Spatula 69

SPATULA 

GLASILO ŠTUDENTSKE SEKCIJE SFD MAJ 2016 | št. 69 

IZ STROKE: 

Zastrupitev s 

paracetamolom 

EPSA AC 2016: 

Dosežki delegacije 

DŠFS in ŠSSFD 

INTERVJU: 

prof. dr. Janko 

Kos, univ. dipl. 

kem. 

www.dsfs.si/spatula

Spatula 

Glasilo Študentske sekcije Slovenskega 

farmacevtskega društva 

www.dsfs.si/spatula 

Maj 2016 | Št. 69 

Naklada: 1300 izvodov 

Glavna urednica: 

Eva Shannon Schiffrer, 

spatula.dsfs@gmail.com 

Uredniški odbor: 

Špela Černilogar, Matic Dolinar, Katja 

Olenik, Aljaž Pisnik, Žiga Regner, Neža 

Trpin, Ema Mercedes Vitek 

Ustvarjalci: 

Špela Černilogar, Matic Dolinar, Patricija 

Dolinar, Črtomir Fleisinger, Luka Jurič, 

Martin Koprivnikar Krajnc, Anita Kosmač, 

Tilen Kozole, asist. dr. Tilen Kranjc, mag. 

farm., Samo Kuzmič, Tjaša Lapajne, 

Stefan Lukić, Rok Milošič, Mojca Novak, 

Katja Olenik, Nina Ozimič, Aljaž Pisnik, 

Kity Požek, Tina Požun, Anja Pušnik, 

Odineja Ratek, Pia Repše, Ema Valentina 

Sajovic, Eva Shannon Schiffrer, Maja Ana 

Strnad, Sabina Šenica, Tjaša Štolfa, Sanja 

Tešić, Neža Trpin, Ema Mercedes Vitek, 

Maša Vozlič, Helena Vrbanac, Tina Zavec 

Safran, May Žitnik 

Recenzenti: 

doc. dr. Pegi Ahlin Grabnar, mag. farm., izr. 

prof. Marko Anderluh, mag. farm., izr. prof. 

dr. Damjan Janeš, mag. farm. 

Lektoriranje: 

SLOMAT, lektoriranje in inštrukcije, 

Tatjana Caf s. p., Tatjana Caf 

Oblikovanje: 

EVING, Eva Veber, s. p., Eva Veber 

Tiskarna: 

Tiskarna PRESENT d. o. o. 

Kazalo 

3 Uvodnik 

4 Iz stroke 

4 Zastrupitev s paracetamolom 

7 Ko za alergijo rož’ca raste – Pelinolistna 

ambrozija 

10 Glikolna kislina kot kozmetično aktivna 

sestavina za lase 

12 Novice iz sveta farmacije 

16 Intervju 

16 prof. dr. Janko Kos, univ. dipl. kem. 

19 asist. dr. Martina Gobec, mag. farm. 

21 dr. Matej Živec, mag. farm. 

23 IZKUŠNJE IZ TUJINE 

30 PRAKTIČNO USPOSABLJANJE 

31 Kolumna 

33 EPSA Annual Congress 2016 

35 Dogajalo se je 

45 Športno poročilo 

47 Razvedrilo 

ISSN: 1408-7560 (Glasilo je vpisano v 

register javnih glasil pod št. 1459.) 

Fakulteta za farmacijo, ŠS SFD, Spatula, 

Aškerčeva cesta 7, 1000 Ljubljana 

Opomba: Vsebina glasila Spatula ni 

sponzorirana s strani pokroviteljev DŠFS 

in ŠS SFD, katerih oglase objavljamo.

UVODNIK 

3 

Kje začeti? 

Verjetno smo že vsi slišali za 

sindrom srednjega otroka. V rokah 

držite drugo izdajo, torej neke vrste 

srednjega otroka tekočega mandata. 

Druga izdaja pokriva najmanjše 

število mesecev in jo ustvarjamo 

v za večino študentov najbolj 

zaposlenem obdobju študijskega 

leta. Čeprav je od predhodne izdaje 

minil le kratek čas, smo študentje 

Fakultete za farmacijo nadaljevali 

s svojim aktivnim udejstvovanjem 

na številnih področjih in uspeli 

zapolniti strani nove Spatule. Po, za 

nekatere manj, druge bolj, uspešno 

zaključenem zimskem izpitnem 

obdobju smo nekaj kratkih mesecev 

karseda izkoristili za tako študijske 

kot obštudijske dejavnosti. Tokratna 

Spatula torej zagotovo ne trpi 

za sindromom srednjega otroka, 

nasprotno, vsebina ponuja tako že 

obstoječe kot nove rubrike in upam, 

da bo potešila vašo radovednost. 

Poleg uspešne izpeljave zdaj že 

rednih projektov smo v teh nekaj 

mesecih uspeli predstaviti tudi dva 

večja nova projekta, Zdravila po 

meri in Induktor veščin. Trenutno 

najodmevnejše novice pa so 

zagotovo povezane z udeležbo na 

EPSA Letnem kongresu v Helsinkih. 

Tekom omenjenega kongresa smo 

uspešno predstavili kandidaturo 

za organizacijo EPSA Letnega 

kongresa 2017 v Kranjski Gori ter 

prejeli prestižno nagrado EPSA 

Člani mandata 2016/2017. Nič od 

omenjenega ne bi bilo mogoče brez 

velikega števila študentov, ki so 

aktivni na nešteto področjih. Več 

informacij o omenjenih projektih in 

dosežkih je na voljo v vsebini glasila, 

ki ga držite v rokah. 

Upam si trditi, da so obštudijske 

aktivnosti postale vsakdan 

mnogoterega študenta Fakultete 

za farmacijo. Študentje se vedno 

bolj zavedamo pomembnosti 

pridobivanja znanj z različnih 

področij, ki niso nujno neposredno 

povezana s samim študijem. Čeprav 

nam dodatne dejavnosti prinašajo 

številna potrebna znanja in izkušnje, 

pa ne smemo pozabiti na znanje, ki 

ga pridobimo tekom samega študija. 

Z uspešno razporeditvijo časa je 

možno uspešno hkratno opravljanje 

študijskih obveznosti in aktivnosti 

na obštudijskem področju, ostane 

pa tudi kakšna minuta za brezdelje. 

Veliko sreče vsem, ki se boste v 

prihodnjih mesecih spopadali z 

izpiti, in se vidimo na dejavnostih 

v organizaciji študentskih društev 

Fakultete za farmacijo. Upam, da se 

v prihodnjem študijskem letu naša 

uspešnost na vseh področjih le še 

stopnjuje. 

Eva Shannon Schiffrer 


SPATULA št. 69 | Maj 2016

4 

IZ STROKE 

Zastrupitev s paracetamolom 

Paracetamol je znan kot eden varnejših analgetikov. Odkrit je bil ob koncu 19. stoletja, 

a je njegova uporaba v medicini doživela razmah šele po letu 1950, s čimer se je začela 

večati pogostost zastrupitev. Dostopnost in majhna razlika med terapevtskim in toksičnim 

učinkom ga uvršča med najpogostejše povzročitelje samozastrupitev v razvitih državah. 

Mehanizem delovanja in 

metabolizem paracetamola 

Paracetamol znižuje telesno temperaturo 

(antipiretik) in deluje protibolečinsko 

(analgetik). Kljub omenjenim 

podobnostim z nesteroidnimi 

protivnetnimi učinkovinami (NSAID) 

ga ne uvrščamo v to skupino, ker ima 

šibko izražene protivnetne učinke [1, 

2]. 

Ciklooksigenaze (COX): 

V organizmu izoencimi COX katalizirajo 

pretvorbo arahidonske kisline v 

prostaglandine (PGE2, PGD2, PGF2), 

prostaciklin in tromboksane. Njihovi 

pomembni učinki so zvišanje telesne 

temperature, znižan vzdražni prag 

bolečinskih receptorjev, zaščita sluznice 

prebavil, stimulacija agregacije 

trombocitov ipd. Paracetamol selektivno 

zavira tip ciklooksigenaze COX- 

3, ki se nahaja predvsem v centralnem 

živčevju. Šibek zaviralni vpliv ima na 

tipa COX-1 in COX-2. Prvi je vseskozi 

delujoč v organizmu, drugi pa se aktivira 

ob vnetju. Zato paracetamol 

ne škoduje sluznici želodca in ima le 

šibko protivnetno delovanje [2, 10]. 

Endokanabinoidni sistem: 

Novejše odkritje delovanja paracetamola 

je povezano z endokanabinoidnim 

sistemom. Anandamid je 

endokanabinoid, ki z vezavo na receptorje 

TRPV1 blaži občutek bolečine in 

regulira telesno temperaturo. Metabolit 

AM404, ki nastane med deaciliranim 

paracetamolom (p-aminofenol) 

in arahidonsko kislino, zavira 

amidno hidrolazo (FAAH), ki razgrajuje 

anandamid. Poleg inhibicije FAAH se 

AM404 veže tudi na TRVP1. Večja 

koncentracija anandamida in delovanje 

AM404 kot agonista na receptor 

TRPV1 ima za posledico zmanjšano 

zaznavo bolečine ter nižanje 

telesne temperature [2, 9, 10, 11]. 

Pri terapevtskih odmerkih poteka 

presnova paracetamola primarno 

preko konjugacije v O-glukuronid in 

O-sulfat. V manjši meri je presnova 

podvržena oksidaciji s citokromom 

P450 (CYP), pri čemer nastane izjemno 

reaktiven (hepatotoksičen) intermediat 

N-acetil-p-benzokinonimin 

(NAPQI), ki naprej reagira z glutationom 

[1]. 

Patofiziološko ozadje 

zastrupitve 

Prej omenjeni NAPQI se v jetrih 

konjugira z glutationom. Molekulo 

glutationa sestavljajo trije aminokislinski 

ostanki (glutamat, cistein in 

glicin). Njegovi primarni vlogi sta antioksidativno 

delovanje in konjugacija 

z elektrofilnimi zvrstmi. V celici je 

pomemben še pri drugih procesih, pri 

izločanju NAPQI pa z njim tvori konjugat, 

ki se izloča z urinom kot merkapturna 

kislina [2, 3]. 

V primeru predoziranja je večji delež 

paracetamola podvržen pretvorbi v 

NAPQI, kar lahko izčrpa zaloge glutationa. 

Presežek tega intermediata 

kovalentno reagira s sulfhidrilnimi 

skupinami jetrnih celic. Posledici sta 

vnetni odziv jetrnih celic in njihov 

propad. Manjši vpliv se kaže v ledvicah, 

zato se motnja ledvične funkcije 

izrazi redkeje [2, 11]. 

Etanol in paracetamol 

Etanol je primarni substrat za encim 

CYP2E1, zato bi po daljšem uživanju 

pričakovali zaščito pred hepatotoksičnostjo, 

povzročeno s paracetamolom 

(to se izkaže pri živalih). 

Etanol po daljši uporabi inducira 

CYP2E1, zato je slednjega več za 

pretvorbo paracetamola. Poleg tega 

etanol zniža raven glutationa, kar 

zmanjšuje njegovo hepatoprotektivno 

delovanje [6, 7]. 

Pri kroničnem uživanju alkohola je 

največja nevarnost prekinitev vnosa 

alkohola. Takrat se poveča koncentracija 

CYP in zato bi ob visokem vnosu 

paracetamola nastalo več toksičnih 

produktov. To so uspešno dokazali 

SPATULA − Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva

Zastrupitev s paracetamolom 

5 

le na živalih, medtem ko klinični primeri 

na ljudeh tega niso pokazali. 

Zastrupitve kroničnih alkoholikov s 

terapevtskimi odmerki paracetamola 

naj bi bile posledica nezadostnega 

vnosa hrane in s tem zmanjšane količine 

glutationa v jetrih [7, 8]. 

Predoziranje in klinična 

slika zastrupitve 

Peroralni terapevtski odmerek se pri 

odraslih giblje od 350 do 1000 mg na 

4–6 ur, pri čemer največji dnevni vnos 

ne sme preseči 3000 mg. Pri otrocih 

je odmerek prilagojen starosti in teži, 

priporočen odmerek je 10–15 mg/kg. 

Za varno uporabo se takšnega odmerka 

ne sme aplicirati več kot petkrat 

v 24 urah [1]. 

Minimalni toksični odmerek ob 

enkratnem vnosu paracetamola: 

odrasli: 150 mg/kg telesne teže 

zdravi otroci (1–6 let); > 90 mg/kg telesne 

mase 

Zastrupitev s paracetamolom poteka 

v 4 fazah. V posameznih stopnjah 

ne zasledimo vedno vseh omenjenih 

znakov/simptomov. Ti so povezani 

predvsem s stopnjo prizadetosti jeter 

[5]. 

Faza 1 (30 min–24 h po vnosu) [5]: 

brez simptomov (redkeje neješčost, 

slabost, bruhanje) 

pri telesnem pregledu opazimo znojenje, 

bledico, utrujenost 

Faza 2 (18–72 h po vnosu) [5]: 

neješčost, abdominalna bolečina, 

bruhanje 

hipotenzija in tahikardija 

oligurija 

Faza 3 – hepatična faza (72–96 h po 

vnosu) [5]: 

abdominalna bolečina, slabost, bruhanje 

propad jetrnega tkiva in motnja jetrne 

funkcije vodi v zlatenico, motnjo strjevanja 

krvi, hipoglikemijo 

akutno popuščanje ledvic 

smrt zaradi večorganske odpovedi 

Faza 4 – obnovitvena faza (nekaj 

tednov) [5]: 

oseba preživi fazo 3 

popolna strukturna in funkcijska obnova 

organov (v določenih primerih 

je lahko ireverzibilna okvara, zato 

popolna obnova ni mogoča) 

Je zastrupitev naključje ali 

namera? 

V Veliki Britaniji (Oxford) se je od leta 

1976 do 1993 delež zastrupitev s 

paracetamolom dvignil iz 14,3 na 

47,8 % vseh zastrupitev z zdravili. 

Podobna rast je vidna tudi v ostalih 

razvitih delih sveta. V nekaterih državah 

je na voljo v običajnih trgovinah, a 

je predpisana največja količina nakupa 

(8 g v Veliki Britaniji). Dostopnost 

pomembno vpliva na število zapletov, 

saj jih je v Britaniji skoraj štirikrat več 

kot v Franciji, kjer v običajnih trgovinah 

ni v prodaji [4]. 

Veliko število zastrupitev je predvsem 

posledica namernega predoziranja. V 

raziskavi, kjer so spremljali 93 hospitaliziranih 

pacientov zaradi zastrupitve 

s paracetamolom, je bilo 80 oseb 

namerno predoziranih. To ne velja 

za otroke, kjer je vzrok neprimerno 

shranjevanje zdravil. Ker se le 0,1 % 

prevelikega odmerjanja paracetamola 

konča s smrtjo (ZDA), ga ne moremo 

opredeliti kot uspešno samomorilno 

sredstvo. Večina ljudi ve, da lahko 

povzroči smrt, a si zmotno predstavljajo 

najprej nezavest in zatem smrt. 

Takšna predstava o zastrupitvi je poleg 

dostopnosti in nizke cene temeljni 

razlog za namerno zastrupitev [4]. 

Preventivni ukrepi in 

alternativa paracetamolu 

Z namenom preprečevanja zastrupitev 

so izdelali zdravilo, ki vsebuje 

kombinacijo paracetamola in metionina. 

Slednji se je v preteklosti uporabljal 

namesto N-acetilcisteina kot 

antidot. Metionin ima vlogo prekurzorja 

cisteina in zato glutationa, ki je 

potreben pri odstranjevanju reaktivne 

zvrsti NAPQI, ki nastane pri oksidativnem 

metabolizmu paracetamola. 

Pri tem se analgetični učinek paracetamola 

ni spremenil. Za zadovoljivo 

uspešnost bi morali vsi izdel- 



6 

IZ STROKE 

ki s paracetamolom vsebovati metionin, 

kar ni zaželeno pri ljudeh, kjer 

ni tveganja za zastrupitev. Metionin 

se v organizmu metabolizira do homocisteina, 

ki je povezan s številnimi 

neželenimi učinki, med drugim karcinogenezo, 

endotelijsko disfunkcijo 

in koronarno srčno boleznijo. Takšen 

ukrep je problematičen tudi iz ekonomskega 

vidika, saj se cena zdravila 

v primerjavi s samim paracetamolom 

poveča za približno šestkrat [4]. 

V primeru tveganja za pojav toksičnih 

učinkov paracetamola lahko izberemo 

alternativno terapijo z nesteroidnimi 

protivnetnimi učinkovinami 

(NSAID). Po analgetičnem in antipiretičnem 

učinku so primerljivi s 

paracetamolom, a je treba upoštevati 

pogoste neželene učinke, ki se pojavljajo 

pri njihovi uporabi. Predvsem gre 

za gastrointestinalne krvavitve, ki so 

sicer odvisne od tipa vrste učinkovine 

NSAID in spola, starosti ter pojavljanja 

peptičnih ulkusov v preteklosti [4]. 

Ukrepanje ob zastrupitvi 

Pri zastrupitvi se izčrpa zaloga glutationa 

in zviša nastajanje NAPQI, 

ki reagira z jetrnimi proteini. Kot 

protistrup je smiselno uporabiti 

N-acetilcistein, ki je donor sulfhidrilne 

skupine in derivat cisteina z 

visoko biološko uporabnostjo, zato 

je ustrezen prekurzor glutationa. Povečana 

zaloga glutationa v jetrih spet 

omogoča konjugacijo s toksičnimi intermediati 

in zaščiti organ pred nadaljnjim 

propadanjem. N-acetilcistein 

se aplicira peroralno kot 

5-odstotna raztopina z vodo/sokom 

ali intravensko. Peroralno je prvi odmerek 

pri odrasli osebi 140 mg/kg, na 

vsake 4 ure pa mu sledijo odmerki 70 

mg/kg s 17 ponovitvami. V primeru 

bruhanja je treba ponoviti odmerek 

v roku ene ure od prejšnje aplikacije. 

Intravensko se N-acetilcistein aplicira 

v treh odmerkih. Prvi odmerek je 

150 mg/kg (v 200 mL 5-odstotne 

raztopine dekstroze – D5W) intravensko 

v prvi uri, 50 mg/kg (v 500 

mL D5W) v naslednjih 4 urah in 100 

mg/kg (v 1000 mL D5W) v naslednjih 

16 urah [2, 8, 11, 15]. 

Majhen delež neželenih učinkov 

v terapevtskem območju še ne 

pomeni, da je zastrupitev s paracetamolom 

nemogoča, saj lahko 

neupoštevanje predpisanih odmerkov 

vodi v nepovratne poškodbe 

organov in se konča s smrtjo. Bolj 

kot iskanje novih kliničnih pristopov 

in protistrupov bosta k zmanjšanju 

omenjenih zapletov prispevala 

preudarnejše ravnanje z zdravili in 

večja ozaveščenost uporabnikov. 

Aljaž Pisnik 

VIRI: 

1. Hardman JG, Limbird LE, Goodman AG. Goodman & Gilman’s The 

Pharmacological Basis of Therapeutics. New York: McGraw-Hill. 2001. 

2. Lenke TL, Williams AD. Foye’s Principles of Medicinal Chemistry. 

Philadelphia: Wolters Kluwer Health/Lippincott Williams & Wilkins. 

2013. 

3. Kalinina EV, Chernov NN, Novichkova MD. Role of Glutathione, 

Glutathione Transferase, and Glutaredoxin in Regulation of Redox- 

Dependent Processes. Biochemistry (Mosc). 2014. 54: 299-348. doi: 

10.1134/S0006297914130082. Dostopano December 20, 2015. 

4. Sheen CL, Dillion JF, Bateman DN, Simpson KJ, MacDonald TM. 

Paracetamol toxicity: epidemiology, prevention and costs to the healthcare 

system. QJM. 2012. 95:609-619. http://qjmed.oxfordjournals.org/ 

content/qjmed/95/9/609.full.pdf. Dostopano December 20, 2015. 

5. Farrell ES, Defendi GL. Acetaminophen Toxicity: Practice Essentials, 

Background, Pathophysiology. MedScape. http://emedicine.medscape. 

com/article/820200-overview Objavljeno September 16, 2015. 

Dostopano December 20, 2015. 

6. Gómez-Moreno G, Guardia J, Cutando A. Interaction of paracetamol 

in chronic alcoholic patients. Importance for odontologists. Med 

Oral Patol Oral Cir Bucal. http://www.medicinaoral.com/pubmed/ 

medoralv13_i4_p235.pdf. 2008. Dostopano December 21, 2015. 

7. Willacy H. Paracetamol poisoning. Patient. http://patient.info/ 

doctor/paracetamol-poisoning. Objavljeno April 1, 2013. Dostopano 

December 20, 2015. 

8. Dargan IP and Jones AL. Management of paracetamol poisoning. 

Trends Pharmacol Sci. 24: 154-157. doi: 10.1016/S0165-6147(03)00053- 

1. Dostopano December 20, 2015. 

9. Ferjan I, Kržan M, Lipnik-Štangelj M, Žiberna L, Stanovnik L, Černe K. 

Farmakologija kanabinoidov. Zdrav Vest. http://www.nijz.si/sites/www. 

nijz.si/files/uploaded/ferjan_in_sod_zv_2015.pdf. 2015. 84: 456-71. 


10. Bebenista MJ, Nowak JZ. Paracetamol: Mechanism of action, 

applications and safety concern. Acta Pol Phar. http://www.ptfarm.pl/ 

pub/File/Acta_Poloniae/2014/1/011.pdf. 2014. 71: 11-23. Dostopano 

December 20, 2015. 

11. Wikipedia contributors. Paracetamol. Wikipedia. https:// 

en.wikipedia.org/wiki/Paracetamol. Objavljeno December 20, 2015. 


12. Greene S, Dargan P, Jones A. Acute poisoning: understanding 90% 

of cases in a nutshell. Postgraduate Medical Journal. http://www. 

ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1743253/. 2005; 81(954):204-216. 

doi:10.1136/pgmj.2004.024794. Dostopano December 21, 2015. 

13. Robotti S. Double Trouble with Acetaminophen-MedShadow. 

MedShadow 2014. http://medshadow.org/medshadow_blog/ 

acetaminophen/. Dostopano December 21, 2015. 

14. Gyamlani GG, Parikh CR. Acetaminophen toxicity: suicidal vs 

accidental. Critical Care 2002. http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/ 

articles/pmc111182/. Dostopano December 21, 2015. 

15. Acetadote, N-acetylcysteine (Antidote) (acetylcysteine (Antidote)) 

dosing, indications, interactions, adverse effects, and more. Available 

at: http://reference.medscape.com/drug/acetadote-n-acetylcysteineantidote-acetylcysteine-antidote-343740. 

Dostopano December 20, 

2015. 


Ko za alergijo rož’ca raste 

7 

Ko za alergijo rož’ca raste – 

Pelinolistna ambrozija 

Za mnoge predstavljajo prihajajoči daljši in toplejši dnevi poleg prijetnih možnosti preživljanja 

prostega časa v naravi tudi začetek zdravstveno napornega obdobja – alergij. Te se kažejo 

z različnimi simptomi, kot so kihanje, pordele in srbeče oči, kašelj, voden izcedek, draženje v 

grlu in še bi lahko naštevali. Dejavnikov, ki pripomorejo k alergijskim reakcijam, je vedno več, 

med razvpitejše pa zagotovo sodi pelinolistna ambrozija. 

Še pred dobrim desetletjem naj bi 

bilo v Sloveniji alergij, povezanih z 

ambrozijo, okoli 10 %, po ocenah 

alergologov pa se je ta delež povzpel 

že na 30 % [2]. 

Preobčutljivost na omenjeno rastlinsko 

vrsto prerašča v resen 

zdravstveni problem. Pomemben razlog 

za to pa je tudi neosveščenost. 

PELINOLISTNA AMBROZIJA 

Pelinolistna ambrozija (Ambrosia 

artemisiifolia L.), poznana tudi kot 

pelinolistna žvrklja, iz družine nebinovk 

(Asteraceae) sodi med najbolj 

alergene rastline. Gre za enoletnico, 

ki izvira iz Severne Amerike. V Evropo 

so jo prenesli z uvozom semen v 

19. stoletju. Po drugi svetovni vojni 

se je v Slovenijo razširila iz Hrvaške 

in Srbije. V izobilju jo najdemo praktično 

po vsej Evropi kot plevel na 

zapuščenih, neobdelanih površinah. 

Ustrezajo ji peščena tla na območjih, 

kjer je ne ogroža konkurenca drugih 

rastlin. Njena pogosta rastišča 

so obrobja cest in železniških prog, 

bregovi rek in potokov ter zapuščene 

njive [1, 2]. 

Zaradi obsežne invazivnosti in 

počasnega, a vztrajnega širjenja, ki 

povzroča škodo tako v kmetijstvu 

kot v zdravstvu, se je Slovenija po 

spremembi zakona o zdravstvenem 


varstvu rastlin (Ur. l. RS, št. 36/2010) 

pridružila državam, ki aktivno pristopajo 

k obvladovanju ambrozije. 

Od 4. avgusta 2010 je vsak imetnik 

zemljišča dolžan izvajati ukrepe za 

preprečevanje širjenja oz. zatiranje 

pelinolistne ambrozije in drugih tujerodnih 

vrst iz rodu Ambrosia [2]. 

Rastlina lahko v višino zraste od 10 

cm pa vse do 2,5 m, kar je odvisno 

od okolja. Steblo je pokončno, razvejeno 

in gosto poraščeno z dlačicami. 

Dlakavi so tudi deljeni listi. Cvetovi 

rastejo v obliki grozdastega socvetja 

na vrhu stebla in stranskih poganjkov 

[3]. 

Obdobje cvetenja je odvisno od 

vremenskih razmer in traja vse od 

konca julija do konca septembra, 

pri čemer je obremenitev s cvetnim 

prahom dovolj visoka za opraševanje 

še v mesecu oktobru. Gre za vetrocvetko, 

katere cvetni prah je takoj 

po sprostitvi lepljiv, a se že po nekaj 

urah osuši, tako da je primeren za 

raznos z vetrom [1, 3]. 

Za ambrozijo je značilno zelo veliko 

število semen na rastlino; o najvišjem 

poročajo na Madžarskem (med 


8 IZ STROKE 

18000 in 48000), zabeleženih pa je 

tudi nekaj skrajnih vrednosti (okoli 

60000 semen na rastlino). S temi 

podatki so povezane visoke vrednosti 

pelodnih zrn na rastlino, ki segajo 

vse do nekaj milijard. Faza mirovanja 

(dormanca) pripomore k temu, da 

lahko seme rastline ostane kaljivo v 

tleh tudi do 40 let [3, 9]. 

Pelodna zrna ambrozije imajo 

premer od 18 do 20 μm in jih pod 

elektronskim mikroskopom vidimo 

kot okrogle delce, katerih površina je 

pokrita s topimi konicami. V skladu s 

časom cvetenja se simptomi alergij 

pojavljajo v mesecu avgustu in septembru. 

Težave lajšajo padavine, 

otežujejo pa spremenljive podnebne 

razmere, kot je npr. porast koncentracije 

CO 2 

v zraku [3, 9]. 

Prag za razvoj alergijske reakcije je 

zelo nizek. Znani so primeri, ko je 

zadoščalo manj kot 20 pelodnih zrn/ 

m3. Težave se lahko stopnjujejo v 

alergijski rinitis, rinokonjunktivitis ali 

astmo. Zapleti v obliki kontaktnega 

dermatitisa in urtikarij so v tem 

primeru redkejši [1]. 

Na molekulski ravni so v rastlini 

identificirali vsaj 10 alergenov: Amb 

a 1–Amb a 10 (po strukturi gre za 

proteine), ki reagirajo s protitelesi 

IgE, pri čemer je Amb a 1 dolgo veljal 

za najizrazitejši alergen. Zanimiva 

raziskava iz leta 2015 pa je pripomogla 

k identifikaciji alergena, cistein-proteaze 

Amb a 11, ki je zaradi 

podobne molekulske mase in izoelektrične 

točke z Amb a 1 prej niso 

odkrili. Uspelo jim je dokazati visoko 

verjetnost, da je omenjeni alergen 

ključen za aktivacijo bazofilcev pri 

alergiji na ambrozijo, hkrati pa oceniti 

pomembnost pri nadaljnjih raziskavah 

diagnoze in imunoterapije 

pri alergijskih odzivih na ambrozijo 

[4]. 

PATOFIZIOLOŠKI VIDIKI 

ALERGIJSKIH REAKCIJ 

Alergijska reakcija je specifičen 

preobčutljivostni odziv imunskega 

sistema na neškodljiv antigen iz 

okolja, ki ga imunski sistem spozna 

kot ogrožajočega. Tak antigen postane 

alergen. 

V normalnih razmerah ima imunska 

reakcija ob ponovnem stiku z alergenom 

varovalno vlogo (primer cepiv). 

Pri alergijah pa pride do poškodbe 

ali uničenja sicer intaktnega tkiva. 

Končni odgovor telesa je vnetje, ki je 

sicer nujno in ima obrambno funkcijo, 

a je v primeru alergij prekomerno 

izraženo, nekontrolirano in povzroča 

škodo [7]. 

Ločimo več tipov preobčutljivostnih 

reakcij – od tipa I do IV. Pri vsakem 

sodelujejo določena protitelesa. 

Alergije predstavljajo tip I, pri katerem 

sodelujejo protitelesa IgE. 

Karakterizacija tipov je zaradi medsebojnega 

prekrivanja težavna [5, 

6]. 

Vse se začne z izpostavljenostjo 

preobčutljivega posameznika alergenu, 

čemur sledi predstavitev 

specifičnega antigena. To vodi do 

sinteze različnih citokinov. Plazmatke 

začnejo tvoriti za antigen specifična 

protitelesa IgE. Vnetni odziv je 

posledica premreženja molekul za 

alergen specifičnega protitelesa IgE 

z visoko afinitetnim receptorjem, ki 

je izražen na mastocitih. Sledita degranulacija 

mastocitov in sprostitev 

različnih, predhodno proizvedenih 

mediatorjev (histamina, prostaglandinov, 

trombocitov aktivirajočega 

faktorja, levkotrienov). Mediatorji 

prispevajo tako k akutnim kot tudi 

h kroničnim vnetnim odzivom, ki 


Ko za alergijo rož’ca raste 

9 

se kažejo kot krčenje gladkih mišic, 

povečanje permeabilnosti žil in povečana 

eksudacija plazme ter 

levkocitov [5, 6, 7]. Alergijska reakcija 

na pelod ambrozije oz. drugih 

alergenih rastlinskih vrst predstavlja 

tudi enega izmed večjih dejavnikov 

tveganja za razvoj astme [5]. 

PRISTOPI K ZDRAVLJENJU 

Eden izmed bolj poznanih pristopov 

lajšanja težav zaradi alergij je uporaba 

antagonistov receptorjev H1. Prvi 

generaciji antagonistov (etanolamini, 

propilamini, derivati piperidina) so 

sledili predstavniki druge generacije 

z manj izraženimi centralnimi učinki, 

večjo afiniteto do vezavnega mesta 

in podaljšanim učinkom (npr. terfenidin, 

loratadin, cetirizin). Antagonisti 

receptorjev H1 učinkovito zasedejo 

mesta na receptorju efektorskih 

celic in s tem preprečijo sproščanje 

histamina [5, 11]. 

Terapevtske možnosti segajo tudi 

na področje topikalnih formulacij in 

združujejo različne farmakološke 

razrede. Znotraj nabora za nazalno 

uporabo najdemo kortikosteroide, 

stabilizatorje mastocitov, dekongestive 

in antiholinergike. Prednosti 

tega načina aplikacije so vsekakor 

izogib metabolizmu prvega prehoda, 

izražen lokalni učinek, hitro delovanje 

in zmanjšanje sistemskih 

stranskih učinkov [5, 11]. Z vsemi 

temi pristopi zdravimo simptome 

alergij. Vzročno obliko zdravljenja pa 

predstavlja imunoterapija, ki se vedno 

bolj razvija. Poznamo možnost 

sublingvalne imunoterapije (SLIT), 

pri čemer podjezično nanesemo 

specifičen alergen. V sluznici so prisotne 

številne celice, ki so sposobne 

predstaviti antigene ključnim celicam 

imunskega sistema, da modulirajo 

alergijski odziv in s tem vplivajo 

na razvoj simptomov alergije [10]. 

Dodatno izboljšanje predstavljajo 

podjezične tablete SLIT, ker so za 

bolnika preprostejše za uporabo. 

Pri mnogih pacientih ugotavljajo 

kombinacije preobčutljivosti, zato 

se uveljavljajo dualne terapije SLIT. 

Takšen je primer zdravljenja alergijskih 

reakcij na ambrozijo in travniški 

mačji rep (Phleum pratense L.). Terapijo 

začnemo vsaj 12 tednov pred 

začetkom sezone cvetenja. Rezultati 

raziskav poročajo le o blažjih 

neželenih učinkih, kot so draženje in 

oralna ter ušesna srbečica. Ne poročajo 

o sistemskih alergijskih reakcijah 

in astmatičnih poslabšanjih, 

kar nakazuje na pozitivne izide. Tak 

način zdravljenja uporabljamo pri 

najhujših oblikah oz. v primerih, ko 

zmanjka drugih primernih možnosti 

zdravljenja [8]. 

UKREPI ZA PREPREČEVANJE 

ŠIRJENJA AMBROZIJE 

V primeru pojavljanja ambrozije 

na površinah jo moramo za 

preprečevanje semenitve nujno 

odstraniti še pred cvetenjem. Uničimo 

jo z izpuljenjem s koreninami 

vred. Za preprečitev naselitve ambrozije 

na neobdelana, gola zemljišča 

moramo le-ta čim prej zasejati s 

travo. Kjer je ambrozija že prisotna, 

je nujna pogosta košnja, uporabimo 

pa lahko tudi specifične herbicide [1, 

2]. 

Anja Pušnik 

VIRI: 

1. Žveplan S. Živeti s pelinolistno ambrozijo (Ambrosia artemsiifolia 

L.). Hmeljarski bilten. 2007; 14: 73-77. http://www.dlib. 

si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DSKLZFEE. Dostopano April 6, 2016. 

2. Republika Slovenija. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in 

prehrano. Zatiranje in preprečevanje širjenja ambrozije. http://www. 

mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocja/invazivke/ 

kmeckiglas_zatiranje_ambrozije.pdf. Dostopano April 6, 2016. 

3. Essl F, Biro K, Brandes D, et al. Biological Flora of the British Isles: 

Ambrosia artemisiifolia. Journal of Ecology. 2015; 103: 1069-1098. 

doi: 10.1111/1365-2745.12424. 

4. Bouley J, Groeme R, Le Mignon M, et al. Identification of the 

cystein protease Amb a 11 as a novel major allergen from short 

ragweed. The Journal of Allergy and Clinical Immunology. 2015; 

136(4): 1055-1064. doi: 10.1016/j.jaci.2015.03.001. Dostopano April 

6, 2016. 

5. Gangwar Singh R, Friedman S, Seaf M, et al. Mast cells and 

eosinophils in allergy: Close friends or just neighbors. European 

Journal of Pharmacology. 2016; 778: 77-83. doi: 10.1016/j. 

ejphar.2015.10.036. Dostopano April 9, 2016. 

6. Janeway CA Jr, Travers P, Walport M, et al. Immunobiology: 

The Immune System in Health and Disease. 5th edition. New 

York: Garland Science; 2001. http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/ 

NBK10757/. Dostopano April 9, 2016. 

7. Silbernagl S, Lang F. Color Atlas of Pathophysiology. New York: 

Thieme; 2000. 

Maloney J, Berman G, Gagnon R, et al. Sequential Treatment 

Initiation with Timothy Grass and Ragweed Sublingual 

Immunotherapy Tablets Followed by Simultaneous Treatment Is 

Well Tolerated. The Journal of Allergy and Clinical Immunology: 

In Practice. 2016; 4(2): 301-309. doi: 10.1016/j.jaip.2015.11.004. 

Dostopano April 9, 2016. 

8. Taramarcaz P, Lambelet B, Clot B, et al. Ragweed (Ambrosia) 

progression and its health risks: will Switzerland resist this invasion? 

Swiss Medical weekly. 2005; 135(37-38): 538-548. http://www.ncbi. 

nlm.nih.gov/pubmed/16333764. Dostopano April 6, 2016. 

9. Naclerio M. R, Proud D., Moylan B, et al. Clinical aspects of allergic 

disease: A double-blind study of the discontinuation of ragweed 

immunotherapy. The Journal of Allergy and Clinical Immunology. 

1997; 100(3): 293-300. doi: http://dx.doi.org/10.1016/S0091- 

6749(97)70240-9. Dostopano April 9, 2016. 

10. Day J. Pros and cons of the use of antihistamines in managing 

allergic rhinitis. The Journal of Allergy and Clinical Immunology. 

1999; 103(3): S395-S399. doi: 10.1016/S0091-6749(99)70219-8. 




10 

IZ STROKE 

Glikolna kislina kot kozmetično 

aktivna sestavina za lase 

Glikolna kislina se v kozmetologiji običajno uporablja kot sestavina kemičnih pilingov, nove 

raziskave pa kažejo tudi na koristi, ki jih prinaša ob uporabi na laseh. V večini kozmetičnih 

izdelkov (KI) za lase prevladujejo kozmetično aktivne sestavine (KAS), ki so velike molekule 

in ne prodirajo v lasno vlakno, ampak se zadržujejo na površini in tam tudi delujejo. 

Cilj formulatorjev KI za lase pa je ustvariti 

izdelek, ki bi lahko prodiral v lase 

in vplival na njihovo notranjo strukturo 

in s tem na lastnosti, ki jih s površinsko 

obdelavo ne moremo spreminjati. 

Namen takih izdelkov je popraviti oz. 

omiliti posledice kemične obdelave 

las (kot so npr. trajno kodranje, barvanje 

in beljenje las), toplotnega stresa 

(zaradi sušenja las, likanja ter kodranja) 

in mehanskega stresa zaradi 

česanja ter drugih postopkov oblikovanja 

pričeske. Kot potencialno KAS 

za tako delovanje so testirali glikolno 

kislino. Predstavila bom primer študije 

s tega področja [1]. 

Glikolna kislina 

Glikolna kislina je alfa-hidroksi kislina, 

ki je bila in je še zelo popularna KAS 

kemičnih pilingov, saj deluje keratolitično 

in hidratantno. Sama ali v kombinaciji 

z drugimi snovmi se uporablja 

v KI za pomlajevanje in hidratacijo 

kože, pri negi in terapijah proti aknam, 

hiperkeratinizaciji, hiperpigmentaciji, 

aktinični keratozi, ihtiozi, kserozi, luskavici 

ipd. Nove raziskave kažejo, da je 

primerna tudi za nego las [2]. 

Opredeljena je kot zmerno toksična 

snov. Povzroča iritacije oči in kože, 

lahko tudi korozivnost, odvisno od 

koncentracije, s katero pridemo v stik. 

V KI za široko uporabo je njena vsebnost 

omejena na 10 %, v profesionalni 

rabi pa je lahko prisotna tudi v višjih 

koncentracijah [3]. 

Fizikalne lastnosti las 

Jakost las je posledica njihove kompleksne 

strukture. Torej lahko njihove 

mehanske lastnosti služijo kot merilo 

za opredelitev strukturnih sprememb, 

do katerih pride ob uporabi KI. Ta princip 

so uporabili v študiji, v kateri so 

opazovali različne lastnosti las pred in 

po uporabi glikolne kisline [1]. 

ŠTUDIJA DELOVANJA GLIKOLNE 

KISLINE NA LASE 

Vpliv glikolne kisline na lase so testirali 

s tremi metodami za določanje 

lastnosti, ki so povezane z notranjo 

strukturo las. V vseh primerih je pri 

obdelavi las z glikolno kislino prišlo do 

signifikantnih sprememb v njihovih 

lastnostih. Z metodo mikroavtografije 

so želeli potrditi prodiranje glikolne 

kisline v lase. V raziskavah je bila 

uporabljena komercialno dostopna 

5-odstotna raztopina glikolne kisline, 

ki so jo nanesli na naravne, nepoškodovane 

pramene las belcev. Lastnosti 

las, ki so jih predhodno obdelali z glikolno 

kislino, so primerjali z lastnostmi 

neobdelanih las [1]. 

Metoda 1: MERJENJE NATEZNIH 

LASTNOSTI LAS 

Pod različnimi pogoji so merili silo, s 

katero moramo las raztegniti, da se 

pretrga. Meritve so izvajali na suhih 

laseh. Pri vsakem testnem pogoju so 

testirali 50 lasnih vlaken, da so zagotovili 

čim manjšo standardno napako 

Glikolna kislina. 

in s tem dosegli statistično zanesljive 

rezultate. Za določanje nateznih 

lastnosti lasnih vlaken so uporabili 

avtomatiziran merilec nateznih lastnosti. 

Nato so izrisali serijo krivulj, ki 

predstavljajo raztezek lasu v odvisnosti 

od sile [1, 4, 5]. 

Dokazali so, da glikolna kislina bistveno 

spremeni elastični (Youngov) 

modul las [1, 6]. Sprememba je reverzibilna 

– z dializo las v demineralizirani 

vodi lahko lase povrnemo v prvotno 

stanje. Učinki glikolne kisline torej 

niso trajni – strukturo las lahko le 

začasno spremenimo [1]. Proizvajalci 

navajajo, da učinki tretmaja trajajo do 

3 mesece [7]. 

Glikolna kislina se podobno kot voda 

v korteksu z vodikovimi in ionskimi 

vezmi veže na molekule keratina. Za 

razliko od vode pa glikolna kislina ni 

hlapna in se dalj časa obdrži v lasnem 

vlaknu. S tem sterično ovira vezavo 

vode in tako zmanjša občutljivost las 

na zračno vlago. Poleg tega zmanjša 

togost las in jih naredi mehkejše [1, 4, 

5]. 


Glikolna kislina kot kozmetično aktivna sestavina za lase 

11 

Metoda 2: MERJENJE VSEBNOSTI 

VODE 

Potrošniki navajajo, da jih moti suhost 

las, in si želijo izdelke, ki bi vsebnost 

vode v laseh povečali. Hkrati senzorična 

testiranja kažejo na to, da so jim 

suhi lasje prijetnejši na otip od tistih z 

večjo vsebnostjo vode. 

V študiji so določali vsebnost vode v 

neobdelanih in z glikolno kislino obdelanih 

laseh z dinamično sorpcijo 

pare (DVS – dynamic vapor sorption). 

Izrisali so adsorpcijske in desorpcijske 

krivulje [1]. DVS je gravimetrična 

metoda, s katero merimo, kako hitro 

in koliko vode se adsorbira na vzorec 

las pri različnih pogojih relativne 

vlažnosti okolja [8]. 

Uporaba glikolne kisline je povzročila 

opazno zmanjšanje vsebnosti vode v 

laseh. Glikolna kislina namreč reverzibilno 

blokira mesta vezave vode v 

laseh in s tem zmanjša občutljivost 

las na zračno vlago. Njen učinek lahko 

izkoristimo za povečanje obstojnosti 

pričeske (npr. kodrov), zmanjšanje 

lomljivosti las in preprečevanje t. i. 

»frizz« efekta [1, 5]. 

Naprava za merjenje nateznih lastnosti las. 

Metoda 3: MERJENJE TEMPERA- 

TURE TERMIČNE DENATURACIJE LAS 

Pri visokih temperaturah pride do denaturacije 

proteina las, in sicer α-keratina, 

ki preide iz bolj stabilne oblike 

α-heliksa v strukturo β-lističa. Ta prehod 

so preučili z diferenčno dinamično 

kalorimetrijo (DSC – differential scanning 

calorimetry). 

Za testiranje so uporabili vlažne lase. 

Vzorce las so segrevali na različne 

temperature in določali temperaturo, 

pri kateri pride do faznega prehoda. Pri 

zdravih laseh je prišlo do denaturacije 

pri 155 °C. Temperatura denaturacije 

je padala z večanjem stopnje poškodovanosti 

las [1]. 

Rezultati kažejo, da ob obdelavi las 

z glikolno kislino pride do povišanja 

temperature denaturacije za približno 

10 °C. Z glikolno kislino torej lahko 

lase zaščitimo pred visokimi temperaturami, 

kar je koristno npr. v poletnem 

času ali pred obdelavo z likalniki ter 

kodralniki za lase [1, 5]. 

PRODIRANJE RADIOAKTIVNO 

OZNAČENE GLIKOLNE KISLINE V 

KORTEKS LAS 

Čeprav že rezultati prej opisanih 

metod posredno dokazujejo, da glikolna 

kislina prodira v notranjost las 

(korteks), so v študiji izvedli tudi test 

za kontrolo prodiranja. 

Za obdelavo las so uporabili 1-odstotno 

raztopino radioaktivno označene 

glikolne kisline (označevalec – 14C), 

nato pa lase preučili z mikroavtoradiografijo. 

Mikroskopski rezultati so 

potrdili, da glikolna kislina prodira v 

korteks lasnega vlakna [1]. 

ZAKLJUČKI 

V študiji je bilo dokazano, da glikolna 

kislina prodira v lase in se tam zadržuje. 

V korteksu se veže z vodikovimi 

Dokaz, da glikolna kislina prodira v lase že po 

enkratnem nanosu. 

vezmi na hidrofilne skupine keratina. 

Pri tem pride do sprememb notranje 

strukture las in s tem tudi do sprememb 

njihovih lastnosti – povečajo 

se elastičnost, razteznost in temperaturna 

obstojnost las, medtem ko 

se sposobnost vezave vlage iz okolja 

zmanjša in lasje postanejo na otip bolj 

mehki. Vsi ti ugodni vplivi glikolne kisline 

na lase kažejo na njen potencial 

za razvoj nove generacije KI za lase, ki 

bi lahko vplivali na notranje lastnosti 

las na način, ki do zdaj ni bil poznan, 

in začasno obnovili poškodovane lase. 

Po branju študij o delovanju glikolne 

kisline na lase se mi je pojavilo 

vprašanje – kako to, da se kljub vsem 

pozitivnim lastnostim ne pojavlja v 

več KI za lase? Zakaj se o tem tako 

malo govori? 

Težava je v tem, da glikolna kislina 

draži oči in kožo, kar lahko privede 

do neželenih učinkov v primeru, da KI 

za lase ob spiranju zaidejo v oči ali če 

jih uporabniki predolgo pustijo delovati 

na lasišču. Zato je uporaba takih 

izdelkov trenutno omejena na profesionalno 

rabo v frizerskih salonih. Nekaj 

izdelkov je že na tržišču, a zaenkrat 

le v tujini, cene tretmajev pa so visoke. 

Kity Požek 

VIRI: 

1. Evans TA. Glycolic Acid No Longer Just for Skin— Changing the 

Internal Properties of Hair. Cosm & Toil. 2013; 128 (11): 816-820. 

2. Ramos-e-Silva M, et al. Hydroxy acids and retinoids in cosmetics. 

Clinics in Dermatology. 2001; 19: 460-466. 

3. Miltenberger K. Hydroxycarboxylic Acids, Aliphatic. In: Ullmann’s 

Encyclopedia of Industrial Chemistry, Electronic Release, Wiley-VCH, 

Weinheim, 2005: 12278-12287. 

4. Evans TA. Measuring Hair Strenght – Part 1: Stress-Strain Curves. 

Cosm & Toil. 2013; 128 (8): 590-594. 

5. Evans TA. Measuring Hair Strenght – Part 2: Fiber Breakage. Cosm 

& Toil. 2013; 128 (12): 854-859. 

6. Fakulteta za matematiko in fiziko. Prožnostni modul. 

http://projlab.fmf.uni-lj.si/arhiv/2003_04/Naloge/izdelki/zelatine/ 

teorija.html. Dostopano Marec 25, 2016. 

7. SweisInc. Professional Salon & Spa Products. http://www.sweisinc. 

com/product_news_item/advanced-glycolic-smoothing-system/. 


8. Surface Measurement Systems. Dynamic Vapor Sorption (DVS). 

http://surfacemeasurementsystems.com/solutions/dynamic_vapor_ 

sorption/. Dostopano Marec 23, 2016. 



12 NOVICE IZ SVETA FARMACIJE 

eRecept 

eRecept oz. elektronsko predpisovanje in elektronska izdaja zdravil sta informacijska 

rešitev z namenom večje preglednosti in varnosti predpisovanja zdravil. Omogoča izdelavo 

elektronskega recepta, ki ga predpiše zdravnik. Ta ga nato pošlje v sistem, od koder ga 

pridobi farmacevt v lekarni, v kateri pacient želi prevzeti zdravila [1, 2]. 

Ključni poudarki eRecepta so na varnem, 

učinkovitem in preglednejšem 

predpisovanju zdravil ter njihovi izdaji, 

saj ta rešitev omogoča vpogled v 

vse elektronsko predpisane recepte 

ne glede na status (predpisan, izdan, 

pretečen), preverjanje interakcij, 

kontrolo glede na rizične skupine in 

konzultacije farmacevt-zdravnik [2]. 

CILJI 

Glavni cilji projekta so: povečati 

varnost pacientov in zmanjševanje 

napak, poenostavitev postopkov 

za paciente, zagotovitev učinkovitejšega 

predpisovanja in uporabe 

zdravil, povečanje učinkovitosti 

procesa izdaje zdravil, zmanjšati 

administrativne stroške, zagotoviti 

potrebne podatke za različne analize 

(vključno z raziskavami) [2]. 

UVAJALNA IN KONČNA FAZA 

Uvajalna faza se je začela 1. 10. 2015 

s postopno vključitvijo vseh lekarn 

in zdravnikov na primarni ravni po 

regijah skladno s terminskim načrtom. 

V tej fazi so zdravniki lahko 

predpisovali zdravila na papirnate ali 

Konzultacija s farmacevtom. 

elektronske recepte, v primeru eRecepta 

pa so morali izdati tudi kopijo 

na papirju. Izdaja brez papirnate 

verzije ni bila dovoljena, farmacevt 

v lekarni pa je moral pri vsakem papirnatem 

obrazcu preveriti, ali gre za 

vzporeden predpis, in to v sistemu 

ustrezno označiti. Elektronski recepti 

so bili v tej fazi sicer že polno veljavni, 

vendar pa so se za čas enega 

meseca kot varnostni mehanizem 

uporabljali še papirnati obrazci [2]. 

Z 2. 11. 2015 se je začela končna 

faza, v kateri so vse lekarne z vsemi 

delovnimi postajami vključene v 

sistem eRecept, zdravniki pa razen 

v posebnih primerih predpisujejo 

le eRecept. Za posebne primere se 

štejejo obiski na domu, posebni recepti, 

osebna raba in nedostopnost 

sistema eRecept. V teh primerih se 

recept še vedno predpisuje na papirnate 

obrazce. Izjema so še recepti, 

ki se predpišejo za nujno zdravljenje 

– v tem primeru se namreč poleg 

predpisa eRecepta izda še kopija papirnatega 

recepta. Farmacevt zdravila, 

ki ima v sistemu eRecept oznako 

»nujno«, ne sme izdati brez papirnatega 

obrazca. Pri ostalih predpisih 

pa se zdravilo izda na podlagi zapisa 

eRecept ali papirnatega obrazca [2]. 

Z novim sistemom se je spremenila 

tudi izdaja na obnovljivi recept. Pri obnovljivih 

receptih, kjer je bilo zdravilo 

prvič izdano po začetku končne faze, 

pacienti lahko naslednje prevzeme 

opravijo v kateri koli lekarni [2]. 

Terminski načrt je predvideval vključitev 

elektronskega predpisovanja 

pri izvajalcih na sekundarni in 

terciarni ravni z 2. 2. 2016 [2]. 

POSTOPKI V PRIMERU 

NEDELOVANJA SISTEMA 

V okviru nedelovanja sistema je 

možnih več scenarijev. 

Če zdravnik nima povezave do eRecepta, 

lekarna pa ga ima, zdravnik 

predpiše zdravilo na papirnati recept, 

lekarna pa ga izda in v sistem 

zabeleži izdajo brez ePredpisa. 

Če ne zdravnik ne lekarna nimata 

povezave do sistema, zdravnik da 

pacientu papirnati recept. V lekarni 

izdajo zdravilo na podlagi papirnatega 

obrazca in izdajo zabeležijo v lokalni 

sistem, po vzpostavitvi sistema 

pa se izvede asinhrono pošiljanje 

podatkov iz lokalnega sistema. 

V primeru, da zdravnik ima dostop 

do sistema, lekarna pa ne, zdravnik 

predpiše zdravilo na eRecept, lekarna 

pa zdravila ne more izdati, saj 

nima možnosti dostopa do podatkov. 

Če je nedelovanje sistema v 

lekarni lokalno, se pacienta napoti 

v drugo lekarno, če pa gre za centralno 

nedelovanje sistema, izdaja 

ni mogoča in pacient mora počakati 

do ponovnega delovanja sistema. 

Izjema so nujno predpisana zdravila. 

Ta se izdajo na podlagi papirnatega 

obrazca, podatke pa je treba vnesti 

v sistem takoj, ko ta začne delovati 

oz. najkasneje ob koncu izmene [2]. 


eRecept 

13 

PREDNOSTI eRecepta [1, 3] 

Prednosti sta varnejše predpisovanje 

zdravil in odprava potencialnih 

napak zaradi napačnega 

ali slabo berljivega zapisa. 

Zdravnik po vstopu v sistem eRecept 

izbira med zdravili v Centralni 

bazi zdravil oz. ima na izbiro predpis 

magistralnega zdravila po recepturi. 

Ima pregled nad predpisanimi 

in izdanimi zdravili, pred predpisom 

pa lahko preveri še morebitne 

interakcije med predpisanimi 

in izdanimi zdravili, sistem pa ga 

tudi opozarja na podvajanje učinkovin. 

Zdravnik lahko zdaj enostavno 

preveri tudi ustreznost zdravil 

z vidika kontraindikacij (poudarek 

na nosečnosti, dojenju, starosti). 

• Poenostavitev postopka za 

paciente v določenih primerih. 

V določenih primerih, ko to omogočajo 

pravila zavarovanja in medicinska 

doktrina, lahko zdravnik uredi predpisovanje 

stalne terapije »na daljavo«. 

Predpisane elektronske recepte 

tako pošlje v centralni sistem, pacient 

pa brez obiska ambulante prevzame 

zdravila v lekarni, kjer se identificira s 

kartico zdravstvenega zavarovanja. 

Zdravnik ima preko sistema pregled 

nad statusi pacientovih elektronskih 

receptov in tako lahko preveri, ali 

je bilo zdravilo pacientu že izdano. 

• Izdaja zdravil na obnovljive 

recepte lahko pri vsaki izdaji 

poteka v drugi lekarni. 

• Zdravnik potrebuje manj časa za 

ponovni predpis stalne terapije. 

• Manj administrativnih stroškov. 

Z uvedbo elektronskega sistema 

se zmanjšajo stroški, saj nakup 

obrazcev in tiskanje v ambulantah 

nista več potrebna, prav tako se 

zmanjša pomen arhivov v lekarnah. 

• Manj administrativnih opravil. 

Kartica zdravstvenega zavarovanja 

služi kot identifikator – podatki o 

pacientu in predpisanih zdravilih se 

iz kartice prenesejo na farmacevtov 

vmesnik, kar pomeni, da prepisovanje 

podatkov ni več potrebno. S tem 

se postopek priprave podatkov bistveno 

skrajša, hkrati pa tudi omogoča 

zgoraj omenjeno odpravo potencialnih 

napak zaradi nečitljivo napisanih 

receptov. Čas, ki je bil prej namenjen 

administrativnim opravilom, lahko 

farmacevt zdaj porabi za preverjanje 

interakcij in kontraindikacij ter dodatno 

strokovno svetovanje pacientu. 

• Enostavnejše spremljanje 

porabe zdravil in večja zanesljivost 

podatkov. 

Lekarna - primer seznama predpisanih receptov. 

• Boljši pregled nad zdravili. 

Z vzpostavljenim portalom zVem 

ima pacient možnost pregleda statusa 

svojih elektronskih receptov. 

Preko portala bo možno tudi 

naročanje na elektronsko obveščanje 

– pacient bo tri dni pred iztekom 

veljavnosti recepta dobil obvestilo, s 

čimer bo poskrbljeno za pravočasen 

prevzem zdravila v lekarni. 

PREDVIDENE IZBOLJŠAVE 

Predvidene so še nadaljnje izboljšave, 

ki naj bi prispevale k še 

varnejšemu predpisovanju zdravil. 

Že zdaj je mogoče enostavno 

preveriti kontraindikacije, v prihodnje 

pa naj bi bila vključena še 

dodatna opozorila, ki bodo predpisovalca 

opomnila, da je potrebna 

posebna pozornost pri predpisovanju 

določenega zdravila [3]. 

Nina Ozimič 

VIRI: 

1. Ministrstvo za zdravje. eRecept – za varnejše predpisovanje in izdajo zdravil. http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/ 

eZdravje/e_zdravje_slepi_in_slabovidni/zapis_zlozenka_erecept.pdf. Dostopano April 20, 2016. 

2. Nacionalni inštitut za javno zdravje. eRecept. http://www.ezdrav.si/category/projekti/erecept/. Dostopano April 20, 2016. 

3. Nacionalni inštitut za javno zdravje. eRecept. http://www.nijz.si/sl/erecept. Dostopano April 20, 2016. 



14 NOVICE IZ SVETA FARMACIJE 

Novičke 

SINDROM TUJE POSTELJE 

Ste se kdaj vprašali, zakaj včasih težko 

zaspimo v nepoznani postelji? Znanstveniki 

z univerze Brown so se 

odločili priti temu fenomenu do dna. 

V študiji so 11 prostovoljcem merili 

možgansko aktivnost med njihovim 

spanjem v različnih okoljih. Osredotočili 

so se na počasne možganske 

valove, ki kažejo, kako globoko 

spimo. Ugotovili so, da je počasno 

možgansko valovanje pri spanju v 

neznanem okolju v levi možganski 

hemisferi manj izraženo kot v desni, 

kar kaže na večjo budnost leve hemisfere 

v primerjavi z desno, še posebej 

v predelu, odgovornem za spontane 

odzive. Podobno stanje poznamo 

tudi pri pticah in nekaterih morskih 

sesalcih, npr. delfinih, ki spijo samo s 

polovico možganov, druga polovica pa 

je na preži za nevarnostjo. Pri spanju 

v poznanem okolju je aktivnost počasnega 

možganskega valovanja v obeh 

hemisferah približno enaka. Ugotovili 

so tudi, da večja kot je podobnost 

aktivnosti počasnega valovanja 

v obeh hemisferah, prej oseba zaspi. 

VIR: https:/www.newscientist.com/article/2085409-sleeping-away-from-home-half-your-brain-is-still-awake/. Dostopano April 25, 2016. 

MED NAJBOLJŠIMI INOVACIJAMI UNIVERZE V LJUBLJANI V LETU 2016 TUDI DVE IZ 

FAKULTETE ZA FARMACIJO 

Natečaj Rektorjeva nagrada za naj sto se je prav tako uvrstila podjetniška 

inovacijo se je izvedel že šesto leto skupina iz naše fakultete. Predstavila 

zapored. Univerza v Ljubljani želi s je inovativni sferični delec laktoze, ki 

tem tekmovanjem spodbuditi raziskovalce 

k temu, da svoje inova- 

se lahko uporabi za izdelavo sferičnih 

tivne ideje aplicirajo v gospodarstvu. 

Na letošnji natečaj se je prijavilo 22 

podjetniških skupin s skupno 76 tekmovalci. 

8 ekip se je nato uvrstilo v finale, 

na koncu pa so bili na svečanem 

dogodku razglašeni trije zmagovalci. 

Inovacija, ki je zasedla prvo mesto, je 

piezoelektrično deformabilno zrcalo, 

ki ga odlikujejo natančnost, hitro delovanje 

in nizki proizvodni stroški. Člani 

te skupine prihajajo iz Fakultete za 

strojništvo, Fakultete za gradbeništvo 

in geodezijo ter Fakultete za socialno 

delo. Na drugo mesto se je uvrstila ekipa 

iz Fakultete za farmacijo, ki je odkrila 

potencialne nove zdravilne učinkovine, 

ki zavirajo delovanje butirilholin-esteraze. 

Odkrite učinkovine izkazujejo 

možnost zdravljenja Alzheimerjeve 

bolezni tudi v njenih kasnejših fazah, 

poleg tega pa naj bi imele tudi manj 

stranskih učinkov, če jih primerjamo s 

temi, ki so že na tržišču. Na tretje me- 

aglomeratov laktoze, ki imajo izboljšane 

fizikalno-kemijske in mehanske 

lastnosti, kar lahko s pridom izkoristimo 

pri izdelavi trdnih farmacevtskih oblik. 

VIR: 1. Fakulteta za farmacijo. Naj inovacija UL za leto 2016: Rektorjeva nagrada dvema projektoma Fakultete za farmacijo. 

http://www.ffa.uni-lj.si/dosezki/?tx_ttnews%5Byear%5D=2016&tx_ttnews%5Bmonth%5D=03&tx_ttnews%5Btt_ 

news%5D=1281&cHash=9952aded14dcee0a50c91dc3f1495879. Dostopano April 14, 2016. 

2. Ljubljanski univerzitetni inkubator. Nagrajenci in udeleženci natečaja Rektorjeva nagrada za naj inovacijo UL 2016. http:/lui.si/nagrajenci-inudelezenci-natecaja-rektorjeva-nagrada-za-naj-inovacijo-ul-2016/. 



NOVIČKE 

15 

OBJAVA ZNANSTVENEGA ČLANKA V UGLEDNI REVIJI ANGEWANDTE CHEMIE 

(faktor vpliva = 11,26) 

Dr. Izidor Sosič, dr. Martina Gobec, 

prof. dr. Irena Mlinarič - Raščan, prof. 

dr. Stanislav Gobec in ostali sodelavci 

s Katedre za farmacevtsko kemijo 

in Katedre za klinično biokemijo so v 

ugledni reviji objavili članek z naslovom 

»Nonpeptidic Selective Inhibitors 

VIR: 1. http:/onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/anie.201600190/full, 2. http:/www.ffa.uni-lj.si/dosezki/?tx_ttnews%5Byear%5D=2016&tx_ 

ttnews%5Bmonth%5D=04&tx_ttnews%5Btt_news%5D=1289&cHash=785322a222c097e14a52600b46aa1a95. Dostopano April 25, 2016. 

OBISK KULTURNEGA DOGODKA NA VAS VPLIVA BOLJE KOT SI MISLITE 

Znanstveniki iz univerze v Londonu so 

nedavno izvedli raziskavo, s katero so 

potrdili, da obisk kulturnega dogodka 

vpliva na endokrini sistem. To je prva 

raziskava na to temo, ki je bila izvedena 

v »realnem« in ne v laboratorijskem 

prostoru. V njej je sodelovalo 117 

prostovoljcev obeh spolov in različnih 

of the Chymotrypsin-Like (β5i) Subunit 

of the Immunoproteasome«. V 

njem so opisali nepeptidne selektivne 

zaviralce kimotripsinu podobne podenote 

imunoproteasoma, ki so jih pripravili 

s pomočjo virtualnega rešetanja 

in farmacevtsko-kemijske optimizacije 

starosti. Nekateri izmed njih so redni 

obiskovalci koncertov, nekateri se jih 

udeležujejo samo občasno, nekateri 

pa sploh ne obiskujejo tovrstnih dogodkov. 

Udeleženci so za namen te 

raziskave odšli na glasbeni dogodek, 

kjer so lahko slišali glasbo skladatelja 

Erica Whitacrea. Raziskovalci so pred 

ter njihovo učinkovitost in selektivnost 

preverili še na celičnem nivoju. Pridobljeni 

rezultati odpirajo nove možnosti 

v razvoju zdravil za zdravljenje avtoimunskih, 

vnetnih in rakavih obolenj. 

in po 60 minutah od začetka predstave 

vsem prostovoljcem odvzeli vzorce 

sline, ki so jih nato pregledali. Ugotovili 

so, da se je raven kortizola (»hormon 

stresa«) in kortizona (biološko neaktivnega 

glukokortikoida, ki se lahko 

pretvori v kortizol) po eni uri od začetka 

koncerta signifikantno znižala. 

VIR: 1Newman T. Live music shown to reduce stress hormones. Medical news today. http:/www.medicalnewstoday.com/articles/308902. 

php. Objavljeno April 12, 2016. Dostopano April 14, 2016. 

Zdravilo za diabetes tipa 1? 

Diabetes je kronična bolezen, pri katerem 

beta celice Langerhansovih 

otočkov trebušne slinavke ne proizvajajo 

dovolj inzulina oz. telo ne more 

učinkovito rabiti proizvedenega inzulina. 

Znanstveniki na alabamski univerzi 

v Birminghamu so odkrili, da se pri 

visoki ravni glukoze v krvi poviša tudi 

količina proteina TXNIP. Ta protein naj 

bi bil odgovoren za apoptozo beta celic 

in posledično napredovanje bolezni, 

kar pa je ključni problem pri razvoju 

diabetesa tipa 1 in predstavlja potencialno 

tarčo za zdravljenje. Bistveno 

je bilo odkritje, da zdravilo verapamil, 

ki se uporablja kot anti-hipertenziv, 

znižuje raven proteina TXNIP, obnavlja 

beta celice in jih varuje pred uničenjem. 

S študijami na miškah, ki so imele diabetes 

in povišano raven glukoze v krvi, 

so dokazali, da je verapamil preprečil 

razvoj bolezni tipa 1. Če bodo tudi 

študije, ki trenutno potekajo na ljudeh z 

nedavno diagnosticiranim diabetesom 

tipa 1, pokazale, da verapamil učinkuje, 

bi to lahko pripomoglo k razvoju nove 

terapije, ki bi krepila bolnikove lastne 

VIR: https:/www.newscientist.com/article/2085409-sleeping-away-from-home-half-your-brain-is-still-awake/. Dostopano April 25, 2016. 

Ema Mercedes Vitek, Tjaša Štolfa in Sabina Šenica 

beta celice in njihovo funkcijo. S tem bi 

se zmanjšala potreba po večkratnem 

dnevnem odmerku inzulina, izboljšal 

nadzor glukoze, povečala kakovost 

življenja in zmanjšali zapleti diabetesa. 



16 

INTERVJU 

Intervju – spoznajmo zaposlene 

na Fakulteti za farmacijo 

Prof. dr. Janko Kos, univ. dipl. kem. 

Svoje znanje, izkušnje in mnenja je za tokratno izdajo Spatule delil prof. dr. Janko Kos. Prof. dr. 

Janko Kos že dolga leta deluje na Katedri za farmacevtsko biologijo Fakultete za farmacijo. 

Poleg raziskovalnega in akademskega dela, ki ga opravlja na fakulteti, je izkusil tudi mnoga 

druga področja farmacije in znanosti. Njegova bogata kariera je bila letos nagrajena tudi z 

izvolitvijo v Evropsko akademijo znanosti in umetnosti, svoje znanje pa izjemno uspešno že 

vrsto let deli s študenti v okviru različnih predmetov. 

Študentje Fakultete za farmacijo vas 

spoznamo tekom predavanj. Kako bi 

se na kratko predstavili mlajšim študentom, 

ki se z vašimi predmeti še 

niso srečali? 

Na Fakulteti za farmacijo UL sem 

zaposlen kot redni profesor farmacevtske 

biokemije. Biokemijo in 

povezane predmete predavam na 

vseh štirih študijskih programih prve 

in druge stopnje, ki jih izvaja naša 

fakulteta, na tretji stopnji pa sem 

nosilec sklopov Maligne bolezni in 

Biomolekule kot tarče v diagnostiki 

in terapiji ter predmeta Načrtovanje 

diagnostikov in biosenzorjev. 

Veliko se ukvarjam z raziskovalnim 

delom: sem vodja raziskovalnega 

programa Farmacevtska biotehnologija: 

znanost za zdravje, dveh 

raziskovalnih projektov, ki jih financira 

Agencija Republike Slovenije za 

raziskovalno dejavnost, in mentor 

dvema mladima raziskovalkama. 10 

% zaposlitve imam na Institutu Jožef 

Stefan, kjer sem vodja Odseka za 

biotehnologijo. 

S katerim področjem se ukvarjate raziskovalno? 

Zakaj ste se odločili za to 

usmeritev? 

Rdeča nit mojega raziskovalnega 

dela je vloga proteoliznega sistema 

v fizioloških in patoloških procesih. S 

sodelavci preučujemo molekularne 

mehanizme razgradnje proteinov, 

še posebej pa nas zanimajo napake, 

ki pri tem nastajajo in so povezane 

z nastankom in napredovanjem 

raka ter nevrodegenerativnih 

in avtoimunih bolezni. Pri tem smo 

se osredotočili na vlogo znotrajceličnih 

proteoliznih encimov, ki se nahajajo 

v endosomih in lizosomih. Pri 

raku so nekateri od njih udeleženi 

pri migraciji in invaziji tumorskih celic 

ter tumorski angiogenezi in predstavljajo 

pomembne tarče za razvoj 

novih protitumorskih učinkovin ali 

pa novih diagnostičnih pristopov. Pri 

tem je ključno poznavanje regulacije 

delovanja teh encimov, zato intenzivno 

preučujemo delovanje naravnih 

zaviralcev, iščemo pa tudi nove, 

predvsem sintezne molekule, ki bi 

lahko bile učinkovite v terapiji raka 

in drugih bolezni. 

S proteoliznimi encimi sem se srečal 

že pri diplomskem delu, ki sem ga 

opravljal na Institutu Jožef Stefan. 

Kasneje sem raziskoval tudi na 

drugih področjih. Ukvarjal sem se z 

razvojem monoklonskih protiteles, 

diagnostičnih testov, bioloških zdravil 

in nanodostavnih sistemov, pa 

vendar so proteolizni encimi ostali 

moja prva raziskovalna strast. Vsako 

odkritje privede do vrste novih 

vprašanj, tako da dela in izzivov na 

tem področju še zlepa ne bo zmanjkalo. 

Kot raziskovalec ste prejeli številne 

prestižne nagrade in pred kratkim 

postali član Evropske akademije 

znanosti in umetnosti. Kaj bi svetovali 

študentom, ki se želijo podati v raziskovalne 

vode? 

Predvsem naj raziskujejo s srcem. 

Izberejo naj si najboljše možno 

raziskovalno okolje in dobre 

sodelavce. Pri delu naj bodo pogumni, 

vztrajni in pošteni. Zaupajo naj v 

svoje rezultate in cenijo delo drugih; 

le tako bodo tudi drugi priznali njihovo 

delo. Ohranjajo naj psihično in 

fizično kondicijo; raziskovalno delo 

je naporno in povezano z vzponi in 

padci. Na nagrade naj ne računajo, 

te pridejo mnogo kasneje, po navadi 

takrat, ko se jih ne nadejaš. 

Iz vašega bogatega življenjepisa je 


Prof. dr. Janko Kos, univ. dipl. kem. 

17 

razvidno, da ste bili zaposleni tudi v 

drugih sektorjih farmacije. Kako se 

delo razlikuje med sektorji? 

Svojo poklicno pot sem začel kot 

mladi raziskovalec na Institutu Jožef 

Stefan na takratnem Odseku za biokemijo. 

Po opravljenem doktoratu, 

ki pa je takrat trajal dlje kot danes, 

in po triletnem podoktorskem stažu 

sem se zaposlil v Krki, d. d., kot vodja 

Oddelka za biokemijske raziskave 

in razvoj. S Krko sem sodeloval že 

prej, pa vendar je bilo razvojno in raziskovalno 

delo precej drugačno od 

tistega na institutu. Veliko dela na 

začetku je bilo s postavitvijo novih 

laboratorijev in razvojnega programa 

diagnostikov in bioterapevtikov, 

pri čemer smo marsikdaj orali 

ledino. Glavna razlika med podjetjem 

in raziskovalnim institutom je 

bila ta, da so se v podjetju rezultati 

razvojnega in raziskovalnega dela 

vrednotili glede na poslovne možnosti, 

na institutu (malo manj pa na 

univerzi) pa je pomembna predvsem 

znanstvena odličnost. Veliko bolj kot 

na institutu ali univerzi pa je je bil v 

podjetju prisoten kolektivni duh in 

medsebojno sodelovanje. Kljub precejšnji 

obremenitvi z razvojnim in 

vodstvenim delom sem našel čas in 

možnosti tudi za raziskovalno delo. 

Kar nekaj mojih zelo dobrih publikacij 

izhaja prav iz obdobja, ko sem 

bil v Krki. Po skoraj desetih letih dela 

v podjetju sem se odločil, da se kot 

visokošolski učitelj zaposlim na univerzi, 

kar je bila moja skrita želja že 

kar nekaj časa. Delo visokošolskega 

učitelja, če ga jemlješ resno, je 

eno najbolj vsestranskih delovnih 

mest. Biti moraš dober predavatelj, 

razumeti moraš študente in dihati 

z njimi, tvoje raziskovalno delo 

mora biti odlično in konkurenčno 

domačim in tujim skupinam, čeprav 

imaš za to namenjenih le 20 % delovnega 

časa, veliko je strokovnega 

dela, sestankov, konferenc, obiskov, 

izmenjav itd. Še dobro, da ima 

dan 24 ur in da lahko delamo tudi 

popoldne, zvečer in čez vikende. 

Imamo pa na univerzi več kot drugje 

t. i. akademske svobode, to pa 

pomeni, da se lahko sam odločiš, 

kako in kdaj boš vse to delo opravil. 

Nekaj časa ste delovali v tujini. Kaj je 

botrovalo vaši odločitvi za odhod v 

tujino in nato vrnitev v Slovenijo? 

Na izpopolnjevanju v tujini sem 

bil večkrat, glavni vzrok pa sta bila 

pridobivanje in izmenjava znanj ter 

izkušenj, kar je osnova znanstvenega 

dela. Znanost ne more biti zaprta 

v institucionalne ali nacionalne okvire, 

osebna izmenjava znanja pa 

je še vedno zelo pomembna kljub 

velikemu napredku v informacijskih 

tehnologijah. Večkrat me je zamikalo, 

da bi ostal v tujini. Pogoji za 

raziskovalno delo so bili večinoma 

mnogo boljši kot pri nas, pa vendar 

so me družina, delovno mesto, 

način življenja in lepote naše dežele 

prepričali, da sem ostal v Sloveniji. 

Poleg vsega omenjenega ste tekom 

kariere sodelovali tudi v številnih 

strokovnih komisijah. Kakšne izkušnje 

imate s tega področja? 

Strokovno delo predstavlja pomemben 

del aktivnosti visokošolskih 

učiteljev. Pod to dejavnost prištevamo 

marsikaj, ne samo članstvo v 

raznih komisijah. Sam sem bil zelo 

aktiven pri organizaciji znanstvenih 

konferenc in pisanju strokovnih 

knjig ter člankov. Sem član uredniških 

odborov znanstvenih revij, 

štiri leta sem bil tudi prodekan 

za raziskovalno delo. Izkušnje v 

strokovnih komisijah pa so zelo različne. 

Nekatere so bile bolj same 

sebi namen in sestankovanje duhamorno, 

pri drugih pa so bile izkušnje 

pozitivne, še posebej če so 

na koncu bili tudi rezultati. Tudi pri 

strokovnih komisijah je tako kot 

pri drugem delu vse odvisno od 

sposobnosti ljudi, organizacije in 

jasno postavljenih ciljev. 

Ste predsednik Slovenskega biokemijskega 

društva. Študentje Fakultete 

za farmacijo smo prav tako aktivni v 

številnih študentskih društvih. Kakšen 

je vaš pogled na obštudijsko udejstvovanje? 

Obštudijsko udejstvovanje je nedvomno 

lepši del študentskega 

življenja, tako tisto, ki ga ponujajo 

fakulteta, univerza ali strokovna 

združenja, kot tudi druge, s stroko 

nepovezane aktivnosti. Pri slednjih 

se mi zdi še posebej pomembno 

športno udejstvovanje, tega 

je v zadnjem času pri študentih 

veliko premalo. Študentje z delom 

v društvih, izmenjavami, tabori in 

delavnicami lahko pridobijo veliko 

izkušenj za kasnejše poklicno delo. 

V strokovnih društvih veliko časa 

namenjamo delu s študenti in dijaki. 

Slovensko biokemijsko društvo vsako 

leto podeli mlajšim članom šti- 



18 

INTERVJU 

pendije za obisk znanstvenih srečanj 

v tujini in finančno podpira srečanja, 

ki jih pripravijo študentje in mladi 

raziskovalci. Vsako drugo leto organiziramo 

tudi Dan biomolekularnih 

znanosti, kjer študentje in dijaki 

predstavijo svoje raziskovalne rezultate. 

Vse te aktivnosti so namenjene 

vsem, ki jih zanima znanost o življenju, 

tudi študentom Fakultete za farmacijo. 

Študirali ste kemijo in nato magistrirali 

ter doktorirali iz biokemije, zdaj pa 

predavate na Fakulteti za farmacijo. 

Kakšne so vaše izkušnje iz študentskih 

let? Se je študij na splošno spremenil? 

Biokemija, veda o molekularnih osnovah 

življenja, me je zanimala že 

na začetku študija, vendar tega 

študija takrat na dodiplomski stopnji 

še ni bilo. Študij kemije in tudi 

farmacije je bil zahteven, podobno 

kot je še danes. Tudi mi smo veliko 

časa preživeli na predavanjih in vajah, 

profesorji pa so bili takrat velike 

avtoritete. Ni bilo kreditnih točk, prijavnice 

za izpite so bile tiskane ali 

pa jih sploh ni bilo, izpitna vprašanja 

je profesor napisal na tablo, rezultati 

pa so bili poimensko objavljeni 

na oglasnih deskah. Več je bilo ustnih 

izpitov, ti so lahko pri nekaterih 

predmetih trajali tudi več dni. Zelo se 

je spremenil doktorski študij. Prej je 

bil doktorat skoraj življenjsko delo, v 

mojem času pa so uvedli financiranje 

mladih raziskovalcev, kar je doktorski 

študij močno skrajšalo, povečalo 

pa se je tudi število doktorandov. 

Mislim, da je danes študij veliko bolj 

prijazen do študentov, veliko več je 

tudi možnosti za obštudijske dejavnosti, 

še posebej za mednarodne 

izmenjave, česar v času mojega 

študija skoraj ni bilo. 

Na katerih področjih se vidite v prihodnosti? 

Kakšne so vaše želje in 

načrti? 

Uh, se mi zdi, da zdaj prihajam v tista 

leta, ko je treba bolj kot o novih načrtih 

in željah razmišljati o tem, kako 

izpolniti dosedanje, teh pa je ostalo 

še veliko neizpolnjenih. Želim si, da 

bi bila naša raziskovalna skupina v 

naslednjih letih vsaj tako uspešna 

kot do zdaj. Kakšni novi načrti se še 

vedno najdejo, tudi na področjih, ki 

niso povezana s službo, kot npr. odsmučati 

kakšen lep turni smuk, osvojiti 

nov vrh ali pa potovati v kraje, 

kjer še nisem bil. 

Kakšen zaključni nasvet za študente 

Fakultete za farmacijo? 

Bodite radovedni, sprašujte in zahtevajte 

odgovore. Če jih ne dobite, jih 

poiščite sami. 



Asist. dr. Martina Gobec, mag. farm. 

19 

Asist. dr. Martina Gobec, mag. farm. 

Asist. dr. Martina Gobec je asistentka in raziskovalka na Katedri za klinično biokemijo, ki 

uspešno krmari med pedagoškim in raziskovalnim delom. Slednje v zadnjem času potrjujeta 

objava raziskovalnih rezultatov v ugledni znanstveni reviji in predavanje pred izvolitvijo v 

naziv docentke za področje Toksikološke kemije. Na uspešnost pri delu ima zagotovo 

vpliv tudi njen partner Izi (doc. dr. Izidor Sosič, mag. farm.), saj, kot pravi sama, pogosto v 

domačem okolju skupaj najdeta odgovor na kakšno raziskovalno vprašanje. V zadnjih nekaj 

mesecih pa skupaj razrešita še številna starševska vprašanja, saj se jima je lani rodil sin 

Oskar. Veselja in optimizma do življenja tako Martini prav gotovo ne primanjkuje, kar je čutiti 

tudi tekom intervjuja. 

Kako to, da ste se odločili za študij farmacije? 

Ali drži, da je bilo v igri tudi prevajalstvo? 

Res je, prevajalstvo je bilo dolgo 

prva izbira. Predvsem zato, ker mi je 

nemščina bila že od nekdaj blizu, pa 

tudi zato, ker bi študij potekal v Mariboru 

in ne bi predstavljal tako velikega 

finančnega zalogaja kot Ljubljana. 

Vse se je spremenilo po informativnih 

dnevih, pa še sama ne vem, zakaj 

(predstavitev farmacije ni bila nič bolj 

posebna kot na ostalih fakultetah). 

Vem, da sem takoj poklicala mamo 

in rekla, da je to moja prihodnost. Da 

sem se zanesla na občutek, je očitno 

bilo prav, saj odločitve za ta študij 

nisem nikoli obžalovala … Če dobro 

pomislim, študija prevajalstva verjetno 

nikoli ne bi dokončala, saj bi se hitro 

naveličala slovnice in njenih pravil. 

Zaposleni ste na Katedri za klinično 

biokemijo. S čim se v okviru vaše raziskovalne 

in pedagoške dejavnosti ukvarjate? 

V sklopu pedagoške dejavnosti sem 

vpeta v delo, ki je predpisano z učnimi 

načrti, in zvrst zavisi od posameznega 

predmeta, tako da so tematike precej 

heterogene. Se pa poskušamo asistenti, 

če se le da, organizirati tako, da 

vsak podaja tiste tematike, s katerimi 

ima tudi praktične izkušnje. Tako lahko 

študentom iz prve roke podamo znanje. 

V okviru raziskovanja sem osredotočena 

predvsem na proučevanje 

vloge multikatalitičnega encima imunoproteasoma 

v raznih patoloških 

stanjih (predvsem avtoimunskih) in 

vrednotenju imunoproteasoma kot 

potencialne tarče. V sklopu dobrih 

sodelovanj sem vpeta še v nekatere 

druge projekte, pri katerih poskušam 

prispevati k rezultatom predvsem z 

delom na celicah oz. molekularnem 

nivoju. 

Kako se spominjate vaših študentskih 

let? Ste že od samega začetka vedeli, 

da vas veseli raziskovanje, ali ste takrat 

morda razmišljali o drugih kariernih poteh? 

Študentska leta so bila super – pravo 

razmerje med študijem in tistim 

zabavnim delom študentskega življenja. 

Tekom študija sem se videla 

predvsem kot lekarniški farmacevt. 

Z diplomsko nalogo se mi je odprl 

cel nov svet raziskovanja, postavljanja 

vprašanj in iskanja odgovorov, kar 

te lahko zasvoji. In tako me je usoda 

ponovno popeljala na pravo pot zame. 

Leta 2012 ste doktorirali in takrat ste 

dejali, da je vaša prihodnost še nejasna. 

Omenjali ste tudi tujino. Kaj se je od 

takrat spremenilo? Je tujina še vedno 

aktualna? 

Takoj po doktoratu je res bilo nekaj 

težav pri zagotavljanju zaposlitve na 

projektu. Na srečo se je v nekaj tednih 

vse poklopilo in sem tako ostala na 

fakulteti. Zagotovo je tujina nekaj, kar 

si še vedno želim izkusiti, pa ne nujno 

zato, ker so drugje toliko boljši raziskovalci, 

ampak predvsem zato, ker je 

vsake toliko treba stopiti iz ustaljenih 

tirov razmišljanja, da lahko napreduješ. 

Tujina je za doseganje tega odličen 

pristop in upam, da željo v prihodnjih 

letih tudi realiziram. 

Menite, da Fakulteta za farmacijo primerno 

izobrazi bodoče magistre farmacije? 

Katerih vrlin študentom ob 

koncu študija farmacije primanjkuje? 

Magistri farmacije imajo zelo širok 

spekter možnosti zaposlitve in za 

to potrebujejo tudi široko znanje. 

Menim, da je študij dobro zasnovan in 

poda vse ključne temelje za nadaljnje 

strokovno delo. Ali so možne izboljšave? 

Seveda so. Farmacija je izjemno 

živo področje in se mora zato tudi 

študijski program temu prilagajati. 

Če 15 let nazaj klinični farmacevti 

niso imeli veliko besede pri oblikovanju 

farmakoterapije, danes več ni 

tako. Izboljšavo vidim torej predvsem 

v zaključnih fazah študija, ki bi moral 

biti bolj osredotočen/specializiran za 



20 

INTERVJU 

področje, ki zanima študenta oz. kjer 

vidi svojo poklicno prihodnost. Problem 

pa je uvajati takšne spremembe, 

saj je sistem sam po sebi precej rigiden 

in se pogosto stvari premikajo preveč 

počasi. Pri študentih včasih pogrešam 

malce več samoiniciativnosti in 

mogoče tudi odgovornosti. Menim, da 

sta to lastnosti, ki sta nujno potrebni 

za naš poklic. 

Nedavno ste skupaj s sodelavci dosegli 

izjemen raziskovalni uspeh, saj ste svoje 

rezultate objavili v prestižni reviji Angewandte 

Chemie International Edition 

(faktor vpliva 11,26). Koliko dela se skriva 

v ozadju takšnega uspeha in kaj vam 

to priznanje predstavlja? 

Za to objavo stoji marsikaj, a se ob 

doseženem cilju prenekatera nadura, 

slaba volja in sivi las hitro pozabijo. V 

spominu ostane odlično timsko delo in 

veselje ob vsakem napredku. Takšna 

objava predstavlja potrditev našemu 

pristopu k problematiki in nam hkrati 

daje zagon za nadaljnje cilje. Osebno 

sem na to objavo posebej ponosna, 

ker je produkt dela majhne skupine le 

slovenskih raziskovalcev in kaže, da z 

dobrim sodelovanjem lahko uspemo 

tudi sami. Na tem mestu bi še posebej 

rada poudarila izjemno produktivno 

delo s sodelavci s Katedre za farmacevtsko 

kemijo, ki so k vsemu vedno 

pristopili z dobro voljo, samoiniciativno 

in zagnano. 

Znano je, da naša država omejuje financiranje 

v raziskovalne namene. Se pri 

svojem delu zato kdaj počutite omejeni? 

Smo Slovenci potem lahko konkurenčni 

državam, ki v raziskovanje vlagajo mnogo 

več? 

Sistem financiranja v naši državi ima 

po mojem mnenju kar nekaj težav. Poleg 

omejenih sredstev so le-ta razdrobljena 

na veliko manjših projektov 

in onemogočajo realizacijo tistih bolj 

ambicioznih. Sredstva, ki jih pridobimo, 

so tudi razporejena zelo namensko in 

tako lahko imaš ob koncu dneva bolje 

opremljen laboratorij kot v kakšni bolj 

»razviti« državi, a nimaš denarja za 

reagente. Glede konkurenčnosti mislim, 

da imamo na fakultetah še kanček 

težje delo, saj za razliko od inštitutov 

večino časa namenimo pedagoškemu 

in ne raziskovalnemu delu. Marsikaj 

nas omejuje, a na srečo imamo voljo 

in iščemo druge načine, kako preživeti. 

Vsekakor menim, da smo Slovenci celostno 

gledano zelo konkurenčni, a je 

naša pot do uspeha pač bolj strma in 

trnova. Predstavljajte si, kaj vse bi lahko 

postali, če bi imeli optimalne pogoje 

za delo. 

Raziskovanju in pedagoški dejavnosti 

ste zelo predani. Ste pa tudi mama 

še ne leto dni staremu sinčku. Vam ob 

vsem tem sploh ostane kaj prostega 

časa in kaj takrat najraje počnete? 

Glede na to, da sva z Izidorjem, mojo 

drugo polovico, oba zaposlena na 

fakulteti in da sva vpeta v številne 

skupne projekte, včasih res ne najdem 

ločnice med delom in zasebnim 

življenjem. Pa saj se nad tem v večini 

primerov niti ne pritožujem, saj pogosto 

v domačem okolju najdeva odgovor 

na kakšno raziskovalno vprašanje, kar 

me potem tudi pomiri. S prihodom najinega 

škratka se dinamika skoraj vsakodnevno 

spreminja. Z dobro organizacijo 

še vedno ostane nekaj prostega 

časa in trenutkov na »off«. Te najraje 

unovčim za kakšna razvajanja, potovanja 

in fotografijo. Pri slednji aktivnosti 

se sicer premikam zelo po polžje, 

saj mi nekako ne uspe premik od zajetja 

»fotke« do procesiranja na računalniku, 

kaj šele razvijanja. 

Kakšni so vaši načrti in želje za prihodnost? 

Ah, načrtov je vedno veliko, a realizacija 

včasih peša :). Vsekakor ideje o 

kakšnem krajšem podoktorskem delu 

v tujini nisem opustila in upam, da jo 

v prihodnjih letih tudi realiziram. Sicer 

moram priznati, da sem s trenutno 

življenjsko situacijo (tako zasebno kot 

karierno) precej zadovoljna in ne bi 

veliko spreminjala (no, zadeti na lotu 

nikoli ne škodi :)). Kot glavno željo pa 

vseeno izpostavljam, da si v bodoče 

želim uspešno krmariti med vlogo 

mame in raziskovalke, glede na to, 

da zaključujem s porodniško. Upam, 

da mi uspe najti eno zdravo razmerje 

med obojim. 

Kaj bi sporočili študentom, ki so na začetku 

študija, in kaj tistim, ki študij farmacije 

že končujejo? 

Tistim na začetku sporočam, da ni 

tako težko, kot se zdi, samo svoj ritem 

najdite. Vsekakor pa izkoristite študentske 

izmenjave vsaj za mesec dni. 

Ne glede na to, ali bo to dobra ali slaba 

izkušnja, bo neprecenljiva in s tem 

odlična popotnica za prihodnost. Tistim, 

ki zaključujejo, pa toplo na srce 

polagam, da naj si, če le imajo možnost, 

vzamejo pred dokončnim vstopom v 

svet odraslih mesec dni zase – pa naj 

bo to ležanje v travi ali potovanje z vlakom 

po Aziji. To je tisti čas, ko ste še 

zadnjič zares brezskrbni in »svobodni« 

ter brez obveznosti, zato ga izkoristite. 

Anita Kosmač 


dr. Matej Živec, mag. farm. 

21 

Dr. Matej Živec, mag. farm. 

Delo v farmacevtski industriji je dinamično in predstavlja za vsakega farmacevta številne 

izzive. Moj sogovornik dr. Matej Živec, mag. farm., je 4 leta delal kot raziskovalec in asistent 

na Fakulteti za farmacijo. Danes dela v Leku na oddelku za kontrolo kakovosti trdih izdelkov 

kot QC-menedžer. Z njim smo se pogovarjali o tem, kaj nam da študij za delo v farmacevtski 

industriji, in o tem, kakšne so možnosti, da študent pridobi med študijem čim več prakse s 

področja industrije. 

Študirali ste na Fakulteti za farmacijo. 

Po končanem magistrskem študiju 

ste na naši fakulteti doktorirali s 

področja farmacevtske kemije. Ali 

ste tekom študija pridobili dovolj 

znanj in veščin za delo, ki ga opravljate 

danes? 

Študij na Fakulteti za farmacijo je 

precej dober, če govorimo o delu v 

industriji. 

Znanj, ki smo jih dobili preko predavanj 

in vaj za delo v industriji, 

je na naši fakulteti veliko. Večina 

diplomantov se spozna z regulativo 

na farmacevtskem področju. To 

je pomembna prednost pred diplomanti 

drugih študijev, saj se moramo 

zavedati, da je farmacija regulirano 

področje in je takoj na tretjem 

mestu kar se regulatornega nadzora 

tiče. Pred njo sta samo jedrska 

in letalska industrija. Poznavanje 

regulative je na našem področju 

izredno pomembno. Na fakulteti se 

študentje seznanijo s farmakopejo 

in smernicami ICH ter FDA, kar je 

pomembna prednost farmacevta 

pred ostalimi poklici (mikrobiologi, 

kemiki, biokemiki), ki regulative ne 

poznajo. Na farmaciji imamo veliko 

predmetov, ki so tehnične narave, 

kar je ključnega pomena za delo v 

industriji. 

Farmacevti poznamo celoten proces 

od samega načrtovanja do analitike 

in kasneje proizvodnje. Med 

drugim smo seznanjeni s področjem 

stabilnosti, kakovosti, analize 


in nadzora zdravil. Sam ne morem 

reči, da je bilo na fakulteti česa premalo, 

postavi pa se lahko vprašanje, 

koliko študentje odnesejo od vaj in 

predavanj, ki jih obiskujejo tekom 5 

let študija. Pokritost je za bodočega 

farmacevta kar zadovoljiva. Lahko 

rečem, da je študij kar se tiče pokritosti 

znanj za delo v industriji dobro 

zastavljen. 

Se vam zdi, da je tekom študija premalo 

prakse in preveč teoretičnega 

dela? 

Prakse je precej v primerjavi z 

diplomanti iz drugih naravoslovnih 

fakultet. Večina farmacevtov se 

je spoznala z raznimi procesi od 

tabletiranja in granuliranja do ostalih 

procesov, ki so v proizvodnji 

pomembni. Spoznali so se z 

analitskimi tehnikami. Večina ljudi 

iz drugih fakultet ni nikoli videla 

HPLC-ja. Na njem imajo študentje 

redne vaje pri predmetu Analiza in 

nadzor zdravil. Pridobivanje praktičnih 

znanj je po mojem mnenju 

odvisno od angažiranosti samega 

študenta. Možnosti, da se študent 

s temi tehnikami sreča in znanje 

usvoji, je tekom študija več kot 

dovolj. 

Kar bi lahko okrepilo znanje za delo 

v industriji, so pripravništva na tem 

področju, kar pa se trenutno še ne 

izvaja. Dejstvo je, da veliko študentov, 

ki imajo interes za delo v industriji, 

opravlja študentsko delo v 

Leku, kjer imajo možnost pridobiti 

izkušnje s konkretnega področja, na 

katerem delajo. Ti študentje imajo 

kasneje prednost pri iskanju redne 

zaposlitve na področju industrije. 

Srečajo se s kopico internih predpisov, 

ki jih je treba za delo v industriji 

poznati, na fakulteti pa jih 

ni mogoče spredavati, saj so to 

interni predpisi nekega podjetja. Ti 

predpisi sledijo smernicam dobre 

proizvodne prakse, s katerimi pa se 

študent sreča na fakulteti. 

Ste vi tekom študija že vedeli, da 

boste farmacevt v industriji? 

Ne. Ob koncu študija sem se zanimal 

za dve področji: farmacevtsko 

kemijo in farmacevtsko biotehnologijo. 

Takrat sem izbral farmacevtsko 

kemijo. Na tej katedri 

sem delal diplomo, študij mi je bil 

zanimiv. Po diplomi sem se zaposlil 

kot mladi raziskovalec na isti 

katedri. Opravil sem doktorat, kar 

je bila super izkušnja. Na fakulteti 

sem bil še 4 leta na podoktorskem 

študiju. Potem sem prišel do točke, 

ko je bilo treba začeti razmišljati o 

prihodnosti, in sem se odločil, da 

bom naredil premik v industrijo. Ne 

morem reči, da sem se pred 15 leti 

videl v kontroli kakovosti. Delo mi 

predstavlja številne izzive. 

Danes je trg dela tak, da je za 

zaposlitev ključna prilagodljivost 

posameznika. 

Eni imajo pri iskanju želene službe 


22 INTERVJU 

večjo, drugi spet manjšo srečo. 

Tekom študija sem se sam bolj videl 

v razvoju in nisem razmišljal o regulativi, 

kjer je izredno pomembna 

interpretacija določenih pravil, kar je 

pri mojem delu izrednega pomena. 

Čeprav je določenemu delu študentov 

regulativa dolgočasno področje, 

je razumevanje regulative izrednega 

pomena za delo v industriji. 

Kaj so vaše želje za prihodnost? 

Težko rečem, da bo to moja zadnja 

pozicija. Dvomim, da bom zdaj 30 let 

na tej funkciji. Preko te funkcije sem 

vstopil v industrijo; z njo mi je bila 

dana možnost na tem področju. Nekaj 

let bom pridobival izkušnje tukaj, 

potem pa bomo videli. 

Morda bom imel možnost napredovanja 

znotraj te strukture, v kateri 

trenutno sem, lahko pa se zgodi, da 

se bom odločil, da se znotraj podjetja 

preizkusim še na kakšnem drugem 

oddelku. 

Večji sistemi, kot sta Lek in Krka, 

omogočajo prehode znotraj podjetja 

med oddelki. To je do neke mere 

tudi zaželeno. Napredovanje na 

določene pozicije namreč ni možno 

brez določenih izkušenj v industriji, 

se pravi, da jih izkušnje izven industrije 

v osnovi niti ne zanimajo. Če 

hočem kandidirati za neko vodstveno 

funkcijo, je potrebnih minimalno 

5 let delovnih izkušenj v industriji. 

Kako smo mi kot bodoči farmacevti 

tekom študija dejansko vzgajani kot 

farmacevti? 

Tekom študija nisem imel občutka, 

da bi me posebno usmerjali na 

določeno področje. Študij da zelo 

široko znanje iz različnih področij: 

od področja medicine, farmacevtske 

kemije, farmacevtske tehnologije do 

biotehnologije ... 

Imamo široko znanje in se lahko suvereno 

pogovarjamo s strokovnjaki 

z različnih področij, kar nam je v veliko 

pomoč pri našem delu, medtem 

ko so drugi študiji bolj specialistično 

fokusirani. Mogoče se študentu farmacije 

zdijo ta znanja samoumevna, 

hitro pa se zgodi, da strokovnjaki 

iz drugih področij mešajo palete 

namesto pelet. In prav te širine 

znanja se moramo farmacevti zavedati, 

saj smo lahko pomemben 

povezovalen člen med različnimi 

strokovnjaki v industriji. 

Odineja Ratek 

probiotik + prebiotik 

7 sevov mlečnokislinskih bakterij 

+ inulin + vitamin D 

Vzpostavlja in ohranja 

naravno bakterijsko ravnovesje 

črevesne flore 

• Med potovanji 

• Pri spremenjeni prehrani 

• Za imunsko odpornost 

• Med zdravljenjem z antibiotiki 

Dnevni odmerek vsebuje: 1-2 milijardi naravnih in človeku lastnih mlečnokislinskih bakterij 

(7 sevov), 300-600 inulina in 2-4 µg vitamina D, ki ima vlogo pri delovanju imunskega sistema. 

Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. 

Izdelano na Finskem. www.vitabalans.si | Tel: 01 - 560 97 90 


IZKUŠNJE IZ TUJINE − ITALIJA 

23 

Izkušnje iz tujine 

Italija - na kavo, špagete in po 

praktične izkušnje 

Želja po praksi v tujini me je odpeljala k našim zahodnim sosedom – v italijansko prestolnico 

mode, športnim navdušencem znano po slavnih nogometnih klubih, meni pa bo ostala v 

spominu predvsem kot super Erasmus izkušnja. Kam torej? V Milano, seveda! 

Končno oktober, spakirana prtljaga 

in hop, odhod, poln vznemirljivega 

pričakovanja, proti končni destinaciji! 

Milano je z 1,3 milijona prebivalcev 

prestolnica Lombardije, pokrajine 

na severozahodu Italije. Po velikosti 

je drugo največje mesto države, 

poleg tega pa njen industrijski 

in finančni center. Ima ugleden 

izobraževalni sistem, ki vključuje 

sedem univerz in se ponaša z 

najvišjim številom dodiplomskih 

in podiplomskih študentov v Italiji. 

Večja razvitost severa države 

se hitro pokaže ob dejstvu, da si 

veliko Italijanov iz juga v želji po 

kvalitetni izobrazbi in službi najde 

svoje mesto v Milanu, za njih hladnem 

in sivem mestu v primerjavi 

z domačimi sončnimi južnimi obmorskimi 

mesti. 

Italijani veljajo za narod odprtih in 

Božično vzdušje pred Galleria Vittorio 

manuele II. 

glasnih ljudi z značilno gestikulacijo, 

ki spremlja vsak pogovor. Drži 

se jih sloves rahlo kaotične organizacije, 

kar ti na čase nedvomno 

dokažejo. Seveda sem sproščeni 

italijanski duh začutila preko najemodajalca 

že prvi večer ob prihodu, 

kar pa mi takrat ni ravno ogrelo 

srca. Po začetni neodzivnosti na 

klice in nekajurnem čakanju sem 

končno »kracnila« svoj podpis na 

pogodbo in prejela ključe. Uf, prva 

stvar na seznamu obkljukana, vsaj 

na hladnem ne bom spala. 

Uvodni teden je minil v znamenju 

urejanja birokracije in tekanja 

po uradih. In, ups, prve nerodne 

situacije zaradi jezikovnih pregrad. 

Sama se prej nisem učila italijanščine. 

Kratek uvodni tečaj sem 

naredila tik pred odhodom, kar pa 

je, roko na srce, dosti premalo za 

vsakdanje sporazumevanje. Na 

uradih seveda zmeraj vsaj nekdo 

od zaposlenih govori tekoče angleško. 

Zatakne pa se na pošti, pri 

urejanju mesečne vozovnice, v trgovini 

… Prva lekcija: prevajalniki na 

mobitelu so zlata vredni. 

Na področju javnega prometa me 

je Milano pozitivno presenetil. 

Sestavljajo ga podzemna, avtobusi 

in tramvaji, poleg tega pa imajo 

še sistem najema avtomobilov in 

koles, podoben našemu BicikeLj. 

Podzemna te seveda razvadi, da 

si nervozen že ob več kot triminutnem 

čakanju. Osebno mi je bilo 

vedno zanimivo spremljati vrvež na 

poti in prebivalce Milana, ki je postal 

stičišče mnogih kultur. V iskanju 

boljšega življenja se je v zadnjih 

letih v mestu namreč zelo povečalo 

število priseljencev, ki večinoma 

prihajajo iz Afrike, Vzhodne Evrope 

in Azije. 

SDS-PAGE v teku. 

Pa da zavijemo nazaj na razlog mojega 

prihoda in izobraževanje. Sama 

sem prakso opravljala na Università 

degli Studi di Milano. Najprej 

sem se registrirala na univerzi, kjer 

sem dobila tudi vse potrebne praktične 

informacije, kot so dostop do 

spleta na univerzi, jezikovni tečaj, 

študentske ugodnosti, buddy programme 

za tuje študente ipd. 



24 

IZKUŠNJE IZ TUJINE − ITALIJA 

Raziskovalno delo sem opravljala 

na Katedri za farmakološke in biomolekularne 

znanosti, natančneje 

v laboratorijih za toksikologijo. To je 

štirinadstropna zgradba, stisnjena 

v ulici mestnega predela Città Studi, 

z notranjostjo, ki je na prvi pogled 

malo starejšega datuma kot FFA v 

Ljubljani in jo sestavlja vrsta laboratorijev 

na eni ter pisarn na drugi 

strani. Pri mentorici sem doživela 

zelo lep sprejem, nato pa spoznala 

še ostale zaposlene, s katerimi 

sem v naslednjih mesecih delala v 

laboratorijih. Ekipo so sestavljala 

sama dekleta, večinoma asistentke 

in mlade raziskovalke, ki so se 

izkazale kot zelo prijetna in spodbudna 

družba, vedno pripravljena 

pomagati. Običajen delovni dan se 

je začel ob 9. uri zjutraj in uradno 

končal ob 17. uri, v realnosti pa je 

urnik variiral glede na zastavljene 

eksperimente. Brez tipične kavice 

ob delu ni šlo, seveda v kavarni ob 

zgradbi; slabše kave iz avtomata se 

pa ja ne pije, če že ni nujno. 

Slovenija tudi v Milanu. 

Večino dni sem tako preživela 

delovno v laboratoriju, v zadnjih 

mesecih tudi podaljševala delo v 

pozne ure. Čeprav mi med tednom 

ni ostajalo veliko časa, sem pa ga 

poskusila karseda dobro izkoristiti. 

Najprej sem se skupaj z ostalimi 

Erasmus študenti začela udeleževati 

jezikovnega tečaja, kjer smo se 

bolj ali manj uspešno trudili usvojiti 

osnove italijanščine. 

Šport sem začela pogrešati kmalu 

po prihodu. Živela sem tik ob 

tekaški poti, poleg tega pa univerza 

svojim študentom ponuja številne 

športne aktivnosti po ugodnejših 

cenah. Presenečena nad dejstvom, 

da morajo v Italiji pred vpisom v 

športne aktivnosti nujno opraviti še 

splošen zdravniški pregled in EKG, 

sem končno uredila vse formalnosti, 

prejela izkaznico in se odpravila 

na trening kikboksa. Seveda kot ena 

redkih punc in edina tujka v skupini. 

Zvedavemu vprašanju »Do you 

usually have any other foreign students?« 

je sledil nasmejan odgovor 

»Nooo, Erasmus students enjoy 

and go out not to the trainings«. 

Dobro, Slovenka je kar ostala in se 

imela prav fino. 

So bili pa zato vikendi namenjeni 

bolj ležernemu življenju, ki pritiče 

tujim študentom. Na seznamu so 

se znašli počitek, druženje, pohajkovanje 

po njihovem znanem 

parku Sempione in seveda obvezen 

ogled znamenitosti, od slavne da 

Vincijeve mojstrovine Zadnja večerja 

do mogočne milanske katedrale, 

nakupovalne ulice Galleria Vittorio 

Emanuele II z najprestižnejšimi italijanskimi 

modnimi znamkami in še 

bi lahko naštevali. 

Kaj pa nočno dogajanje? Najdejo se 

klubi za vse okuse, ne manjka pa 

tudi ponudb za Erasmus zabave. Se 

pa ob večerih splača v dobri družbi 

oditi v center mesta na aperitiv. 

Najbolje bi ga opisala z besedno 

zvezo »italijanski happy hour«. 

Običajno ga v barih organizirajo v 

večernih urah. Gre za kombinacijo 

večerje in pijače s kolegi, kjer poleg 

naročene pijače narediš še krog po 

samopostrežnem baru. 

Vsega lepega je enkrat konec. Nekaj 

mesecev mine, kot bi mignil, in že 

je tu čas poslavljanja. S težavo potegneš 

črto pod čudovito izkušnjo, 

še zadnjič vržeš pogled na sobo, ki 

ti je bila nekaj časa dom, in v italijanski 

navadi objameš ter poljubiš 

prisotne. Seveda se bomo še videli! 

Arrivederci a presto amico/a mio/a! 

Bi ponovila še enkrat? Seveda, brez 

dvoma! 

Modrosti in nasveti italijanskih sostanovalcev: 

- NE, ketchup niti približno ne spada 

na pico, kje si pa to že videla? 

- Absolutni DA za omamne kavne 

napitke, vendar espresso ali machiatto, 

bela kava le pogojno v dopoldanskem 

času. 

- Seveda, špageti tudi za večerjo, 

predjed in še kdaj … in NE lomi jih na 

pol pred kuhanjem. 

- There are three people you have to 

respect: God, your mother and Maradona 

(nauki tipičnega italijanskega 

fanta iz Napolija). 

- Priljubljenost tetovaž. 

- Moški so zelo radi urejeni, italijanski 

sostanovalci v uživanju ob nakupih 

oblačil, če finance dopuščajo seveda 

znanih znamk, niso bili izjema. 

- Sinhronizacija vseh filmov (ja, Brad 

Pitt govori tekoče italijansko, zato pa 

cimer ne angleško). 

- MotoGP in nogomet – zagotovo najbolj 

pomembna postranska stvar. 

Tjaša Lapajne 


IZKUŠNJE IZ TUJINE − IMP 

25 

Individual Mobility Project (IMP) 

Individual Mobility Project (IMP) je projekt asociacije European Pharmaceutical Students’ 

Association (EPSA), s katerim skušamo zbližati študente z njihovimi profesionalnimi 

karierami. To skušamo doseči z raznimi delavnicami, srečanji, mednarodnimi projekti in tudi 

direktno preko prijav na mednarodne prakse. 

V glavnem je IMP namenjen 

večmesečni/letni praksi v podjetju, 

ki nudi pripravništvo. Podjetja, s katerimi 

sodelujemo, so zelo poznana 

na svetovnem trgu in nudijo izjemno 

količino znanja, ki ga lahko prejmeš 

in si s tem odpreš veliko poti v razvoju 

svoje osebne kariere. Tako smo v 

mesecu aprilu imeli na voljo dve pripravništvi, 

in sicer v Pragi na Češkem 

v podjetju PharmInvent in v Barceloni 

v Španiji v podjetju Asphalion. Projekt 

je primeren za študente zadnjih 

letnikov vseh študijskih programov 

Fakultete za farmacijo in diplomante, 

ki so študij zaključili pred največ 

dvema letoma. Vse možnosti za 

prijavo so objavljene na spletni strani 

in družabnih omrežjih EPSA ter 

Društva študentov Farmacije Slovenije 

(DŠFS). Zahteve za prijavo na 

ponujeno prakso se razlikujejo za 

posamezen primer, prijave pa vedno 

potekajo v angleščini. Več informacij 

o samem postopku prijave je na voljo 

na spletni strani EPSA. 

Pred kratkim je ponovno zaživela 

Facebook skupina EPSA Individual 

Mobility Project, ki je namenjena 

deljenju izkušenj in dobrih praks s 

področja zaposlovanja, razgovorov 

za delo, ponudb praks ter tudi zaposlitev. 

V skupini se objavljajo tako nove 

IMP prakse kot možnosti zaposlovanja 

za mlade diplomante. Tam lahko 

najdete tudi koristne prispevke o 

grajenju kariere. V skupino se lahko 

včlani kdor koli. Tudi članke in ponudbe 

lahko prosto objavljate, zato se le 

včlanite, če se še niste! 

Na uradni spletni strani EPSA je 

tudi zaživel nov zavihek pod imenom 

EPSA Job Shop. Tam lahko najdete 

zanimive ponudbe zaposlitev in 


praks za študente ter mlade diplomante 

s področja celotne Evrope. 

Vse ponudbe se tudi delijo preko 

družabnih omrežij EPSA. 

Projekt IMP vam ne ponuja le 

klasičnih praks, temveč tudi obilico 

nasvetov glede grajenja kariere 

in ponudb za zaposlitev. Projekt je 

tako zelo koristen tudi za mlajše 

študente, saj nikoli ni prezgodaj za 

profesionalni razvoj in spoznavanje 

s profesionalnim okoljem. Izkoristite 

ponujene možnosti na evropski ravni 

in se projektu priključite že zdaj. Za 

nekaj dodatnih informacij pa prilagamo 

kratka mnenja študentov, ki so 

v preteklosti imeli priložnost sodelovati 

v projektu. 

»Applying for IMP internship was 

the best decision of my life! It gave 

me an opportunity to be a part of an 

amazing team, where I’ve learnt a 

lot about pharmaceutical microbiology, 

and it gave me a detailed insight 

in academia work. Now I feel more 

qualified for lab work and more comfortable 

in English. This internship 

was a full time job and so it is a great 

reference for my CV. Moving abroad 

was not only exciting and fun, it was 

also a lifetime experience where I’ve 

learnt a lot about this field, the world 

and myself.« 

Nina Franko (Slovenia) Helsinki, Finland 

- University of Helsinki (Trainee in 

Medicinal Chemistry Synthesis) 

»I would describe the IMP experience 

with 3 words: scary (before it 

starts), exciting (during) and totally 

rewarding (after it ends). It is really an 

unmissable experience where you 

get to know people from other cultures, 

while discovering fields and 

methods of work, which will enrich 

your professional and personal self. 

I advise anyone who has the will to 

discover new things to apply and 

don’t miss this great opportunity. If 

you’re still thinking about whether 

applying or not, remember: A comfort 

zone is a beautiful place, but 

nothing ever grows there.« 

Rita Sobral da Silva (Portugal) Frankfurt 

am Main, Germany – Fresenius 

Kabi (Compounding Strategies) 

»First month at GSK EPACH, Brussels: 

An amazing month! Enjoying 

the multicultural environment at its 

best! I have never received such a 

warm welcome by coworkers. They 

are all very nice and would offer help, 

if needed. Next to that, it’s great to 

work in above-country environment! 

There is no chance to try this kind of 

work in my country, nor can you see 

the huge company sites like the GSK 

Biologicals in Wavre (near Brussels), 

which is actually a village on its own, 

with almost 5,000 people working 

there. The work is challenging and 

demanding, but on other hand I can 

certainly say that I’m getting experiences 

in huge extent!« 

Klemen Gartner (Slovenia) Brussels, 

Belgium - GlaxoSmithKline (European 

Public Affairs Junior Manager) 

May Žitnik in 



26 


27 



28 

IZKUŠNJE IZ TUJINE − IRSKA 

Življenje in študij na Irskem 

Zadnja štiri leta sem živel na Irskem. Če bi ta članek bral Irec, bi se najbrž spraševal, kaj za 

vraga sem si mislil, da sem šel živet na Irsko. Pa smo že pri prvem stereotipu: Življenje na 

Irskem je težko. V resnici pa je bila to ena izmed izkušenj, ki je najbolj definirala moje osebno 

in profesionalno življenje. 

Življenje na Irskem je morda težko 

zaradi podnebja, vendar kot se za 

vsako bolezen najde zdravilo, tako 

se tudi za vsak dež najde gostilna 

oz. pub. Ja, v dežju pa res ne moreš 

biti zunaj, dežnike pa tako ali tako 

uporabljajo samo turisti. No, dežja 

je na Irskem res veliko, skoraj praviloma 

pa traja manj časa kot obisk 

puba. Sicer pa sem šel na Irsko 

zaradi drugih razlogov. Po končanem 

študiju farmacije v Ljubljani me 

je pritegnilo raziskovanje. Po diplomi 

sem imel priložnost nadaljevati 

raziskovalno delo v skupini prof. 

Irene Mlinarič - Raščan na Katedri 

za klinično biokemijo. Ves čas pa me 

je mikalo, da bi šel še kam drugam, 

zato sem se s spodbudo prijateljev 

(in po velikem neodobravanju 

staršev) odločil, da grem doktorat 

delat v tujino. Po tej odločitvi sem 

razmišljal o destinacijah in začel 

iskati potencialne univerze ter 

teme, ki bi me zanimale. Ker si 4 

leta študentskega življenja nisem 

mogel privoščiti, sem se osredotočil 

na razpisane doktorske pozicije s 

štipendijo, kar je močno skrajšalo 

spisek možnosti. Potem sledi prijavljanje. 

Po navadi je treba izpolniti 

prijavnico, napisati ubijalsko motivacijsko 

pismo in dobiti nekaj priporočil 

pomembnih ljudi, npr. mentorja, 

dekana ali profesorja. Prijavil 

sem se na 30–40 različnih razpisov 

in po 100-odstotni stopnji zavrnitve 

bil že malo obupan. Potem pa je 

prišlo vabilo na telefonski razgovor 

iz Irske. Po kako uro dolgem razgovoru, 

ko se praviloma počutiš precej 

slabo, se je bilo treba odločiti. Najprej 

sem se dogovoril še za intervju 

v živo, kjer sem spoznal 3 mentorje, 

potem pa se odločil za delo pri prof. 

Jeremyju Simpsonu, ki se je ukvarjal 

z mikroskopijo in celično biologijo. 

Približno 3 mesece kasneje sem se 

selil na Irsko. 

Sam študijski program se na Irskem 

malo razlikuje od slovenskega, doktorat 

pa izgleda približno enako. 

Večino časa preživiš v laboratoriju, 

nekaj je tudi predavanj. Večji razliki 

sta edino pogosti seminarji in 

Strokovno predavanje slovenskega podjetja Animacel na UCD School of Veterinary Medicine v 

organizaciji Slovensko-irskega društva Detelca. 

Raziskovalni skupini prof. Jeremyja Simpsona 

(spredaj desno) in prof. Denisa Shieldsa 

(zadaj levo). Fotografija je bila posneta po 

zagovoru doktorata na School of Biology and 

Environmental science. 

t. i. »journal« klubi oz. bralni klubi. 

Praviloma te v enem letu doleti vsaj 

5 predstavitev svojega dela na različnih 

seminarjih različnih velikosti. 

Na ta način smo dobili veliko 

praktičnih izkušenj iz predstavljanja 

znanosti različnim publikam, prav 

tako pa tudi iz zagovarjanja svojega 

dela. Drugo so bralni klubi, kjer 

se enkrat tedensko zbere skupina 

raziskovalcev in diskutira o zanimivem 

znanstvenem članku. Sliši se 

dolgočasno, vendar ni. Na bralnih 

klubih sem doživel nekaj najbolj 

ostrih debat. Tekom doktorskega 

študija so tudi poskrbeli za spodbude 

in izobraževanja o podjetništvu. 

Ravno te teme pa so bile 

ene najbolj zanimivih, saj namreč 

spoznaš, kako lahko s svojim raziskovalnim 

delom zelo konkretno 


IZKUŠNJE IZ TUJINE − IRSKA 

29 

vplivaš na družbo preko zagona inovativnih 

»startup« podjetij. 

Delo na Irskem je bilo zahtevno, 

vsekakor pa tudi zelo zanimivo. Delovni 

čas je vedno daljši od osmih 

ur, in sicer tako za doktorande kot 

za profesorje. Skoraj čisto vsi so 

delali z veliko vnemo, kar je po navadi 

prineslo tudi dobre rezultate. 

Na koncu sem že nekako verjel, 

da je to pač v naravi Ircev. In vedno 

bolj se mi zdi, da je to res. Kot 

ljudje so izjemno podjetni. Živijo po 

pravilu »beseda ni konj«, zato so 

vsi dogovori z njimi zelo enostavni. 

Prav tako imajo zelo visoke ambicije 

in vsi si želijo enkrat v življenju 

obiskati Avstralijo. Pač neka fascinacija. 

Najpomembnejša aktivnost 

je šport, predvsem rugby, hurling 

(ne zamenjujte s curlingom!), gaelic 

football in gostilniški pretepi. V 

tem vrstnem redu se tudi stopnjuje 

agresivnost športa. Res je, tudi 

v gostilni se stepejo zelo športno, 

kar pomeni, da je zelo rekreativne 

narave in po navadi ni povezano s 

predhodnim prepirom. So veseljaki, 

vedno pretiravajo z alkoholom 

in nikoli jih ni naslednji dan sram. 

Ob redkih sončnih IN toplih dnevih 

pa se življenje ustavi, na kampusu 

delijo zastonj sladoled, večino časa 

pa raje kot v službi preživijo zunaj v 

katerem od parkov. Takega dneva 

nikakor ne smeš zamuditi. No, očitno 

vsaj nekateri stereotipi vseeno 

držijo. 

Po prihodu na Irsko sem si moral 

najprej ustvariti krog prijateljev. Po 

navadi je to najlažje znotraj kolegov 

iz službe, veliko pa smo se družili 

tudi s Slovenci. Ustanovili smo tudi 

svoje društvo Detelca in tako tudi 

promovirali Slovenijo. Vsekakor pa 

je prvih nekaj mesecev kar težko. 

Priključil sem se univerzitetnemu 

pevskemu zboru, kjer sem takoj 

dobil 20 novih prijateljev. Je pa to 

idealna priložnost za raziskovanje 

novega okolja in spoznavanje druge 


Otvoritev razstave slovenskega slikarja Leona Zakrajška v Galeriji At No.6 v Dublinu. 

kulture. Dublin je zelo mednarodna 

prestolnica in ima zato pestro 

ponudbo kultur, večinoma v obliki 

restavracij. Tudi na delovnem mestu 

je praviloma zaposlen vsaj en tujec. 

V Dublinu se lahko udeležiš vseh 

velikih koncertov ali pa preprosto 

spoznavaš tipično irsko kulturo 

Razpise za 

raziskovalna 

delovna mesta 

najdete na: 

v pubu. Le pol ure iz centra mesta 

si že na prekrasnih klifih polotoka 

Howth. Tam se sprehodiš po polotoku 

in odmisliš vse skrbi – dokler 

ne pade prva kaplja dežja. No, potem 

pa se zgodba nadaljuje v pubu. 

Asist. dr. Tilen Kranjc, 

mag. farm. 

Nature jobs: 

http: /www.nature.com/naturejobs/science/ 

Euraxess: 

http: /ec.europa.eu/euraxess/ 

Find a PhD: 

https: /www.findaphd.com/ 

Mailing lista SBD in ostalih društev 


30 

PRAKTIČNO USPOSABLJANJE 

Praktično usposabljanje 

na kliniki Golnik 

Na praktičnem usposabljanju mi je družbo delala sošolka Janja, s katero sva se odlično 

dopolnjevali. Nikoli nama ni bil dolgčas, veselje ob dobro opravljenem delu pa je bilo vedno 

podvojeno. 

V prvih dveh mesecih usposabljanja 

je bila najina glavna naloga oskrba 

z zdravili. Z razvozom zdravil in 

potrošnega materiala po oddelkih in 

laboratorijih sva popolnoma spoznali 

bolnišnico ter navezali prve stike z 

zaposlenimi. Po začetnem uvajanju, ki 

je vključevalo tudi zlaganje zdravil na 

police in pripravo zdravil ter potrošnega 

materiala za oddelke, so naju hitro 

naučili popolnoma samostojnih 

prejemov zdravil v lekarno in samostojne 

izdaje zdravil. Sčasoma sva dobili 

tudi občutek za oceno potrebne 

zaloge zdravil v lekarni in se srečali z 

ukrepanjem ob pomanjkanju zdravila 

ter motnjami v preskrbi zdravila. Že po 

dobrem tednu so naju seznanili z osnovami 

aseptične proizvodnje. Pomoč 

pri pripravi kemoterapije je postala najina 

redna naloga. Spoznali sva vlogo 

farmacevta pri zdravljenju onkoloških 

bolnikov, ki vključuje vse od priprave 

dokumentacije, pregleda predpisa 

KT s strani farmacevta, pregleda interakcij 

med zdravili, svetovanja ob 

zdravljenju s peroralnimi zdravili do 

Rokovanje z iglami in brizgami. 

izboljšanja bolnikove sodelovalnosti. 

V okviru aseptične priprave sva se 

srečali tudi s črpalkami, preračunom 

potrebnih količin zdravil za večdnevno 

črpalko in pripravo komore. Imeli sva 

možnost rokovanja z iglami in brizgami. 

Začetno obdobje usposabljanja je 

vključevalo še magistralno pripravo, 

kjer sva se poleg samostojne izdelave 

mazil, gelov in raztopin srečali tudi s 

pripravo oralnih provokacijskih testov 

za testiranja preobčutljivosti. Zadnja 

dva meseca usposabljanja sta 

bila namenjena predvsem reševanju 

kliničnih primerov, ki so mi bili še 

posebno zanimivi in mi dali potrditev, 

da teoretično pridobljeno znanje iz 

fakultete lahko koristno uporabimo. 

Pomagali sva pri identifikaciji kritičnih 

bolnikov, pregledali anamnezo in 

laboratorijske izvide, skušali razbrati 

indikacije za posamezna zdravila, 

interakcije med zdravili, vpliv močnih 

inhibitorjev/induktorjev zdravil na ostalo 

terapijo in neželene učinke ter se 

o vseh primerih, če je čas dopuščal, 

pogovorili s farmacevtom, ki nama je 

primer dodelil. 

Všeč mi je bilo, da sva študentki naprej 

sami poskušali poiskati odgovore 

na vprašanja, šele nato pa smo se o 

primerih skupaj pogovorili. Ravno to 

je po mojem mnenju namen učenja 

in študija. Velikokrat sva se imeli 

možnost udeležiti farmakoterapijskega 

pregleda na oddelku in svetovanja 

ob odpustu pacienta iz bolnišnice. 

Sodelovali sva pri nadzoru nad narkotiko 

in deljenjem zdravil na oddelkih. 

V sklopu reševanja kliničnih primerov 

sva uporabljali še program za oceno 

ledvične funkcije in farmakokinetični 

Skupinska slika Klinika Golnik. 

program Kinetidex, ki služi kot pomoč 

pri odmerjanju učinkovin z ozkim terapevtskim 

oknom. 

Ves čas usposabljanja smo se z mentorico 

trudile čim bolj sproti preverjati 

pridobljene kompetence in se o njih 

tudi na kratko pogovoriti. Če nama je 

zmanjkalo dela, nama je dodelila dodatne 

projekte, kot je npr. posodobitev 

bolnišnične liste zdravil, seznama redkih 

in dragih zdravil, seznama zdravil, 

ki jih moramo shranjevati zaščitene 

pred svetlobo, ali seznama nalepk, ki 

jih opremlja oficina. 

Če ste samoiniciativni in si dela želite, 

potem vam ga zagotovo ne bo zmanjkalo, 

čas pa vam bo hitro minil. Od 

vsega so mi bili najbolj všeč občutek 

sprejetosti študentov s strani vseh 

zaposlenih, odnosi med zaposlenimi 

in to, da smo se po uspešno opravljenem 

delu znali tudi skupaj poveseliti. 

Če vas klinična farmacija veseli, boste 

s praktičnim usposabljanjem na Kliniki 

Golnik pridobili dragocene izkušnje. 

Ema Valentina Sajovic 

Sošolka Janja med izdajo zdravil. 


KOLUMNA - Patofiziologija farmacevta 

31 

Kolumna 

Patofiziologija farmacevta 

Če bi na cesti srečali farmacevta, ne da ga poznate iz fakultete, domačega kraja, športnega 

centra ali lekarne, bi vedeli, da je farmacevt? Mislim, da ne. Farmacevt na prvi pogled izgleda 

kot povprečen človek, še eden izmed mnogih, ki se odpravlja v pekarno po kruh, na pošto 

oddat pismo ali na pivo s prijateljem. Ampak farmacevti smo nekaj drugačnega. Vpliv 

različnih dejavnikov, ki smo jim podvrženi tekom napredovanja skozi stopnje izobraževanja, 

nas oblikuje v izjemno širokomiselne, delovne in odločne posameznike. 

PROLOG 

Fant in dekle se po že ničkolikem 

pregledu letnega proračuna odločita, 

da je čas za nadaljevanje človeške 

vrste. Po približno trimesečnem 

poskušanju se jajčece in spermij 

združita in potovanje bodočega farmacevta 

se začne. Dekle preneha 

s kajenjem in v naslednjih devetih 

mesecih pridno pazi na vnos alkohola 

in ustreznih vitaminov ter 

redne obiske ginekologa. Po zaključku 

izjemno natančnih in koordiniranih 

procesov prenatalnega 

razvoja luč sveta ugleda naš protagonist. 

Seveda sta starša vnaprej 

pripravila žensko in moško različico 

imena – in tako je novorojenček dobil 

ime Gorazd. 


Gorazd se v naslednjih letih ne 

zaveda svoje okolice, a ga starša 

vztrajno spodbujata k odkrivanju 

sveta. V pregled dobiva zanimive 

igračke in knjige, počasi spoznava 

svojo ožjo in širšo družino ter 

je središče njihove pozornosti. Do 

šestega leta je že temeljito pripravljen 

na prvi razred osnovne šole in 

s torbo, ki je dvakrat večja od njega, 

ga starša pospremita na prvo stopničko 

njegove poti. V osnovni šoli 

pridno bere in se uči, spozna veliko 

vrstnikov in se z večino spoprijatelji. 

Je oseba, ki se umika konfliktom, 

se ne izpostavlja preveč in 

pridno opravlja vse šolske obveznosti, 

seveda nadpovprečno. Učitelji ga 

imajo radi, starši so ponosni nanj in 

ga spodbujajo k nadaljevanju te poti. 

Ker ve, da je dobra izobrazba ena 

izmed najpomembnejših stvari, ki 

jih mora doseči, mu osnovna šola ne 

predstavlja večjih težav in konča jo 

z marsikaterim priznanjem, Zoisovo 

štipendijo ter pohvalami učiteljev in 

družine. 

V Gorazdovi težnji po širjenju 

splošnega znanja, ki na nek način 

izvira tudi iz skritega občutka, da 

ne ve, kaj točno ga zanima in ga bo 

zanimalo celo življenje, se vpiše na 

gimnazijo. Zaradi pridnega dela v 

osnovni šoli z vpisom nima težav in 

z malo manjšo, a še vedno pretežko 

torbo odločno sam spleza na drugo 

stopničko njegove poti. Gimnazija 

je povsem drugo okolje – sreča 

vrstnike, ki so mu po delavnosti in 

rezultatih veliko bolj konkurenčni, 

nekateri ga presegajo, nekateri ne. 

Učiteljev ne pozna, snov se mu na 

prvi pogled zdi veliko težja. Kljub 

temu ohranja svojo osebnost iz 

osnovne šole, a počasi že spoznava, 

da ga družboslovne vede ne zanimajo 

preveč. Ure kemije, biologije 

in fizike ga veselijo najbolj (no, 

fizike niti ne) in z veseljem nadaljuje 

tradicijo udeleževanja tekmovanj 

iz znanja pri teh predmetih; družboslovna 

je opustil. S povprečjem 

nima težav in od otroštva sprejeta 

dogma »Izobrazba je ena izmed 

najpomembnejših stvari« je trdno 

usidrana v njegovo glavo. Maturo 

odpiše samozavestno in se z dvignjeno 

glavo ter povišano štipendijo 

spusti v nešteto možnosti za nadaljevanje 

njegove poti. 

JEDRO 

Gorazd ve, da ga najbolj zanima kemija, 

ki ji dokaj tesno sledi biologija. 

Po previdnem pregledu možnosti in 

samostojnem obisku informativnih 

dnevov se odloči, da bo študij nadaljeval 

na Fakulteti za farmacijo, saj 

vključuje prej omenjeni vedi, a se, v 

nasprotju z medicino, osredotoča na 

kemijo. 

Prva dva letnika fakultete Gorazd 

opravi brez zavedanja, kaj pomeni 

biti farmacevt. Vidi le goro različnih 

predmetov, zapiskov, starih izpitov 

in matric za poročila opravljenih 

vaj. Po končanem drugem letniku s 

kančkom strahu pričakuje tretji letnik, 

ki je nekako mejna točka zanj. 

Pa ne zaradi PAFI-ja, Farmacevtske 

kemije III ali drugih študijskih obveznosti, 

ampak zaradi občutka, 

da se še vedno ni nič naučil. S tem 

občutkom se odločno spopade in 

po tretjem letniku se mu zdi, da je 

sposoben širokega pogleda, ki ga je 

pridobil skozi učenje matematike, 

fizike, socialne farmacije in nešteto 

kemij. Do konca študija nima težav 

in diplomira z odliko. Po opravlje- 


32 

KOLUMNA - Patofiziologija farmacevta 

nem praktičnem usposabljanju 

uradno postane farmacevt. Ampak 

kaj to pomeni? 

Mislim, da je farmacija eden izmed 

najbolj interdisciplinarnih študijev. 

Posledično pridobimo marsikatero 

sposobnost, katerih kombinacija 

nas oblikuje v strokovnjake, ki so 

nepogrešljivi del ekipe zdravstvenih 

delavcev. Sposobnost metodološkega 

pogleda nam privzgojita matematika 

in fizika. Sposobnost logičnega 

razmišljanja je spodbujano skozi 

celotni študij. Čuta za ljudi se niti ne 

zavedamo, dokler ne pride do izraza 

ob pomoči sošolcem, delu v lekarni 

ali želji, da babici končno razložimo, 

katera zdravila jemlje in zakaj. Vse 

te veščine ima vsak od nas – razlika 

je v tem, da nekateri bolje razvijejo 

ene, drugi pa druge. 

Farmacevti tekom študija pridobimo 

izobrazbo, ki je, še posebej pri 

vlogi lekarniškega farmacevta, ob 

nastopu delovne dobe premalo uporabljena. 

Lekarniški farmacevti so 

fakulteto obiskovali 5 let in bili izobraženi 

o patofiziologiji, farmakologiji, 

farmakokinetiki in farmakodinamiki 

v enaki, če ne celo večji meri 

kot zdravniki. Vseeno so omejeni na 

vlogo izdajanja zdravil, svetovanja 

o odmernem režimu in opozarjanja 

na možne stranske učinke, ki pa jih 

dandanes računalnik nedvoumno 

prikaže. Mislim, da se lahko strinjamo, 

da v poklicu obstaja neizkoriščen 

potencial, ki pa se počasi že 

začenja razvijati. 

Tako kot je značilno za Slovence, se 

bomo zdaj ozrli v tujino. V naslednjem 

odstavku ne navajam podatkov 

o vseh državah, ampak le tiste, ki so 

mi poznani. V državah, kot so Avstralija, 

ZDA, Združeno kraljestvo, 

Irska in Portugalska, lekarniški farmacevti 

že rutinsko opravljajo cepljenja 

proti gripi, raku na materničnem 

vratu, hepatitisu B in tetanusu. 

V prej omenjenih državah je tudi 

vedno bolj razvidna vloga farmacevta 

v pregledu terapij bolnikov, kar 

se seveda dogaja tudi v Sloveniji v 

sklopu klinične farmacije, a je razvoj 

še na začetku, število pregledanih 

terapij pa je zaenkrat še nizko. V 

Združenem kraljestvu farmacevti 

tudi rutinsko opravljajo storitve, kot 

je merjenje krvnega tlaka in telesne 

temperature, v nekaterih lekarnah 

pa že preglede bolnikov (fizični pregled 

bolnika, pogovor o simptomih). 

Predstavljajte si, da pridete v lekarno 

in vas farmacevt odvede v sobo za 

svetovanje, kjer vas vpraša po simptomih, 

vas fizično pregleda in vam 

izmeri krvni tlak ter telesno temperaturo. 

Precej podobno obisku pri 

zdravniku. Razlika je, da ti pregledi in 

pogovori niso namenjeni diagnosticiranju 

bolnika, temveč preverjanju 

ustreznosti terapije. To zagotavlja 

ustrezen nadzor nad bolnikom, za 

katerega imamo farmacevti več 

možnosti, in ustrezno svetovanje 

zdravniku za prilagoditev terapije. 

Vse to pa vodi v občutek bolnika, da 

je upoštevan in da zdravstvenemu 

sistemu ni vseeno zanj, posledici 

česa sta boljša adherenca in konec 

koncev boljše počutje bolnika. 

Farmacevti imamo sposobnost olajšati 

breme, ki ga nosijo zdravniki, in 

zagotavljati boljše počutje splošne 

populacije. Slednje vodi v celostno 

izboljšanje celotnega zdravstvenega 

sistema. Tisti izmed vas, ki podrobneje 

spremljate razvoj poklica 

lekarniškega farmacevta v tujini in 

nove smernice, ki prihajajo iz Evropske 

unije, se zavedate dejstva, da 

se bo naš bodoči poklic v naslednjih 

desetletjih korenito spremenil. In za 

to, da bo ta sprememba za bolnika 

in farmacevta čim bolj pozitivna, 

se farmacevti moramo vključiti v te 

spremembe ter jih oblikovati skupaj 

z ostalimi zdravstvenimi delavci. 

Sodelovanje slovenskih farmacevtov 

pri prenavljanju poklica farmacevta 

je zaenkrat neznatno. Še več, 

zavedanje slovenskih farmacevtov o 

procedurah v tujini je neznatno. Ampak 

mi smo nova generacija bodočih 

farmacevtov. Z vsemi možnostmi, 

ki jih imamo v današnji dobi, bi bilo 

izjemno neproduktivno, da se ne 

pridružimo današnjim trendom, ki 

so v državah, ki jim tako radi pravimo 

»razvite«, že vzpostavljeni in 

imajo dokazano pozitiven vpliv na 

zdravstveni sistem. Farmacevti smo 

tudi osebe, ki se moramo celo življenje 

učiti in slediti novostim, povezanim 

z zdravili, medicinskimi pripomočki, 

prehranskimi dopolnili in 

kozmetičnimi izdelki. Potrudite se in 

se zavedajte ter učite tudi o prihodnosti 

našega poklica. 

EPILOG 

Zgodba Gorazda je po mojih dosedanjih 

izkušnjah zgodba povprečnega 

študenta farmacije. Kot tak se 

bo v prihodnjem desetletju srečal 

z marsikatero inovacijo v poklicu 

lekarniškega farmacevta. Njegova 

odločitev je, ali bo le sledil spremembam, 

ki ga bodo doletele, ali pa 

bo aktivno sodeloval pri oblikovanju 

poklica v prihodnjih letih. Odločitev, 

ki je na koncu boljša za uporabnike 

zdravstvenega sistema, je očitna. 

Pozivam vas, da se o spremembah, ki 

prihajajo, poučite, izoblikujete svoje 

mnenje o njih in ga podate, če bo treba. 

Cilj vseh zdravstvenih delavcev 

bi moral biti kakovosten in dostopen 

zdravstveni sistem, ki omogoča čim 

hitrejšo in čim boljšo obravnavo bolnika. 

Cilj vseh zdravstvenih delavcev 

bi moralo biti izboljšanje zdravja, kar 

se lahko doseže le s tesnim sodelovanjem 

vseh zdravstvenih delavcev 

pri zdravljenju bolnikov. 

Devetinšestdeseta številka Spatule! 

Kolumna ne izraža stališča 

študentskega glasila Spatula. 

Črtomir Fleisinger 


EPSA Annual Congress 2016 

33 


EPSA Člani mandata 2015/2016 

EPSA (Evropska zveza študentov 

farmacije) predstavlja študente iz 

celotne Evrope. Trenutno zastopa 

43 društev študentov farmacije 

iz evropskih držav. Vsakoletno se 

razglasi EPSA Člana preteklega 

mandata, ki se ga izbere na podlagi 

Slovenska delegacija je bila tudi letos ena 

izmed najštevilčnejših. 

Na EPSA Letnem kongresu v Helsinkih 

so potekale tudi volitve za 

EPSA ekipo v mandatu 2016/2017. 

Slovenci smo bili v preteklih letih 

zelo uspešni na evropski ravni in 

imeli številne predstavnike v vodstvu 

EPSA. Trend se je nadaljeval 

tudi letos in na kongresu so bili 

izvoljeni trije predstavniki ŠSSFD. 

Črtomir Fleisinger bo v naslednjem 

aktivnega udejstvovanja pri izvedbi 

EPSA projektov in udeležbe na 

EPSA in profesionalnih dogodkih. 

Konkurenca je vedno zelo huda, 

letos pa nam je kljub dejstvu, da 

smo ena izmed manjših asociacij, 

uspelo prejeti omenjeno priznanje. 

ŠSSFD (Študentska sekcija Društva 

študentov farmacije Slovenije) 

je bila na EPSA Letnem kongresu 

razglašena za EPSA Člana mandata 

2015/2016! Upamo, da bomo 

barve Fakultete za farmacijo na evropskem 

nivoju uspešno zastopali 

tudi v prihodnje. Še naprej pridno 

spremljajte objave študentskih 

društev Fakultete za farmacijo in 

sodelujte pri čim več projektih, ki 

so vam na voljo. Ne bo vam žal! 

Member of the year. 

Študentje Fakultete za farmacijo v ekipi 

EPSA 2016/2017 

mandatu opravljal funkcijo podpredsednika 

za notranje zadeve 

(Vice-President of Internal Affairs), 

ki je hkrati tudi podpredsednik 

EPSA. Eva Shannon Schiffrer je 

bila izvoljena na mesto generalnega 

sekretarja (Secretary General), 

Maja Šerčić pa bo svoje delo v 

EPSA nadaljevala na poziciji alumni 

koordinatorja (Alumni Coordinator). 

Nekaj pozicij je ostalo nezasedenih, 

zato so kongresu sledile 

dodatne volitve, rezultati katerih 

bodo objavljeni v naslednji izdaji 

glasila Spatula. Izvoljena ekipa svoj 

mandat uradno začne julija 2016. 

Vsem izvoljenim že zdaj iskreno 

čestitamo za izvolitev! Upamo, da 

bo EPSA ekipa tudi v prihodnjih 

mandatih slovensko obarvana. 

Črtomir Fleisinger 

Vice President of Internal Affairs 



Secretary General 

Maja ŠerčiĆ 

Alumni Coordinator 


34 


EPSA letni kongres 2017 - Kranjska 

Gora, Slovenija 

Mogoče ste že slišali govorice, zdaj 

pa tudi uradno oznanjamo, da bo 

naslednji EPSA Letni kongres potekal 

leta 2017 v Kranjski Gori! Letni 

kongres je največji letni dogodek 

EPSA, ki združuje do 400 študentov 

iz cele Evrope. Dogodek ponuja bogat 

izobraževalni in družabni program. 

Na Letnem kongresu 2016 

v Helsinkih je skupina 9 študentov 

Fakultete za farmacijo uspešno 

predstavila kandidaturo za organizacijo 

Letnega kongresa 2017. Ta 

obsežen in prestižen dogodek pridno 

organizirajo že nekaj mesecev, 

tekom samega dogodka pa bodo potrebovali 

tudi pomoč večjega števila 

drugih študentov. V tokratni Spatuli 

se vam predstavljajo dogodek in organizatorji 

le-tega, več informacij 

o tem, kako lahko sodeluješ tudi ti, 

pa sledi v prihodnje. Bodi pozoren, 

saj bo dogodek odlična priložnost 

za vse študente Fakultete za farmacijo! 

Čestitke organizatorjem in 

verjamemo, da bo dogodek odličen! 

Organizatorji EPSA Letnega kongresa v Kranjski Gori. 

Predstavitev na EPSA Letnem kongresu v Helsinkih. 

Luka Kosec, zmagovalec Science Day. 

Slovenski predstavniki v ekipi EPSA 2015-2016. 


DOGAJALO SE JE 

35 

Dogajalo se je ... 

Tervetuloa Suomi! Poročilo z Letnega kongresa EPSA! 

Moi! Letošnji 39. letni kongres Evropske 

zveze študentov farmacije 

(EPSA) se je zgodil v času od 18. do 

24. aprila 2016 v Helsinkih, prestolnici 

Finske. Rdeča nit kongresa je bila 

terapija z zdravili za posebne skupine 

bolnikov. 

Finska je izredno zanimiva država, ki 

jo večina Slovencev (pre)slabo pozna, 

ker nanjo gleda izključno s stereotipnega 

vidika. Finska je namreč ena 

izmed najnaprednejših držav sveta, ki 

si jo v zgled jemljejo številni po svetu. 

Ponaša se z izjemnim izobraževalnim 

sistemom, visoko ravnjo gospodarske 

konkurenčnosti, kakovosti 

življenja in državljanskih svoboščin 

ter splošno visoko razvitostjo družbe. 

To je dežela, ki je poznana po blagovnih 

znamkah, kot so Nokia, Suunto, 

F-Secure, Finlandia, Angry Birds, 

Patria, Fazer in še bi lahko naštevali. 

Na njenem severu, kjer je moč občudovati 

čudoviti severni sij, domuje 

Božiček s severnimi jeleni. Saven naj 

bi bilo tu več kot dva milijona, kar v 

povprečju pomeni več kot eno na 

gospodinjstvo. Finci so pregovorno 

ljubitelji piva in oboževalci hokeja ter 

nordijskega smučanja. Vsekakor je to 

država, kamor se splača na naslednji 

kongres. Zaključka kongresa se je 

udeležilo 38 študentov Fakultete za 

Obvezno poziranje s slovensko zastavo. 

farmacijo, ki so krenili v Helsinke, kar 

je v praksi pomenilo, da je bil približno 

vsak deseti udeleženec kongresa 

Slovenec. 

Urnik kongresa je bil sestavljen iz 

simpozijev s strokovnimi predavanji, 

ki so jim prisostvovali vsi udeleženci, 

delavnic in treningov, ki se jih je dalo 

obiskati po predhodni uspešni prijavi, 

ter generalnih skupščin, na katerih 

se je odvijala politika v vseh pomenih 

besede. Slovenska delegacija je 

na slednjih izvrstno zastopala barve 

študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega 

društva, zato lahko s 

ponosom zapišemo, da smo Slovenci 

eni izmed pomembnih in spoštovanih 

igralcev na političnem parketu 

EPSA. Med drugim smo uspešno 

kandidirali in bili izvoljeni kot destinacija 

za 40. letni kongres, ki bo na 

sporedu med 17. in 23. aprilom 2017 

v Kranjski Gori. Bravo, naši! 

Čeprav so Helsinki, ki imajo šeststo 

tisoč prebivalcev, približno trikrat 

večji od Ljubljane, so bile vse točke, 

kjer so se odvijale dejavnosti kongresa, 

dosegljive peš, predvsem pa 

so bili 15-minutni sprehodi med različnimi 

lokacijami odlična priložnost 

za sproščen klepet z naključnimi 

soudeleženci različnih narodnosti. 

Časa za kakovosten spanec enostavno 

ni bilo. Dan se je začel z 

vstajanjem ob pol osmih, sledila pa 

sta tuš in sprehod do glavne univerzitetne 

zgradbe, kjer se je zajtrk 

začel ob osmih. Začetek predavanj, 

delavnic ali treningov je bil ob devetih, 

ki je s premorom za kavo trajal 

do enih popoldne. Ena ura časa 

je bila namenjena za kosilo z včasih 

malce mukotrpnim čakanjem v vrsti, 

ker se je nanj odpravilo še sto drugih 

Slovenska delegacija je bila tudi letos ena 

izmed najštevilčnejših. 

udeležencev. Potem sta sledila menjava 

lokacije in nadaljevaje treningov 

od dveh do pol sedmih z obveznim 

premorom za kavo. Sledila sta večerja, 

kjer si moral imeti res srečo, da 

nisi pristal v gneči, in odhod nazaj v 

hotel, kjer so se začele priprave na 

družabni program. 

Prvi dan smo imeli svečano otvoritev 

EPSA kongresa v mestni hiši, ki sta 

ji v naslednjih dneh sledili tematski 

zabavi: zabava po zgledu 90-ih in 

t. i. »bad taste party«. Četrtek je bil 

rezerviran za mednarodno noč, ki 

so jo Finci preimenovali v »Winternational 

Night« zaradi nizkih temperatur, 

pri katerih se je odvijala. Vse 

skupaj je potekalo v velikanskem z 

lučkami osvetljenem silosu, oddaljenem 

kakih dvajset minut vožnje od 

Helsinkov. Tu smo lahko pokusili 

tradicionalno hrano in pijačo iz več 

kot 30 držav članic EPSA. Vsekakor 

eden izmed presežkov celotnega 

kongresa! Naslednji večer je sledila 

t. i. »Finlandia Night«, na katero smo 

prinesli modre markerje. Bele majice, 

ki smo jih nosili, niso bile nikoli več 

tako bele. Kongres je dočakal konec 

v soboto na gala večeru, ki je potekal 

v priznanem finskem hotelu Sokos: 

večerne toalete, tradicionalna finska 



36 


»sitsit« večerja s petjem, podelitve 

nagrad, med katerimi je naša delegacija 

prejela nagrado za najbolj dejavno 

EPSA društvo, in zloglasna 

avkcija različnih predmetov, kjer se 

prodajajo včasih precej bizarni predmeti 

za še bolj bizarne cene (nek 

Anglež je npr. kupil prisrčnico za sto 

evrov; Francozi so spravili v promet 

svojo »faluche« za petsto evrov). 

Ko se ti teden dni neprestano dogaja, 

obiskuješ predavanja, delavnice in 

treninge, spoznavaš zanimive nove 

Zdravila po meri 

Vsaka pomlad prinese nekaj novega 

– in tudi letos je. V Društvu študentov 

farmacije Slovenije smo za študente 

naše fakultete krstno izvedli projekt 

Zdravila po meri, ki se sicer na mednarodnem 

nivoju že nekaj let izvaja 

pod okriljem Mednarodne zveze študentov 

farmacije – IPSF. Za razliko 

od drugih dveh tekmovanj, ka-terih 

idejne zasnove izvirajo od tam (Mala 

šola klinike in Svetovanje pacientom), 

je to bolj tehnološko obarvano. 

Induktor veščin 

Izraz »soft- skills training« oz. trening 

mehkih veščin zveni marsikomu 

precej znano, toda kaj točno pomeni, 

je pa že druga zgodba. Do zdaj. Novi 

projekt DŠFS, imenovan Induktor 

veščin, je med 16. 3. in 21. 4. 2016 

na FFA prinesel kar 20 tovrstnih treningov 

in ostalih delavnic. V 6 tednih 

»obratovanja« smo gostili skupno 

ljudi, debatiraš, diskutiraš, polemiziraš, 

izmenjuješ izkušnje, znanje, 

poglede na svet, odkrivaš novo ... se 

zaveš, kako relativen je čas. Čas je 

iluzija, mentalni konstrukt nas, ljudi, 

ki ne obstaja, ko živiš za trenutek, v 

trenutku. Že 39. letni kongres Evropske 

zveze študentov farmacije 

je to zagotovo dokazal! Moi moi, 

Suomi! Se vidimo še kdaj! 

Matic Dolinar 

Z njim smo želeli doseči, da bi lahko 

svoje praktično znanje utrdili tudi tisti 

študentje, ki se bodo tekom svoje 

poklicne poti ukvarjali s pripravo magistralnih 

izdelkov v lekarni oz. bodo 

zaposleni v industriji. 

Sam projekt je bil sestavljen iz uvodnega 

predavanja, kjer nam je mag. 

Simona Mitrovič iz Univerzitetnega 

kliničnega centra v Ljubljani iz prve 

roke predstavila praktične izkušnje s 

pripravo galenskih zdravil v tamkajšnjem 

laboratoriju in izzive, s katerimi 

se soočajo. Temu je sledilo še predavanje 

prof. Odona Planinška iz naše 

fakultete, ki nam je predstavil bolj 

tehnološko-industrijsko plat in inovativne 

pristope izdelave zdravil. 

Tekmovanje smo nato izvedli teden 

dni kasneje v laboratoriju Katedre 

za farmacevtsko tehnologijo, kjer so 

tekmovalci sami poprijeli za pateno, 

pestilo in kartice ter poskusili razviti 

14 trenerjev mehkih veščin in drugih 

izvajalcev delavnic iz različnih študentskih 

in profesionalnih društev 

Slovenije in Evrope, kar je zagotovilo 

potek projekta v dveh jezikih. Z 

angleščino nismo hoteli le postaviti 

dodatnega izziva slovenskim študentom, 

pač pa sočasno medse povabiti 

tudi tuje študente, ki v tem semestru 

Utrinek iz obiska najstarejše lekarne na 

Finskem. 

najbolj optimalno formulacijo glede 

na dane podatke. Kot zadnje dejanje 

so morali pripraviti še ustno predstavitev 

svoje rešitve problema. 

Za konec se v imenu celotne organizacijske 

ekipe zahvaljujem Katedri za 

farmacevtsko tehnologijo za njihovo 

pomoč pri pripravi in izvedbi dogodka, 

tekmovalce pa morem pohvaliti 

za njihove zelo poglobljene in izvirne 

rešitve problema ter jim čestitati za 

pogum, da so se prijavili na doslej čisto 

neznano tekmovanje. Za ostale pa 

velja: priložnost bo spet drugo leto! 

Maša Vozlič 

Med treningom. 



37 

na FFA opravljajo Erasmus izmenjavo. 

V čast si štejemo, da so se slednji na 

povabilo tudi dejansko odzvali. In ne 

samo to, Induktor veščin je poleg te 

spletel še 3 druge vrste mednarodnih 

vezi, saj se je povezal s 3 evropskimi 

projekti. EPSA Trainers on Tour je 

hitro razvijajoči se projekt v okviru 

EPSA, ki omogoča potovanje trenerjev 

EPSA po Evropi in izvajanje treningov 

za vse evropske študente farmacije. 

Pod okriljem te naveze je bilo 

izvedenih 5 treningov, od tega eden 

prav poseben, namenjen trenutni 

ekipi DŠFS. En trening je bil izveden 

tudi v sklopu projekta EPSA twin- 

NET, in sicer za slovenske in slovaške 

udeležence izmenjave Twin16, ki je 

marca potekala v Ljubljani. EPSA IMP 

pa je projekt, ki se preko pridobivanja 

praks po Evropi prvotno osredotoča 

na strokovna, akademska znanja, 

a so prav mehke veščine tiste, ki 

ločujejo kandidate na zaposlitvenem 

Trening ekipe DŠFS. 

Organizacijska ekipa Induktorja veščin. 

razgovoru oz. pomembno vplivajo na 

vsebino življenjepisa in motivacijskega 

pisma. Naj se s to iztočnico vrnem 

na uvodne povedi – kaj so mehke 

veščine. Mehke veščine so tiste dodatne 

sposobnosti, ki ključno vplivajo 

na naučeno znanje, predvsem na 

njegovo interpretacijo in uporabnost, 

in ki jih v sklopu študija kot takega na 

fakulteti ne moremo pridobiti. Takšne 

sposobnosti so npr. upravljanje s 

časom in stresom, mreženje z ljudmi, 

čustvena inteligenca, kreativnost, 

samozavedanje, javno nastopanje, 

komunikacija, projektno vodenje, 

izražanje povratne informacije ipd. 

Ime projekta Induktor veščin zato 

ponazarja natančno to – inducirati 

pomeni vzbujati, spodbujati, v našem 

primeru vzbujati kompetence, ki jih 

kot študenti FFA nujno potrebujemo. 

Golega, akademskega znanja imamo 

veliko, kar potrebujemo, je le še tisti 

drugi vidik, kako to znanje ustrezno 

uporabiti, pokazati, prenesti naprej, 

ga razumeti oz. kako od naučenega 

odnesti največ. Izjemno nas veseli, 

da je namen tega projekta že v premierni 

izdaji prepoznalo več kot 150 

študentov FFA. Najlepša hvala vsem 

sodelujočim društvom, organizacijam 

in ostalim skupinam, ki ste videli 

potencial v tem projektu in se odločili 

za sodelovanje z nami (EESTEC LJ, 

Psihomoč, Zveza Škis, Karierni centri, 

AISEC, ŠSPRSS in EPSA). Največja 

zahvala pa gre »mojim« induktorkam, 

Heleni Vrbanac, Špeli Korat, 

Moniki Stojanovski in Amadeji Zgaga, 

katerih navdušenje nad projektom, 

zaupanje, predanost in neizmeren 

trud so bili to, zaradi česar ta projekt 

niti pod razno ne bi dosegel takšnega 

dometa, kot ga je. Induktor veščin 

se zdaj za nekaj mesecev poslavlja. 

Iskrena hvala vsem sodelujočim in 

se vidimo na treningih mehkih veščin 

naslednje leto! 

Več o projektu si lahko preberete in 

ogledate na njegovi Facebook strani, 

kjer najdete opise treningov in 

delavnic, predstavitve trenerjev in 

izvajalcev delavnic, foto utrinke z dogodkov, 

zanimive videe in še in še. 

Hvala za všeček! 

Neža Trpin 

Zdravstveni tim: Bolečina 

Sodelovanje je ključ do uspeha! Tega 

se študentje farmacije še kako dobro 

zavedamo in se s tem namenom že 

vrsto let v sklopu projekta Zdravstveni 

tim povezujemo s študenti ostalih 

zdravstvenih smeri. Tudi letos 

je bilo tako – skupaj s študenti medicine, 

zdravstvene fakultete in psihologije 

smo aprila organizirali tridnevni 

kongres z naslovom Bolečina. 

V sklopu projekta so se v treh 

popoldnevih zvrstila predavanja 

predstavnikov različnih zdravstvenih 

strok. Prvi del smo namenili bolj teoretičnim 

osnovam patofiziologije 


bolečine in principu delovanja zdravil 

za njeno lajšanje. Nato smo besedo 

predali psihologinji, ki nam je predstavila 

psihološke posledice, ki jih 

ima lahko za bolnika kronična bolečina, 

izvedeli pa smo tudi, ali sta morda 

akupunktura in hipnoza primerni 

in učinkoviti metodi za njeno zdravljenje. 

V nadaljevanju smo poslušali 

o nevropatski bolečini in zdravljenju 

kronične, pooperativne ter porodne 

bolečine in bolečine pri rakavih bolnikih. 

Dotaknili smo se tudi odvisnosti, 

ki se utegne razviti pri dolgotrajni 

uporabi analgetičnih učinkovin. 

Posebno predavanje smo namenili 

predstavitvi zdravilnih rastlin z analgetičnim 

delovanjem. 

Kongres smo zaključili s sklopom 

predstavitve kliničnih primerov, 

kjer sta nam nekaj svojih izkušenj 


38 


iz prakse predstavili klinična in 

lekarniška farmacevtka. 

Zaradi izjemne širine letošnje teme, 

ki je relevantna za prav vse zdravstvene 

delavce (in tudi ostale ljudi!), 

nam je letos uspelo izpeljati zelo 

uravnotežen kongres, na katerem 

se je pokazala pomembnost vsakega 

področja posebej. Uspešno smo 

spromovirali vlogo farmacevtov 

znotraj zdravstvenega tima in tako 

postavili dobre temelje za še bolj 

enakopravno sodelovanje v prihodnje. 

Maša Vozlič 

Okrogla miza: Čudežna zdravila v onkologiji 

Ob omembi alternativne medicine 

nas verjetno velika večina (bodočih) 

farmacevtov takoj zavije z očmi. A 

naši pacienti po njej vseeno posegajo 

– celo vedno več! Posebno dovzetno 

in ogroženo skupino pa predstavljajo 

prav onkološki bolniki. 

Zato se nam je zdelo prav, da si pred 

Okrogla miza Onko 

alternativnimi pristopi nehamo zatiskati 

oči in jih za spremembo vzamemo 

resno. V ta namen smo študentje 

v začetku januarja organizirali okroglo 

mizo, namenjeno samo tej aktualni 

temi. 

Kot panelisti so se nam pridružili 

strokovnjaki, ki se s to problematiko 

vsakodnevno ukvarjajo: klinični farmacevti, 

farmacevti zunanjih lekarn, 

zdravniki, profesorji in nepogrešljivi 

predstavniki bolnikov. 

Najprej smo želeli razčistiti, kako močno 

je alternativna medicina pri nas 

razširjena in kako je regulirana, potem 

pa smo skozi diskusijo spoznavali 

njene mite in resnice. Lahko bolnika 

ozdravi ali mu celo škoduje? Poskušali 

smo ugotoviti, kje morda vseeno ima 

svoje mesto pri terapiji obolelega 

in kako naj se z njo soočamo mi kot 

bodoči zdravstveni delavci. 

Ugotovili smo, da področje še zdaleč 

ni tako črno-belo, kot smo morda na 

začetku mislili, novi izzivi pa se pojavljajo 

vsakodnevno (eden zadnjih 

takšnih krikov so prav gotovo kanabinoidi), 

zato je še toliko bolj pomembno, 

da se znamo nanje pravočasno 

in pravilno odzvati. Ključna pri tem sta 

odkrita komunikacija in razumevajoč 

odnos do bolnika, saj mu lahko le z 

njegovim zaupanjem zares pomagamo 

sprejeti zanj najboljše odločitve 

tudi na področju alternativne medicine. 

Maša Vozlič 

Strokovni večer: Tropska medicina 

Letos smo se predstavnice humanitarne 

skupine, strokovnih večerov in 

ŠO FFA odločile, da se povežemo in 

pripravimo skupen projekt. V okviru 

slednjega so se odvili trije dogodki: 

strokovni večer na temo tropske 

medicine, delavnica prve pomoči 

in seveda vsakoletni humanitarni 

žur. Rdeča nit, ki je povezovala 

vse tri dogodke, je bila humanitarno-medicinska 

odprava Matanga 

2016, ki jo sestavljajo dva študenta 

dentalne medicine, dve študentki 

splošne medicine in mlada zdravnica. 

Odprava se bo julija podala na 

trimesečno poslanstvo v malo vasico 

Matanga na jugovzhodni obali 

Madagaskarja. Ker si odprava celotne 

stroške potovanja – od letalskih 

kart in cepljenj do zdravil in 

medicinskih pripomočkov, ki jih bo 

vzela s seboj – krije sama, smo se 

v humanitarni skupini Društva študentov 

farmacije odločili, da ji priskočimo 

na pomoč z organizacijo 

humanitarnega žura in ji namenimo 

izkupiček od prodanih kart. V zameno 

so nam člani odprave pomagali 

pri organizaciji strokovnega večera. 

Na slednjem nam je predaval Jernej 

Guzej, dr. med., ki je v svojih zaključnih 

študentskih letih tudi sam 

bil del odprave v Matango, danes pa 

predava v okviru predmeta Tropska 

medicina na Medicinski fakulteti. Najprej 

nam je predstavil najpogostejše 

in tudi malo manj pogoste tropske 

bolezni: kako pride do okužbe, kako 



39 

Delavnica prve pomoči 

V prihajajočem mesecu te čaka veliko 

obveznosti. Po končanem pouku 

sledijo vsakodnevni treningi. Potem 

so tukaj še razni projekti, pri katerih 

sodeluješ. Skrbijo te preizkusi znanja, 

ki se bližajo. Obdržati moraš štipendijo, 

tvoje povprečje je pomembno za 

vpis na želeno fakulteto. Bliža se matura 

… Ti bo uspelo? Boš zmogel? Slišal 

si, da obstaja nekakšna »magic pill«. 

Veliko dijakov se znajde v zgoraj 

omenjeni situaciji. Da bi bila njihova 

V četrtek, 3. 3. 2016, je na Fakulteti 

za farmacijo v sklopu strokovno-humanitarnega 

večera Tropska medicina 

potekala delavnica prve pomoči. 

Na delavnici pod vodstvom študentov 

medicine, natančneje skupine »Za življenje«, 

smo udeleženci sprva obnovili 

teoretične osnove prve pomoči in se 

nato preizkusili še v praktičnem delu. 

Ta je obsegal: pravilen pristop k poškodovancu 

in izvedbo položaja za nezavestnega, 

različne načine povijanja 

ran, izvedbo Heimlichovega prijema na 

odraslem in na otroku ter ne nazadnje 

tudi izvedbo temeljnih postopkov 

oživljanja, kot so masaže srca, umetno 

dihanje in uporaba avtomatskega 

defibrilatorja. Glede na to, da se nesreče 

dogajajo povsod okoli nas, znanje 

prve pomoči pa lahko omili posledice 

poškodb ali celo reši življenje, osvežitev 

tovrstnih znanj vsekakor ni nikoli odveč. 

Javna kampanja – Nootropiki 

pot do izobrazbe čim lažja, bi marsikdo 

posegel tudi po raznih (prepovedanih) 

substancah. Število tovrstnih primerov 

iz leta v leto narašča, zato smo 

študentje Fakultete za farmacijo organizirali 

javno kampanjo z namenom 

ozaveščanja dijakov o nevarnostih, ki 

jih takšno ravnanje prinaša. 

Pred javno kampanjo je bil organiziran 

strokovni dogodek Nootropiki, kjer 

smo se dodatno strokovno pripravili, 

udeležili pa so se ga lahko tudi študentje, 

ki pri kampanji niso neposredno 

sodelovali. Dijakom smo predstavili 

nekaj osnovnih spojin, ki se pogosto 

zlorabljajo v akademske namene. Poleg 

njihovega delovanja je bil poudarek 

predvsem na neželenih učinkih in tem, 

kako se kažejo ter kakšne so lahko 

dolgotrajne posledice za organizem. 

Na nekaterih srednjih šolah so bile 

Javna kampanja – Svetovni dan zdravja 

V četrtek, 7. aprila 2016, smo študentje 

Fakultete za farmacijo pripravili 

javno kampanjo za Svetovni 

dan zdravja, ki ga Svetovna zdravstvena 

organizacija (WHO) obeležuje 

skupaj z Združenimi narodi prav 

na ta dan vse od leta 1950. Za javno 

kampanjo smo na Prešernovem 

trgu postavili stojnico, na kateri 

smo od devetih zjutraj pa do poznega 

popoldneva ozaveščali ljudi, 

kako pomembna je skrb za lastno 

zdravje. V ta namen smo imeli razstavljeni 

knjigi Sodobna fitoterapija 

bolezni potekajo in kako se lahko obvarujemo 

pred njimi. Za vsako izmed 

njih nam je povedal, kje je njen izbruh 

najpogostejši, kdaj se je smiselno 

cepiti in kolikokrat cepljenje obnoviti. 

Predavanju je sledila še zelo zanimiva 

in doživeta predstavitev dela 

odprave v Matangi, od smešnih prigod, 

kot sta učenje okoliškega jezika 

in dvodnevno, dogodivščin polno potovanje 

z letališča v bližini glavnega 

mesta Antananariva v Matango, do 

malo manj smešnih, tudi žalostnih. 

Helena Vrbanac 

Špela Černilogar 

postavljene stojnice, kjer smo dijakom 

ponudili dodatno gradivo v obliki 

letakov in jim odgovorili na razna 

vprašanja. Na predavanjih in stojnicah 

so pokazali veliko zanimanja, s tem pa 

smo dosegli namen kampanje – zavedanje 

o nevarnostih nekaterih na videz 

nedolžnih substanc in posledično 

zmanjšanje možnosti njihove zlorabe. 

Aljaž Pisnik 



40 


Celotna dogodivščina se je začela 

v soboto, 19. marca 2016, ko so 

slovaški študentje po dolgi (krožni) 

vožnji prispeli v Ljubljano. Druženje 

smo začeli s kosilom, ki smo ga 

pojedli na ostanku rimskega zidu za 

fakulteto. Dnevno smo kosili kar na 

in Sodobna kozmetika, ki sta plod 

uslužbencev naše fakultete, prav 

tako pa smo imeli s seboj različne 

letake in zgibanke, s katerimi smo 

ozaveščali mimoidoče o nevarnosti 

uživanja nootropikov, zapletih 

pri diabetesu, interakcijah med 

zdravili in alkoholom ... Mimoidočim 

smo med drugim predstavili 

tudi naše društvo DŠFS in področja 

EPSA Annual Reception 2016, Bruselj 

EPSA Annual Reception se je letos 

odvil 15. marca v Evropskem parlamentu 

v Bruslju. Ta najmanj znani 

EPSA dogodek, smatran za »event 

of excellency«, je bolj profesionalne 

kot študentske narave in je namenjen 

predstavitvi EPSA zunanjim opazovalcem 

ter obravnavi aktualne 

tematike s področja zdravstva. Zame 

se je izkušnja začela že 3 dni prej, ko 

sem se pridružila četrtemu sestanku 

vodstva EPSA, spremljevalnemu 

programu, sestavljenemu iz ekskurzije 

v laboratorije Association Pharmaceutique 

Belge (zveza belgijskih 

privatnih in javnih lekarn) in ogleda 

Evropskega parlamenta, nazadnje pa 

še sestanku predstavnikov za stike 

z EPSA, kjer sem imela priložnost 

izmenjevati mnenja z desetimi drugimi 

študenti iz vse Evrope, ki za 

EPSA opravljajo isto delo kot jaz. 

Nato je le sledil veliki dogodek – 

EPSA Annual Reception. Po izdatnem 

varnostnem pregledu smo se namestili 

v eni od manjših kongresnih 

sob v parlamentu. Vsaka miza je bila 

opremljena z lastnim mikrofonom, 

kar je zelo olajšalo sledečo diskusijo. 

Srečanje se je začelo s predstavitvijo 

EPSA, njenih projektov in njenih 

dosežkov v preteklem letu, ki jo je za 

poslušalce pripravila Katarzyna Świderek, 

EPSA predsednica 2015–16. 

Sledila je diskusija na temo »Will reducing 

prices of medicines ensure 

sustainability of healhcare systems 

in Europe?« Član parlamenta in pet 

profesionalnih govorcev z zelo različnim 

ozadjem (industrija, generiki, 

javno zdravje, evropske afere in zastopniki 

plačnikov) so na hitro osvetlili 

tematiko s svojega področja, nato pa 

so priložnost za to in za postavljanje 

vprašanj dobili še udeleženci. Med 

vrhunci diskusije so bile ugotovitve, 

da pacienti ne želijo nujno cen, ki so 

nižje, ampak cene, ki so razumne, da 

je za povečanje adherence potrebna 

večja transparentnost cen, še sploh 

na področju R & D, ki se mora tesneje 

povezovati z marketingom, da kar 70 % 

denarnih sredstev v zdravstvu leži v 

zdravilih in da je zato njihove cene 

treba usklajevati na nacionalni, ne pa 

na evropski ravni, ter da v krizi inovacij 

nova zdravila niso vedno boljša 

in zato v poplavi izdelkov in nekorektnih 

informacij že vsak drugi pacient 

jemlje zdravila neskladno z navodili. 

Diskusiji sta sledila »cocktail reception« 

in priložnost za mreženje. Nato 

je sledilo še manj formalno druženje 

ob belgijskem pivu in pomfriju. 

Na EPSA Annual Reception se nam 

lahko pridružiš spet naslednje leto, 

ko se nam brez dvoma spet obeta 

zanimiva tema. Naj vas za konec 

pustim z najljubšim citatom z letošnjega 

dogodka: »You can put the 

Twinnet izmenjava s Slovaki 

aktivnosti, prebrali pa so si lahko 

tudi kakšen članek iz prejšnjih izdaj 

Spatule. 

Tilen Kozole 

price on the box, but can you put the 

price on the service which is there to 

maintain health?« (Ms. Jūratė Švarcaitė, 

Pharmaceutical Group of the 

European Union (PGEU)). 

Katja Olenik 

poti, in sicer smo si privoščili »Wok 

to go«, medtem ko smo večerje 

preživeli kot velika internacionalna 

družina v Meti in baziliki. Vsak 

»Twinnovec« je dobil tudi enega (ali 

več) slovaškega obiskovalca, s katerimi 

smo stkali prav posebne prijateljske 

vezi. 

Nato se je uradno začel Twinnet s 

treningom mehkih veščin na temo 

komunikacije, ki sta ga izvedla EPSA 

trenerja iz Makedonije in Romunije. 

Študente iz Slovaške je na naši 

fakulteti najbolj očarala študent- 



41 

ska sobica z vsemi svojimi dodatki 

in udobnostjo. Predstavili smo jim 

naše društvo, kako delujemo in pri 

katerih projektih smo aktivni. Študente 

je nagovoril tudi prodekan 

prof. dr. Aleš Obreza, mag. farm., za 

učni del programa pa je poskrbel izr. 

prof. dr. Mitja Kos, ki je predaval o 

sodobnih izzivih socialne farmacije. 

Dnevi izmenjave so tekli hitro, saj 

smo jih porabili za popotovanja po 

Sloveniji, proučevanje medkulturnih 

in jezikovnih razlik ter spoznavanje 

drug drugega. 

V kratkem času smo Slovakom uspeli 

prikazati Slovenijo v najboljši 

luči. Popeljali smo jih na izlet v Piran, 

kjer smo preživeli ležerno, s soncem 

obsijano popoldne in uživali v 

sproščenem sprehodu po mestu. 

Obiskali smo tudi grad Otočec in 

74. Ball der Pharmacie 

Kot študentom farmacije nam 

možnosti za udelžbo na mednarodnih 

dogodkih nikoli ne zmanjka. To 

med drugim vključuje celo možnost, 

da se za zelo ugodno ceno študentske 

vstopnice v večerni toaleti 

in izbrani družbi zavrtimo ob valčku 

v Hofburgu, dunajski kraljevi palači, 

nekdaj domu Habsburžanov z Marijo 

Terezijo na čelu. 

Letošnji 74. Ball der Pharmacie se 

je odvil 16. januarja 2016 na Dunaju 

in je bil še posebej odmeven, saj je 

zaradi dobre promocije in spremljevalnega 

programa, organiziranega s 

strani avstrijskega društva študentov 

farmacije (AFÖP), pritegnil kar 

80 študentov iz Avstrije in kar 23 

drugih držav (tam je bil celo Novozelandec, 

ki je takrat opravljal SEP 

prakso v Nemčiji). Spremljevalni program, 

ki se je začel dan pred plesom, 

jih vodili po starem mestnem jedru 

Ljubljane, kjer smo jim razkazali 

znamenitosti, nato pa smo se ločili – 

najbolj zagnani turisti so se odpravili 

na ogled ljubljanskega gradu in Metelkove 

ulice, tisti bolj avanturistični 

pa smo odšli na paintball, kjer smo 

prijateljstvo za nekaj ur zamenjali za 

vojno. 

Med drugim smo se odpravili tudi 

v podjetje Krka, d. d., v Novo mesto 

na ogled in predstavitev obrata 

za proizvodnjo trdnih oblik zdravil 

Notol 2. V upravni stavbi Krke nas je 

sprejela Teja Lesjak, vodja področja 

v službi za odnose z javnostmi. Nato 

smo se odpravili v Notol 2, kjer smo 

si ogledali galerijo Notol. Na kratko 

so nam predstavili zgodovino podjetja 

in najpomembnejše blagovne 

znamke skozi čas. Pokazali so nam 

predstavitvena videa o Krki in Notolu 

2, nato pa smo si proizvodne 

procese v Notolu 2 še ogledali. Najbolj 

nas je navdušil ogled proizvodnega 

obrata s panoramskim dvigalom 

skozi več etaž, saj smo tako 

bolj doživeli dejansko proizvodnjo 

zdravil. Med predstavitvijo smo se 

podučili tudi o viziji, poslanstvu in 

vrednotah podjetja ter doumeli, kaj 

pomeni živeti zdravo življenje. 

Izmenjava je kaj hitro minila in 

morali smo se posloviti od pridobljenih 

prijateljev, a le za kratek čas, 

saj smo že konec aprila odšli na drugi 

del Twinnet izmenjave – tokrat 

smo se slovenski študentje odpravili 

v Bratislavo … Več pa v naslednji 

Spatuli. 

Tilen Kozole 

je bil sestavljen iz drsanja, tradicionalne 

avstrijske večerje, zabave 

v klubu in učne ure valčka v eni od 

elitnih dunajskih plesnih šol. Sledil 

je skok k frizerju in v dolgo večerno 

obleko (brez te oz. brez metulj- 



42 


čka vstop ni dovoljen) in že smo se 

spoznavali z uglajeno notranjostjo 

Hofburške palače, občudovali Opening 

Cermony, poplesavali na enem 

ob petih plesišč (povsod je bila živa 

Student Exchange Committee (SEC) 

je delovna skupina IPSF (International 

Pharmaceutical Students’ Federation), 

ki se ukvarja z največjim projektom 

IPSF – s SEP-om. SEP (Student 

Exchange Programme) prakse 

vas večina pozna. To so enomesečne 

prakse na področju farmacije v kateri 

koli od približno sedemdesetih držav 

po svetu, kjer je društvo član IPSF 

in ima koordinatorja, ki išče prakse 

glasba – tudi salsa!), ob polnoči pa 

prepevali »Volare« ob koncertu italijanske 

glasbe ter nato zaplesali še 

četvorko. After party se je zaključil v 

času zajtrka. 

za SEP študente. SEC sestavlja 10 

članov in Chairperson of Student Exchange, 

ki je tudi v izvršnem odboru 

IPSF. Ti člani skrbimo, da SEP poteka 

brez težav, skrbimo pa tudi za njegovo 

izboljšavo, promocijo, dodeljevanje 

finančnih sredstev SEP Grant-a, 

priključitev novih držav k SEP-u in 

njihovo uvajanje ter tudi za to, da 

komunikacija med Student Exchange 

Officerji (SEOti) poteka nemoteno. 

Odločili smo se, da bo sestanek v 

Sloveniji, kjer smo razpravljali o vseh 

tekočih zadevah in možnih izboljšavah 

ter predlogih SEOtov. 

K udeležbi na SEP praksi in sodelovanju 

pri poletni recepciji vabim vse 

in vam jo tudi priporočam, saj tako 

spoznate nove kulture in prijatelje, 

pridobite kontakte ter vidite, kako 

farmacija deluje na drugem koncu 

Skratka, izjemno zanimiv in zelo 

dobro organiziran dogodek, ki ga 

naslednje leto ne smeš izpustiti! 

Katja Olenik 

Student Exchange Committee Meeting in Person 

sveta ali pa samo čez mejo. Organizacijo 

SEP praks kot SEO ali pa član 

SEC-a oz. Chairperson of Student Exchange 

prav tako priporočam vsem, 

saj si s tem pridobiš veliko izkušenj in 

novih znanj, ki pa ti v življenju lahko 

samo koristijo. 

Viva la pharmacie! Viva la IPSF! 

Martin Koprivnikar Krajnc 

Smučarski vikend 

Konec februarja po končanem izpitnem 

obdobju smo se odpravili na 

vsakoletni smučarski vikend Farmaski. 

Letos je že drugo leto potekal 

na slovenskem priljubljenem 

smučišču Vogel, a v malo drugačni 

izvedbi. Tokrat so se nam pridružili 

kolegi farmacevti iz Avstrije. 

Petkova smuka je potekala bolj mirno 

in počasi, saj smo pred seboj videli 

celo meter ali dva. Slabo vreme 

nas ni ustavilo in tako smo prišli v 

hotel malo pred večerjo. Zvečer smo 

se družili v skupni sobici, igrali karte, 

pink ponk in nekakšno verzijo slovensko-avstrijskega 

Activity-ja. Dan smo 

zaključili plesno v sosednjem »klubu«. 

Zbudili smo se še v en podoben dan, 

kot je bil prejšnji, torej v popolno meglo: 

vidljivost natanko 2 m pred seboj! 

Ampak smo zelo zagnani in željni 

smučanja poprijeli smučarsko opremo 

ter se odpravili na potep po sivih 

strminah. Res neopisljiva izkušnja – 

v tako slabem vremenu se redkokdo 

odpravi na smučarski vikend, ampak 

če kdo to zmore, smo to seveda 

mi, farmacevti. Po nekaj poskusih 

spuščanja tako po progi kot tudi ne 

(zaradi bolj slabo označenih prog je 

progo zlahka zgrešiti) smo se vrnili v 

kočo in se okrepčali z bogato ponudbo 

domačih jedi. 

V upanju, da bomo imeli kaj od smuke, 

smo se utrujeni od sobotnega večera 

zbudili v zasneženo jutro. Na Voglu 

je bilo, nič pretresljivo, slabo vreme 

že tretji dan. Ko smo se uspeli spakirati 

in pojesti zajtrk, smo se zbrali 

v »sobici za druženje«. Najvztrajnejši 

in najbolj željni spustov po zares 

zasneženih strminah smo tako 

pristali tudi zadnji dan na smučkah. 

Ne vem, ali je bilo to zato, da smo se 



43 

lahko nato pohvalili, kako smo vse tri 

dni smučali v razmerah, v katerih bi 

drugače ležali doma na toplem, zaviti 

v najdebelejšo odejo, ali zato, ker 

smo morali do predvidenega odhoda 

Informativni dnevi 

12. in 13. februarja smo tudi na 

Fakulteti za farmacijo gostili srednješolce, 

željne dodatnih informacij 

o študiju farmacije. Rekordno število 

udeležencev si je najprej ogledalo 

predstavitveni film fakultete in 

prisostvovalo predstavitvi študija, 

študijskih programov, mednarodnih 

priložnosti ter obštudijskih dejavnosti. 

Za zainteresirane je sledil organiziran 

ogled fakultete. Tudi letos 

je vsaka izmed šestih kateder pripravila 

ogled njihovih laboratorijev 

in kratko predstavitev področij dela. 

V soboto, 30. 1. 2016, je na smučišču 

Rogla potekal že 8. Farma-ski. 

Glavni organizatorji dogodka so bili 

člani celjske podružnice SFD na čelu 

nekaj pač početi. 

Kljub slabim vremenskih razmeram 

smo se imeli na Voglu več kot odlično. 

Dobra družba, sproščeno vzdušje 

in zimska pravljica, ki nam jo je 

Srednješolce smo po fakulteti usmerjali 

študentje in jim predstavili 

tudi ostale s študijem povezane prostore, 

kot so predavalnice, knjižnica 

in seveda študentska sobica. Srednješolci 

so izkazali veliko zanimanje 

za študij, študentje pa smo jim po 

najboljših močeh odgovarjali na vsa 

zastavljena vprašanja. Na Fakulteti 

za farmacijo tako lahko v prihodnjem 

študijskem letu pričakujemo številne 

znanja in novih izkušenj željne bruce. 

V naslednjih letih jim bomo z veseljem 

predali štafetno palico in s tem 

Ni skrivnost, da FFA v zadnjih letih 

v svoje programe beleži veliko število 

vpisov, a v želji, da bi se približala 

čim širši množici, je bila naša 

fakulteta tudi letos predstavljana na 

tradicionalni 8. Informativi. Sejem 

izobraževanja in poklicev, namenjen 

pridobivanju informacij in pregledu 

izobraževalnih programov v Sloveniji 

ter tujini, je potekal na Gospodarskem 

razstavišču v Ljubljani med 

22. in 23. 1. 2016. Iz lastne izkušnje 

vem, da je večini mladih po nasvet 

ali informacije dosti lažje pristopiti 

k vrstnikom kot pa drugim generacijam, 

zato se je 11 študentov 

vseh smeri in letnikov z veseljem 

odzvalo povabilu fakultete, da svoje 

nasvete, poglede, izkušnje, občutja 

in dejstva o svojem študiju predajo 

dijakom, ki so na pragu izstopa 

iz srednješolskih klopi. S pomočjo 

letakov, plakatov in računalniške 

predstavitve smo tako posredovali 

informacije o študiju, možnostih 

zaposlitve, iskanju delovnih mest, 

želenih kompetencah ipd. Poleg nas 

so bili ves čas na voljo tudi nekateri 

profesorji, ki so na pomoč priskočili 

pri bolj specifičnih vprašanjih, 

vezanih na sam študij (struktura, 

z ga. Natašo Čater, mag. farm. 

Ob 8:00 smo se zbrali v hotelu Planja 

na Rogli, kjer smo se obiskovalci 

najprej prebudili ob kavi in okrepčali 

zakuhala mati narava, so poskrbeli 

za malo drugačen, a nepozaben Farmaski 

vikend. 

Pia Repše, Maja Ana Strnad, 

Tina Požun 

vodstvo mlajših kolegov skozi študij 

farmacije. 


Razstavni prostor FFA dobro obiskan tudi na 8. Informativi 

8. Farma-ski 

proces vpisovanja ipd.). FFA visoko 

odlikujejo tudi obštudijske dejavnosti, 

ki se čedalje bolj kažejo za enega 

najpomembnejših faktorjev pri 

zaposlovanju. Tega se dobro zaveda 

tudi DŠFS, ki z organizacijo številnih 

dogodkov študentom FFA omogoča 

udejstvovanje ali aktivnejšo udeležbo, 

s tem pa odlično priložnost za 

usvajanje, dopolnjevanje ali nadgrajevanje 

kompetenc. Prav slednje 

smo v povzetku predstavljali tudi 

dijakom in ostalim obiskovalcem Informative 

– s Spatulo. Skupna vizija 

študentov in zaposlenih na FFA za 

ohranitev sodelovanja na Informativi 

ter veliko zanimanje mlajših 

generacij sta zagotovili, da se za prihodnost 

strokovnega kadra na FFA 

res ni treba bati. 

Neža Trpin 

s prigrizki, nato pa se odpravili vsak 

na svoj teritorij. Osrednji dogodek 

dneva je bilo smučarsko tekmovanje 

na smučišču Ostruščica. Smučarji 



44 


in deskarji na snegu so tekmovali v 

več različnih starostnih skupinah, 

tako da je bilo dobitnikov medalj 

na koncu kar nekaj. Seveda pa je 

bilo poskrbljeno tudi za nesmučarje. 

Smučarski tekači so se podili 

po progah Tekaškega centra Petre 

Majdič, pohodniki pa so se odpravili 

na pot, ki je potekala mimo koče na 

Pesku do koče Mašin žaga, kjer smo 

se jim po zaključenem tekmovanju 

pridružili tudi ostali, okrepčila potrebni 

udeleženci. 

V hotelu sta nato sledila predavanje 

in večerja, ki jo je otvorila razglasitev 

zmagovalcev, večer pa se je ob živi 

glasbi (prehitro) prevesil v noč. 

Patricija Dolinar 

21st EAHP Congress 

Letošnji kongres EAHP (European 

Association of Hospital Pharmacists) 

je potekal na Dunaju od 16. do 18. 3. 

2016 z glavno temo «Hospital pharmacists 

taking the lead – partnership 

and technologies«. Zaradi bližine 

kongresa in zanimanja za delo v bolnišnični 

farmaciji sva se s sošolko 

odločili podati v iskanje novega znanja. 

Kongresa se je udeležilo približno 

3000 farmacevtov iz vsega sveta, od 

tega približno 60 študentov. 

Prvi dan nas je navdušila slavnostna 

otvoritev, ki so ji sledili predavanje o 

biološko podobnih zdravilih, zatem 

pa slastno kosilo in doza kofeina. 

Letos so prvič organizirali poseben 

program za študente, kjer smo se 

naučili sistematičnega pristopa k 

farmacevtski skrbi v bolnišnici. Vsi 

predavatelji so se uspešno izognili 

monotonosti predavanj in nas veliko 

vključevali s kvizi, nalogami ter 

vprašanji. Ker smo delali v skupinah, 

sva se povezali s študenti iz drugih 

držav in spoznali, da je Velika Britanija 

desetletja pred nami v smislu vključevanja 

farmacevta v vsakodnevno 

oskrbo pacienta v bolnišnicah. Vmes 

ni manjkala kava s prigrizki, da smo 

lažje dočakali večerjo, ki je sledila 

po koncu celodnevnega programa. 

Naslednja dva dni kongresa sta potekala 

po principu »kdor prej pride, 

prej melje«. Namreč na voljo smo 

imeli veliko število delavnic, ki so potekale 

ob približno istem času, tako 

da sva si sami sestavili urnik in upali, 

da bova pravočasno zasedli mesto v 

učilnici. 

Po drugem dnevu smo imeli čas 

za ogled mesta, zvečer pa smo se 

udeležili praznovanja St. Patrick’s 

day-a in druženja z ostalimi študenti 

v organizaciji avstrijskih študentov 

farmacije. 

Zadnji dan kongresa smo ujeli še zadnje 

delavnice, si izmenjali kontakte, 

se poslovili od novih prijateljev in se 

z novo pridobljeno izkušnjo odpravili 

domov. To je bil prvi kongres takšnega 

obsega, ki sem se ga udeležila. 

Vsem, ki se vidijo v bolnišnični in 

klinični farmaciji, priporočam udeležbo 

na tem kongresu, saj je presegel 

vsa moja pričakovanja. 

Sanja Tešić 


ŠPORTNO POROČILO 

45 

Športno poročilo 

Poročilo o športnem dogajanju 

Poleg vseh aktivnosti, o katerih ste 

lahko prebirali na prejšnjih straneh 

Spatule, smo bili študentje in zaposleni 

Fakultete za farmacijo ponovno aktivni 

tudi na športnem področju. Zopet 

gre velika zahvala prof. Nadi Bratuž 

za organizacijo ekip in spodbujanje k 

udeležbi. Ekipe so bile tokrat bolj ali 

manj uspešne, si pa prav vse zaslužijo 

velike pohvale za trud in udejstvovanje. 

Pohvaliti je treba tudi študente, 

ki se športnih tekmovanj udeležujejo 

samoiniciativno. Informacije o 

tekmovanjih, ki jih ponuja Univerza 

v Ljubljani, in tekmovanjih, ki se jih 

Odbojka – moški 

Moška odbojkarska ekipa Fakultete 

za farmacijo je letos dosegla 4. mesto 

v univerzitetni odbojkarski ligi. V skupini 

smo po zmagi nad Pedagoško 

fakulteto in porazoma proti Fakulteti 

za strojništvo in Fakulteti za elektrotehniko 

zasedli 3. mesto. V četrtfinalu 

smo se tako pomerili proti zelo dobri 

ekipi Ekonomske fakultete. Tekmo 

smo sicer izgubili z rezultatom 2 : 0, a 

smo kljub temu napredovali v polfinale, 

saj je v nasprotni ekipi igral igralec, 

ki ni imel pravice nastopa. V polfinalu 

smo igrali proti kasnejšim zmagovalcem, 

Fakulteti za strojništvo. To tekmo 

smo se dobro borili in upirali, a so 

Odbojka – ženske 

V letošnjem šolskem letu so bile 

odbojkarice Fakultete za farmacijo 

zelo uspešne. V skupinskem delu 


študentje ter zaposleni Fakultete za 

farmacijo želimo udeležiti skupinsko, 

so vsem na voljo preko elektronske 

pošte Društva študentov farmacije 

Slovenije. Upamo, da bomo v prihodnem 

letu videli več študentov aktivnih 

tudi na tem področju! 

Če imate dodatna vprašanja glede 

športnega udejstvovanja, pišite na 

spatula@dsfs.si. Enako velja za vse, ki 

želite sodelovati v športnih skupinah 

Fakultete za farmacijo in Društva 

študentov farmacije Slovenije. Vedno 

smo odprti tudi za nove predloge in 

ideje. 

tekmo vseeno dobili strojniki z rezultatom 

2 : 0. Zadnja letošnja tekma je 

bila tekma za 3. mesto. Nasproti so 

nam stali odbojkarji Fakultete za kemijo 

in kemijsko tehnologijo. Tekma 

je bila napeta, a so na koncu nekoliko 

več sreče imeli kemiki in tekmo dobili 

z 2 : 0. Na koncu se v imenu ekipe zahvaljujem 

prof. Nadi Bratuž, ki nas je 

spremljala in bodrila na vseh tekmah 

ter nam vedno pomagala po svojih 

najboljših močeh. Zahvaljujem se tudi 

dekanu prof. dr. Borutu Božiču, ki nas 

je spodbujal na tekmi za 3. mesto, in 

seveda vsem ostalim navijačem, ki so 

za nas navijali tekom leta. 

tekmovanja, kjer so tekmovale v skupini 

B, so po izjemi igri proti PeF in 

proti Fakulteti za šport zasedle drugo 

mesto. Obe ekipi so odbojkarice 

premagale z rezultatom 2 : 0, ki jih 

je popeljal do polfinalnega dvoboja z 

zelo izkušeno ekipo FF. Kljub dobri igri 

so naše odbojkarice morale priznati 

premoč nasprotnicam, ki so nato v 

finalu tudi premagale ekipo MF, ki je 

v polfinalu premagala ZF. Po porazu 

je ekipa FFA igrala za tretje mesto v 

Sledijo kratki povzetki nekaterih 

športnih tekmovanj, ki smo se jih 

udeležili. Poudariti je treba, da smo 

bili aktivni tudi na številnih drugih in 

nekatera bodo opisana šele v naslednji 

izdaji glasila Spatula. Vse, ki se 

udeležujete športnih dogodkov v skupini 

ali posamično, pozivam, da kadar 

koli tekom leta posredujete kratke 

povzetke tekmovanj na spatula@ 

dsfs.si in tako poskrbite za boljšo promocijo 

dogodkov in večjo udeležbo s 

strani študentov FFA. 


Igralci FFA: Grega Ratek, Luka Rejc, 

Simon Brodnjak, Aljaž Pisnik, May Žitnik, 

Žan Rekar, Timotej Grabar, Gašper 

Vrhunc, Leon Lombergar, Jure Kirbiš in 

Samo Kuzmič. 

Samo Kuzmič 

malem finalu z zelo razpoloženo ekipo 

ZF, ki je zaigrala zelo dobro. Naše 

odbojkarice so kljub dobri igri morale 

priznati premoč. Kljub porazu so bile 

zadovoljne z izkupičkom letošnje 

odbojkarske lige. Se že veselimo univerzitetnega 

tekmovanja v odbojki 

na mivki in seveda tudi naslednjega 

šolskega leta, kjer bo naša ekipa spet 

ciljala na visoko uvrstitev. 

Mojca Novak 


46 ŠPORTNO POROČILO 

Futsal – moški 

Univerzitetno tekmovanje v futsalu 

se je že zaključilo. Farmacevti smo 

v naši skupini zasedli 7. mesto, ki pa 

nas ni vodilo v končnico. Žal nam je 

na nekaterih tekmah zmanjkalo malo 

sreče in predvsem izkušenj, ki jih za 

razliko od ostalih ekip zaradi mladosti 

še nimamo. Predvsem zaključek sezone 

je pokazal, da se za prihodnost 

16. januarja je na Kopah na sveže 

zasneženi progi Pungertnik potekal 

Zimski festival študentskega športa 

2015/16. Za naslov državnih univerzitetnih 

prvakov v alpskem smučanju 

in deskanju na snegu se je pomerilo 

46 študentov iz vseh slovenskih univerz. 

Med smučarkami smo v ženski 

konkurenci slavile študentke Fakultete 

futsala na FFA ni bati, saj so novinci iz 

tekme v tekmo pokazali boljše predstave. 

Vse igralce malega nogometa z 

veseljem vabimo, da se nam pridružijo. 

Za dodatne informacije se lahko 

obrnete na prof. Bratuž. Zahvaljujemo 

se vsem, ki ste nas na tekmah podpirali, 

in upamo, da se prihodnjo sezono 

vidimo v še večjem številu. 

Smučanje in deskanje na snegu 

Dan družabnih iger 

Ljubljanski maraton 

Že tretje leto zapored se bomo študentje 

in zaposleni Fakultete za 

farmacijo Ljubljanskega maratona 

udeležili skupinsko. Lani je skupino 

sestavljalo že 20 študentov in zaposlenih, 

letos pa želimo število še povečati. 

Udeležba na množičnem dogodku, 

kot je Ljubljanski maraton, je zares 

nepozabno doživetje, sodelovanje v 

skupini pa samo izkušnjo le izboljša (in 

za farmacijo. Martina Lunežnik je osvojila 

prvo mesto, sama pa sem bila 

druga. Organizatorji so tekmovanje 

popestrili s pestro dodatno ponudbo. 

Brezplačna izposoja in test smuči, 

tečaj smučanja, vožnja z gorskimi 

kolesi po snegu in glasba so poskrbeli 

za dobro razpoloženje tudi po končanem 

tekmovalnem delu. V izredno 

Biljardnica Kaval je bila v sredo, 16. 3. 

2016, prizorišče »Dneva družabnih 

iger«, v sklopu katerega je potekalo univerzitetno 

prvenstvo v kar treh športnih 

disciplinah. Študenti so se pomerili 

v namiznem nogometu, biljardu in pikadu. 

Po komentarjih udeležencev je 

bilo vzdušje fenomenalno. 

Barve naše fakultete sta v pikadu in 

namiznem nogometu branila Stefan 

Lukić in Rok Milošič, slednji pa se je 

pomeril tudi v biljardu. Vse dosedanje 

gostilniške izkušnje jima žal niso pripomogle 

do osvojitve stopničk. Najvišje 4. 

mesto je Fakulteta za farmacijo dosegla 

v namiznem nogometu. 

Na prvenstvih družabnih športov naši 

študentje sodelujejo že drugo leto, 

vendar se jim vidnejši uspehi vztrajno 

izmikajo. Med študenti Fakultete 

za farmacijo vlada prepričanje, da jim 

študijske obveznosti omejujejo količino 

časa, potrebnega za treninge gostilniških 

športov. 

S pridobitvijo novih študentskih prostorov 

sta v načrtu izgradnja in nakup 

infrastrukture za razvoj omenjenih trdih 

veščin. 

Rok Milošič, Stefan Lukić 

nekoliko zniža prijavnino). Povzetek 

udeležbe na lanskoletnem dogodku 

je na voljo tudi v prejšnji izdaji glasila 

Spatula. Vsi, ki vas sodelovanje zanima, 

pridno spremljajte objave Društva 

študentov farmacije Slovenije ali 

pišite na spatula@dsfs.si. Se vidimo 

tudi letos! 


Luka Jurič 

ugodno ceno so bili vključeni avtobusni 

prevoz, malica, prijavnina in celodnevna 

smučarska vozovnica. Kdor 

se letošnjega tekmovanja ni udeležil, 

se ga vsekakor mora naslednjo sezono. 

Dobra družba in zabava sta zagotovljeni! 

Tina Zavec Safran 


RAZVEDRILO 

47 

Razvedrilo 

Cvetke študentov 

Študijsko leto še ni končano in spodobi se, da se tudi tokrat Spatula zaključi na malo manj resen način. Naj 

vam spodnji nabor izjav in pripetljajev iz študentskih vrst služi kot spodbuda za prihajajoče izpitno obdobje. 

Hvala vsem, ki uspešno zagotavljate nadaljevanje rubrike. Naj bo izpitno obdobje čim manjši vir novih cvetk! 

1. Glutation je antioksidant – tvorec prostih radikalov. 

2. HF se uporablja v zaščiti pred kariesom. 

3. Zahteve za pitno vodo: voda mora biti brezbarvna, kalna, bistra 

in brez vonja in okusa. 

4. Peroralna aplikacija pomeni, da neko snov zaužijemo, vendar 

je ne pogoltnemo. Na ta način deluje vodikov peroksid. Uporablja 

se tudi kot analgetik v analitiki. 

5. Pirogen pomeni eksploziven. 

6. Pirogen je mikroorganizem, ki živi v sožitju s človeškim organizmom. 

7. Za radikale je značilna permeabilnost. Izjema so prehodni elementi, 

ki so permeabilni, niso pa radikali. 

8. Za kalijev hidroksid velja podobno kot za natrij. Je topen v vodi 

in reagira bazično. Uporablja se za čiščenje zobnih kanalov in spiranje 

ustne votline. 

9. Hormoni so patološki prenašalci informacije. 

10. Jabolčna kislina se uporablja v farmaciji kot kis. 

11. Živalske maščobe so vir prionskih proteinov, ki povzročijo 

bolezen norih krav. 

12. Holesterol je ženski spolni hormon. 

13. Kemoterapevtiki so učinkovine sinteznega izvora, ki uničujejo 

bakterije. Delujejo tako, da preprečujejo sintezo klavulanske 

kisline. 

14. Etanol je nevroleptik (povzroča narkozo), vendar ne v smislu 

toksičnosti. 

15. Med aminokislinami ima najbolj nenavadno strukturo pirogen. 

16. Etanol se uporablja intravensko pri odvajanju od alkoholizma. 

17. Indirektni simpatomimetik je spojina, predzdravilo, ki med 

metabolizmom postane direkten in tudi deluje kot direktni 

simpatomimetik. Simpatolitiki so spojine, ki zavirajo delovanje 

prenašalcev. 

18. Lokalni anestetiki včasih povzročijo občutek vrtoglavice, zato 

je treba biti pazljiv, da se ob morebitnem padcu ne poškodujemo. 

19. Če je laktoza prisotna v zdravilu, moramo na to opozoriti, ker 

se nekaterim ljudem pojavljajo alergične reakcije na maltozo. 

20. Študentje višjih letnikov so na vajah občasno pripravljeni tudi 

varčevati, zato se tankoplastno kromatografijo lahko opravi tudi 

na aluminiju ali pa celo na samem filter papirju. 

Nove cvetke s strani tako študentov kot zaposlenih so vedno dobrodošle na spatula@dsfs.si. 



48 KRIŽANKA 

Reši NAGRADNO KRIŽANKO in se poteguj za eno izmed 3 nagrad: 

1x DrugDealer USB ključek 

2x DrugDealer očala 

Reši nagradno križanko in obišči spletno stran DŠFS. Izberi zavihek Spatula in sledi navodilom. 

Pravila in pogoji za sodelovanje v nagradni igri: 

1. Izžrebali bomo 3 nagrajence. Glavna nagrada: 

DrugDealer USB ključek, 2. in 3. nagrada: 

DrugDealer očala. 

2. Vsak lahko v nagradni igri sodeluje le in 

izključno enkrat. 

3. V nagradni igri lahko sodelujejo le in izključno 

študentje Fakultete za farmacijo. V kolikor se 

izkaže, da nagrajenci niso študentje Fakultete za 

farmacijo, se žreb ponovi. 

4. Nagradna igra poteka od izida Spatule do 

30. junija 2016 (upoštevali bomo vsa pravilna 

številčna gesla nagradne križanke, prejeta do 30. 

junija 2016, do 23:59). Nagradno žrebanje bo 

potekalo 31. junija 2016. 

5. Nagrajenci bodo objavljeni najkasneje 1. 

septembra 2016 v Facebook skupini Študentje 

farmacije Slovenije in o nagradah obveščeni 

preko elektronske pošte. 

6. Prejemniki nagrad morajo nagrade prevzeti v 

roku enega (1) meseca od objave rezultatov (do 

1. oktobra 2016). 

7. Nagrade niso prenosljive. 


FOTOGRAFIJE Z DOGODKOV 

49 



50 SPONZORJI 


Zdrava pot do urejene prebave 

Edini 

probiotik 

z najvišjo 

koncentracijo 

probiotične 

kulture LGG - 

1 x10 10 k. e./ 

kapsulo. 

NOVO 

Za uravnoteženo črevesno mikrofloro 

Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo prehrano. 

www.waya.si

Spatula 69

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?