljevi družbi.
Kras
Beseda kras ima več pomenov. Pisana z malo zače-
tnico pomeni poseben tip površja z značilnimi površin-
skimi in podzemeljskimi oblikami, z veliko začetnico pa
Obsredozemsko pokrajino, kjer se je začelo preuče-
vanje kraških pojavov. Kot pojem je kras dobil ime po
pokrajini Kras in se uporablja po vsem svetu za opis
kraškega površja (angleško karst). Takšna je več kot
tretjina površja Slovenije.
Kraški pojavi
Kraški pojavi nastanejo zaradi raztapljanja apnenca in
deloma tudi dolomita v vodi. Čista voda sama po sebi
ne raztaplja teh kamnin, šele, ko se iz zraka in prsti nav-
zame ogljikovega dioksida, se spremeni v šibko ogljiko-
vo kislino.
Za kras so značilni površinski in podzemeljski kraški
pojavi. Med večje površinske pojave spadajo različno
velike kotanje – največje imenujemo kraška polja, neko-
liko manjše uvale, najmanjše pa vrtače. Po dnu kraških
polj tečejo ponikalnice. Osnovna značilnost ponikalnic
je, da poniknejo in se drugje spet pojavijo. Njihovi pod-
brezno
uvala
zemni tokovi so zelo zapleteni in še vedno ne povsem
poznani. Kraška polja so lahko občasno poplavljena in
takrat nastanejo jezera, ki jih imenujemo presihajoča
POVZETEK
V Sloveniji imamo tri tipe podnebja. Najvišja območja imajo
gorsko podnebje, v Obsredozemskih pokrajinah prevladuje
zmerno sredozemsko podnebje, preostala Slovenija pa ima
zmerno celinsko podnebje.
PONOVI
1. Kaj vpliva na podnebje v Sloveniji?
2. Naštej splošne značilnosti podnebja v Sloveniji.
3. Opiši značilnosti podnebja v domačem kraju.
4. Zakaj se Slovenija sooča s težavami pri oskrbi z vodo?
RAZMISLI
1. Primerjaj značilnosti podnebja v Portorožu z značilnostmi
podnebja v Atenah. Kaj ugotoviš?
2. Oglej si zemljevid Slovenije in prouči rečno omrežje. Povej,
kateri del Slovenije ima, v primerjavi z ostalo Slovenijo, manj
gosto rečno omrežje in pojasni, zakaj.
MOJ DOMAČI KRAJ
1. Na spletni strani Agencije Republike Slovenije (ARSO)
http://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/tables/normals_71_00/
poišči podatke, ki jih potrebuješ za izdelavo klimograma za
domači kraj oziroma tebi najbližji kraj, za katerega najdeš po-
datke.
• Izpiši podatke, ki jih potrebuješ za izdelavo klimograma.
• S pomočjo podatkov nariši klimogram.
• Značilnosti katerega podnebja lahko razbereš s pomočjo
klimograma?
2. Opiši značilnosti površinskih voda v domači pokrajini.
temperatura [ºC]
padavine [mm]
SLOVARČEK
• burja – močan in sunkovit veter, ki v sunkih doseže hitrost
nad 100 km/h
SAMO 11,50 EUR
za gradivo, ki vključuje lastnosti
učbenika in delovnega zvezka
Z DOSTOPOM DO
ELEKTRONSKE
OBLIKE
°C mm
J F M A M J J A S O N D
jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec
kraško polje
ponikalnica
vrtača
kraška jama
Med podzemeljskimi kraškimi pojavi so najbolj znane
jame, ki nastanejo zaradi pretakanja vod v podzemlju.
Voda z raztapljanjem postopoma širi rove, posamezni
deli se širijo hitreje kot drugi. V jamah nastanejo raz-
lični pojavi (kapniki, ponvice ipd). Z odtekanjem vode s
površja navpično v globino lahko nastane brezno, ki je
praviloma globlje kot širše.
RASTLINSTVO
IN ŽIVALSTVO
Kakšno je bilo rastlinstvo nekoč …
Cerkniško jezero nastane v dnu Cerkniškega
polja. Na polje priteka površinsko Cerkniščica in
voda iz izvirov na robu polja, ki nato skozi požiralnike
na dnu polja odtekajo v podzemlje. Kadar
je pritok vode prevelik, nastane jezero (na sliki
zgoraj). Del polja je večji del leta (od jeseni do
pomladi) zalit, kakšno leto pa sploh ne presahne.
Cerkniško jezero je nekoč v Evropi veljalo za najbolj
znan kraški pojav, prvič pa naj bi bilo omenjeno
že v antiki.
Kras in človek
Naravno rastlinstvo v Sloveniji je gozd, ki je nekoč
skoraj v celoti prekrival površje današnje Slovenije.
Gozdov ni bilo le nad zgornjo gozdno mejo, v močvirjih
in ob morski obali. Prevladovali so listnati
gozdovi − med listavci je bila najpogostejša bukev,
med iglavci pa smreka, ki je poraščala predvsem
Alpe. Danes je naravno rastlinstvo ohranjeno le v
težje dostopnih predelih v gorah in v gozdnih rezervatih.
CERKNIŠKO JEZERO
Kraško površje je zelo občutljiv del naravnega okolja. To
so območja, kjer se je človek vseskozi močno prilagajal
naravnim razmeram. Kamnito površje je zaradi pridobivanja
obdelovalnih zemljišč trebil in iz kamenja gradil
suhe zidove. Ti so razmejevali parcele in preprečevali
vstop živini, hkrati pa preprečevali burji, da bi odnašala
prst.
Ravno površje in debelejša prst sta na kraških poljih ter
v drugih večjih kotanjah ter podoljih omogočila razvoj
kmetijstva. Zato sta za kraška polja in podolje značilna
gostejša poselitev kot v okolici, ki pa je večinoma vezana
na višje, poplavno varno obrobje.
Za kmetijstvo so bile nekoč pomembne tudi vrtače, saj
imajo na dnu zelo rodovitno prst, hkrati pa večje vrtače
nudijo zavetje pred burjo.
Velik problem za ljudi na krasu je bila pred izgradnjo
vodovoda tudi oskrba z vodo. V preteklosti je
bil glavni vir vode deževnica, ki so jo zbirali s streh,
z vodo so se oskrbovali tudi pri izvirih in v jamah.
V vsakem samostojnem
delovnem zvezku najdejo
učenci kodo za dostop do
gradiva v elektronski obliki.
… in kakšno je danes?
— SLOVENIJA—
Z naselitvijo človeka se je začelo krčenje in spreminjanje
sestave gozdov, tako da je danes razmerje
med listavci in iglavci skoraj enako. Človek je namreč
na izkrčenih površinah sadil predvsem smreko,
ki hitro raste in je gospodarsko bolj zanimiva. V Alpah
prevladuje smreka, ki se ji na višjih nadmorskih
višinah pridruži macesen. V primorskih pokrajinah
prevladujejo graden, puhasti hrast in črni gaber, drugod
še vedno bukev. Kljub krčenju gozdov in spreminjanju
njihove sestave ti danes prekrivajo okoli
60 % površja in so po večini dobro ohranjeni.
1 Napisane trditve so napačne. Popravi jih. Napačno besedo prečrtaj in nad njo napiši
pravilno.
a) V preteklosti so v Sloveniji prevladovali iglasti gozdovi.
b) Med listavci je najpogostejše drevo hrast.
c) Gozdovi pokrivajo okoli štirideset odstotkov površja Slovenije.
č) V Alpskih pokrajinah prevladuje bor.
d) Površine gozdov se v zadnjih desetletjih zmanjšujejo.
GOZD
Krčenje gozdov se je začelo z naselitvijo človeka.
Gozdne površine so se vse do druge polovice 19.
stoletja hitro zmanjševale. Tako je bila leta 1875 le
dobra tretjina površja današnje Slovenije pokrita z
gozdovi. Po tem obdobju so se zaradi industrializacije
in opuščanja kmetijstva v hribovitem svetu začele
površine z gozdovi širiti.
Gozd ima v naravi
zelo pomembno vlogo.
Proizvaja kisik, ščiti tla pred erozijo in plazovi,
zadržuje vodo, vpliva na podnebje, je vir obnovljive
energije in surovin ter naravni prostor številnih živalskih
in rastlinskih vrst.
2 Napiši, kakšen je pomen gozda v naravi in za človeka. Pomagaš si lahko tudi z izbranimi
fotografijami.
6CO 2 + 6H 2 0 →
C 6 H 12 O 6 + 6O 2
31
V sodelovanju z National Geographicom
Z uporabo kompleta Raziskujem … prispevate k
uresničevanju poslanstva društva National Geographic
Society. Društvo je ena največjih znanstvenih in
izobraževalnih organizacij na svetu, ki že od leta 1888
podpira znanstvene raziskave, pomembne za človeštvo,
financira odprave v še neraziskane kraje in kulture sveta,
spodbuja skrb za ohranjanje in zaščito okolja ter skrbi za
izobraževanje novih in novih generacij.
Ključne prednosti samostojnih
delovnih zvezkov Raziskujem …
Motivacija
Poglavja v samostojnih delovnih zvezkih se začnejo z veliko
dvostransko fotografijo in napovedjo učnih ciljev posamezne
teme. Vedno je dodana tudi motivacijska naloga, s katero
učenci preizkusijo svoje predznanje ali jih spodbudi k
razmišljanju in brskanju po spletu.
Problemski pristop
Podnaslovi so večinoma zapisani v obliki vprašanj, kar
učenca spodbuja k samostojnemu iskanju odgovorov
na podlagi dosedanjih izkušenj in k pridobivanju novih
spoznanj.
Aktualnost
Gradivo vključuje najsodobnejša spoznanja in teorije. Vanj
so vključeni tudi številni aktualni dogodki in dejstva, kar dela
vsebino še zanimivejšo in učenca spodbuja k sprotnemu
spremljanju in presojanju dogajanja v svetu.
Kritično razmišljanje
V gradivu, še posebej v rubrikah V žarišču in Izzivi,
so predstavljeni številni problemi našega vsakdanjika
na način, ki učenca spodbuja h kritični presoji in
odgovornemu ravnanju.
Aktivno branje
Posebne enote V žarišču, ki v obliki časopisnih člankov
predstavljajo različne globalne teme, učence postopoma
navajajo na aktivno branje, povezovanje in kritično
presojanje informacij iz različnih virov.
Informacijska pismenost
Vsebina in podatki so podani v najrazličnejših oblikah, s
čimer pri učencih razvijamo informacijsko pismenost, ki je
v sodobnem svetu nepogrešljiva. Gradivo učenca pogosto
napotuje na uporabo svetovnega spleta in ga navaja na
uporabo tam dostopnih podatkov.

KOMPLET SAMOSTOJNIH
DELOVNIH ZVEZKOV
Samostojni delovni zvezki zajemajo vse učne cilje
s povzetki učne snovi in naloge, zato ni potrebe po
hkratni uporabi učbenika in delovnega zvezka.
Gradivo
Raziskujem Zemljo 6
Raziskujem stari svet 7
Raziskujem novi svet 8
Raziskujem Slovenijo 9
elektronska oblika
za vse razrede
Cena
11,50 EUR
11,50 EUR
11,50 EUR
11,50 EUR
brezplačno za uporabnike
na www.irokus.si
PRIJAVITE SE NA PREDSTAVITEV
in si zagotovite brezplačni izvod!
Za vas smo pripravili osem predstavitev novih samostojnih delovnih zvezkov v različnih krajih.
Izberite datum in lokacijo, ki vam najbolj ustrezata, in se prijavite še danes.
Kraj Datum Prostor
Murska Sobota 2. marec 2015 Ekonomska šola Murska Sobota, Noršinska ulica 13
Kranj 3. marec 2015 Gimnazija Franceta Prešerna Kranj, Kidričeva c. 65
Celje 4. marec 2015 OŠ Ljubečna, Kocbekova 40 a
Nova Gorica 4. marec 2015 OŠ Frana Erjavca Nova Gorica, Kidričeva 36
Rokusova
Ge grafija
novi samostojni delovni zvezki
z interaktivnimi vsebinami
Že za šolsko leto
2015/16
GRADIVO TUDI V
ELEKTRONSKI OBLIKI
Pouk v razredu lahko popestrite z vključevanjem
gradiva v elektronski obliki, ki ga najdete na
www.irokus.si. S projiciranjem e-gradiva boste
laže motivirali učence in usmerjali njihove
dejavnosti. Pouk bo zato privlačnejši,
nazornejši in zagotovo tudi učinkovitejši.
E-oblika je prav takšna kot tiskana različica,
le da ima dodano orodjarno s preprostimi, a
zelo uporabnimi orodji. Vsebuje tudi galerije
fotografij ali dodatne fotografije, videoposnetke,
animacije, interaktivne zemljevide in naloge.
Kodo za brezplačen dostop do elektronske
oblike na www.irokus.si prejmejo vsi
uporabniki – tako učitelji kot učenci.
DODATNO GRADIVO
ZA UČITELJE
V pripravi je tudi dodatno gradivo za učitelje;
Do avgusta 2015 bomo na naši spletni strani
www.devetletka.net objavili:
• predlog letne priprave,
• predloge dnevnih priprav,
• rešitve nalog iz samostojnega delovnega zvezka.
Maribor 5. marec 2015 Zavod Antona Martina Slomška, Vrbanska c. 30
Novo mesto 11. marec 2015 Ekonomska šola Novo mesto, Ulica talcev 3 a
Ljubljana 12. marec 2015 Srednja zdravstvena šola Ljubljana, Poljanska c. 61
Koper 17. marec 2015 OŠ Koper, Cesta Zore Perello Godina 1
Vsako srečanje se bo pričelo ob 15. uri in bo trajalo do 16. ure.
Prijavite se še danes!
www.devetletka.net/seminarji
seminarji@rokus-klett.si
s priloženo prijavnico
Darilo za vas!
Vsak udeleženec predstavitve bo prejel
praktično torbo in druge majhne pozornosti,
takoj po izidu (maja 2015) pa tudi brezplačni
izvod samostojnega delovnega zvezka
Raziskujem Slovenijo 9.
Prijavite se na predstavitev
in si zagotovite svoj izvod!
po telefonu (080 19 90)
Poleg novega kompleta je še vedno na voljo
tudi prejšnja različica gradiva Raziskujem …
v obliki učbenikov in delovnih zvezkov.
znanje
nas dela
velike
• celotna vsebina učbenika in delovnega zvezka v eni knjigi
• elektronska oblika za učitelja in vse učence
Založba Rokus Klett, d. o. o.
Stegne 9 b, 1000 Ljubljana
Tel.: 01 513 46 00, faks: 01 513 46 79
E-pošta: rokus@rokus-klett.si
• izpopolnjen koncept, posodobljena besedila in naloge
• skrbno izbrani zemljevidi in vrhunske fotografije
• ugodnejša cena novega gradiva
www.rokus-klett.si