Spatula 69

Recommendations

Info

16 INTERVJU Intervju – spoznajmo zaposlene na Fakulteti za farmacijo Prof. dr. Janko Kos, univ. dipl. kem. Svoje znanje, izkušnje in mnenja je za tokratno izdajo Spatule delil prof. dr. Janko Kos. Prof. dr. Janko Kos že dolga leta deluje na Katedri za farmacevtsko biologijo Fakultete za farmacijo. Poleg raziskovalnega in akademskega dela, ki ga opravlja na fakulteti, je izkusil tudi mnoga druga področja farmacije in znanosti. Njegova bogata kariera je bila letos nagrajena tudi z izvolitvijo v Evropsko akademijo znanosti in umetnosti, svoje znanje pa izjemno uspešno že vrsto let deli s študenti v okviru različnih predmetov. Študentje Fakultete za farmacijo vas spoznamo tekom predavanj. Kako bi se na kratko predstavili mlajšim študentom, ki se z vašimi predmeti še niso srečali? Na Fakulteti za farmacijo UL sem zaposlen kot redni profesor farmacevtske biokemije. Biokemijo in povezane predmete predavam na vseh štirih študijskih programih prve in druge stopnje, ki jih izvaja naša fakulteta, na tretji stopnji pa sem nosilec sklopov Maligne bolezni in Biomolekule kot tarče v diagnostiki in terapiji ter predmeta Načrtovanje diagnostikov in biosenzorjev. Veliko se ukvarjam z raziskovalnim delom: sem vodja raziskovalnega programa Farmacevtska biotehnologija: znanost za zdravje, dveh raziskovalnih projektov, ki jih financira Agencija Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost, in mentor dvema mladima raziskovalkama. 10 % zaposlitve imam na Institutu Jožef Stefan, kjer sem vodja Odseka za biotehnologijo. S katerim področjem se ukvarjate raziskovalno? Zakaj ste se odločili za to usmeritev? Rdeča nit mojega raziskovalnega dela je vloga proteoliznega sistema v fizioloških in patoloških procesih. S sodelavci preučujemo molekularne mehanizme razgradnje proteinov, še posebej pa nas zanimajo napake, ki pri tem nastajajo in so povezane z nastankom in napredovanjem raka ter nevrodegenerativnih in avtoimunih bolezni. Pri tem smo se osredotočili na vlogo znotrajceličnih proteoliznih encimov, ki se nahajajo v endosomih in lizosomih. Pri raku so nekateri od njih udeleženi pri migraciji in invaziji tumorskih celic ter tumorski angiogenezi in predstavljajo pomembne tarče za razvoj novih protitumorskih učinkovin ali pa novih diagnostičnih pristopov. Pri tem je ključno poznavanje regulacije delovanja teh encimov, zato intenzivno preučujemo delovanje naravnih zaviralcev, iščemo pa tudi nove, predvsem sintezne molekule, ki bi lahko bile učinkovite v terapiji raka in drugih bolezni. S proteoliznimi encimi sem se srečal že pri diplomskem delu, ki sem ga opravljal na Institutu Jožef Stefan. Kasneje sem raziskoval tudi na drugih področjih. Ukvarjal sem se z razvojem monoklonskih protiteles, diagnostičnih testov, bioloških zdravil in nanodostavnih sistemov, pa vendar so proteolizni encimi ostali moja prva raziskovalna strast. Vsako odkritje privede do vrste novih vprašanj, tako da dela in izzivov na tem področju še zlepa ne bo zmanjkalo. Kot raziskovalec ste prejeli številne prestižne nagrade in pred kratkim postali član Evropske akademije znanosti in umetnosti. Kaj bi svetovali študentom, ki se želijo podati v raziskovalne vode? Predvsem naj raziskujejo s srcem. Izberejo naj si najboljše možno raziskovalno okolje in dobre sodelavce. Pri delu naj bodo pogumni, vztrajni in pošteni. Zaupajo naj v svoje rezultate in cenijo delo drugih; le tako bodo tudi drugi priznali njihovo delo. Ohranjajo naj psihično in fizično kondicijo; raziskovalno delo je naporno in povezano z vzponi in padci. Na nagrade naj ne računajo, te pridejo mnogo kasneje, po navadi takrat, ko se jih ne nadejaš. Iz vašega bogatega življenjepisa je SPATULA − Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva
Prof. dr. Janko Kos, univ. dipl. kem. 17 razvidno, da ste bili zaposleni tudi v drugih sektorjih farmacije. Kako se delo razlikuje med sektorji? Svojo poklicno pot sem začel kot mladi raziskovalec na Institutu Jožef Stefan na takratnem Odseku za biokemijo. Po opravljenem doktoratu, ki pa je takrat trajal dlje kot danes, in po triletnem podoktorskem stažu sem se zaposlil v Krki, d. d., kot vodja Oddelka za biokemijske raziskave in razvoj. S Krko sem sodeloval že prej, pa vendar je bilo razvojno in raziskovalno delo precej drugačno od tistega na institutu. Veliko dela na začetku je bilo s postavitvijo novih laboratorijev in razvojnega programa diagnostikov in bioterapevtikov, pri čemer smo marsikdaj orali ledino. Glavna razlika med podjetjem in raziskovalnim institutom je bila ta, da so se v podjetju rezultati razvojnega in raziskovalnega dela vrednotili glede na poslovne možnosti, na institutu (malo manj pa na univerzi) pa je pomembna predvsem znanstvena odličnost. Veliko bolj kot na institutu ali univerzi pa je je bil v podjetju prisoten kolektivni duh in medsebojno sodelovanje. Kljub precejšnji obremenitvi z razvojnim in vodstvenim delom sem našel čas in možnosti tudi za raziskovalno delo. Kar nekaj mojih zelo dobrih publikacij izhaja prav iz obdobja, ko sem bil v Krki. Po skoraj desetih letih dela v podjetju sem se odločil, da se kot visokošolski učitelj zaposlim na univerzi, kar je bila moja skrita želja že kar nekaj časa. Delo visokošolskega učitelja, če ga jemlješ resno, je eno najbolj vsestranskih delovnih mest. Biti moraš dober predavatelj, razumeti moraš študente in dihati z njimi, tvoje raziskovalno delo mora biti odlično in konkurenčno domačim in tujim skupinam, čeprav imaš za to namenjenih le 20 % delovnega časa, veliko je strokovnega dela, sestankov, konferenc, obiskov, izmenjav itd. Še dobro, da ima dan 24 ur in da lahko delamo tudi popoldne, zvečer in čez vikende. Imamo pa na univerzi več kot drugje t. i. akademske svobode, to pa pomeni, da se lahko sam odločiš, kako in kdaj boš vse to delo opravil. Nekaj časa ste delovali v tujini. Kaj je botrovalo vaši odločitvi za odhod v tujino in nato vrnitev v Slovenijo? Na izpopolnjevanju v tujini sem bil večkrat, glavni vzrok pa sta bila pridobivanje in izmenjava znanj ter izkušenj, kar je osnova znanstvenega dela. Znanost ne more biti zaprta v institucionalne ali nacionalne okvire, osebna izmenjava znanja pa je še vedno zelo pomembna kljub velikemu napredku v informacijskih tehnologijah. Večkrat me je zamikalo, da bi ostal v tujini. Pogoji za raziskovalno delo so bili večinoma mnogo boljši kot pri nas, pa vendar so me družina, delovno mesto, način življenja in lepote naše dežele prepričali, da sem ostal v Sloveniji. Poleg vsega omenjenega ste tekom kariere sodelovali tudi v številnih strokovnih komisijah. Kakšne izkušnje imate s tega področja? Strokovno delo predstavlja pomemben del aktivnosti visokošolskih učiteljev. Pod to dejavnost prištevamo marsikaj, ne samo članstvo v raznih komisijah. Sam sem bil zelo aktiven pri organizaciji znanstvenih konferenc in pisanju strokovnih knjig ter člankov. Sem član uredniških odborov znanstvenih revij, štiri leta sem bil tudi prodekan za raziskovalno delo. Izkušnje v strokovnih komisijah pa so zelo različne. Nekatere so bile bolj same sebi namen in sestankovanje duhamorno, pri drugih pa so bile izkušnje pozitivne, še posebej če so na koncu bili tudi rezultati. Tudi pri strokovnih komisijah je tako kot pri drugem delu vse odvisno od sposobnosti ljudi, organizacije in jasno postavljenih ciljev. Ste predsednik Slovenskega biokemijskega društva. Študentje Fakultete za farmacijo smo prav tako aktivni v številnih študentskih društvih. Kakšen je vaš pogled na obštudijsko udejstvovanje? Obštudijsko udejstvovanje je nedvomno lepši del študentskega življenja, tako tisto, ki ga ponujajo fakulteta, univerza ali strokovna združenja, kot tudi druge, s stroko nepovezane aktivnosti. Pri slednjih se mi zdi še posebej pomembno športno udejstvovanje, tega je v zadnjem času pri študentih veliko premalo. Študentje z delom v društvih, izmenjavami, tabori in delavnicami lahko pridobijo veliko izkušenj za kasnejše poklicno delo. V strokovnih društvih veliko časa namenjamo delu s študenti in dijaki. Slovensko biokemijsko društvo vsako leto podeli mlajšim članom šti- www.dsfs.si/spatula SPATULA št. <strong>69</strong> | Maj 2016
Page 1 and 2: SPATULA GLASILO ŠTUDENTSKE SEKCIJE
Page 3 and 4: UVODNIK 3 Kje začeti? Verjetno smo
Page 5 and 6: Zastrupitev s paracetamolom 5 le na
Page 7 and 8: Ko za alergijo rož’ca raste 7 Ko
Page 9 and 10: Ko za alergijo rož’ca raste 9 se
Page 11 and 12: Glikolna kislina kot kozmetično ak
Page 13 and 14: eRecept 13 PREDNOSTI eRecepta [1, 3
Page 15: NOVIČKE 15 OBJAVA ZNANSTVENEGA ČL
Page 19 and 20: Asist. dr. Martina Gobec, mag. farm
Page 21 and 22: dr. Matej Živec, mag. farm. 21 Dr.
Page 23 and 24: IZKUŠNJE IZ TUJINE − ITALIJA 23
Page 25 and 26: IZKUŠNJE IZ TUJINE − IMP 25 Indi
Page 27 and 28: 27 www.dsfs.si/spatula SPATULA št.
Page 29 and 30: IZKUŠNJE IZ TUJINE − IRSKA 29 vp
Page 31 and 32: KOLUMNA - Patofiziologija farmacevt
Page 33 and 34: EPSA Annual Congress 2016 33 EPSA A
Page 35 and 36: DOGAJALO SE JE 35 Dogajalo se je ..
Page 37 and 38: DOGAJALO SE JE 37 na FFA opravljajo
Page 39 and 40: DOGAJALO SE JE 39 Delavnica prve po
Page 41 and 42: DOGAJALO SE JE 41 ska sobica z vsem
Page 43 and 44: DOGAJALO SE JE 43 lahko nato pohval
Page 45 and 46: ŠPORTNO POROČILO 45 Športno poro
Page 47 and 48: RAZVEDRILO 47 Razvedrilo Cvetke št
Page 49 and 50: FOTOGRAFIJE Z DOGODKOV 49 www.dsfs.
Page 51: Zdrava pot do urejene prebave Edini

Spatula 69

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?