Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
KOLUMNA - Patofiziologija farmacevta<br />
31<br />
Kolumna<br />
Patofiziologija farmacevta<br />
Če bi na cesti srečali farmacevta, ne da ga poznate iz fakultete, domačega kraja, športnega<br />
centra ali lekarne, bi vedeli, da je farmacevt? Mislim, da ne. Farmacevt na prvi pogled izgleda<br />
kot povprečen človek, še eden izmed mnogih, ki se odpravlja v pekarno po kruh, na pošto<br />
oddat pismo ali na pivo s prijateljem. Ampak farmacevti smo nekaj drugačnega. Vpliv<br />
različnih dejavnikov, ki smo jim podvrženi tekom napredovanja skozi stopnje izobraževanja,<br />
nas oblikuje v izjemno širokomiselne, delovne in odločne posameznike.<br />
PROLOG<br />
Fant in dekle se po že ničkolikem<br />
pregledu letnega proračuna odločita,<br />
da je čas za nadaljevanje človeške<br />
vrste. Po približno trimesečnem<br />
poskušanju se jajčece in spermij<br />
združita in potovanje bodočega farmacevta<br />
se začne. Dekle preneha<br />
s kajenjem in v naslednjih devetih<br />
mesecih pridno pazi na vnos alkohola<br />
in ustreznih vitaminov ter<br />
redne obiske ginekologa. Po zaključku<br />
izjemno natančnih in koordiniranih<br />
procesov prenatalnega<br />
razvoja luč sveta ugleda naš protagonist.<br />
Seveda sta starša vnaprej<br />
pripravila žensko in moško različico<br />
imena – in tako je novorojenček dobil<br />
ime Gorazd.<br />
www.dsfs.si/spatula<br />
Gorazd se v naslednjih letih ne<br />
zaveda svoje okolice, a ga starša<br />
vztrajno spodbujata k odkrivanju<br />
sveta. V pregled dobiva zanimive<br />
igračke in knjige, počasi spoznava<br />
svojo ožjo in širšo družino ter<br />
je središče njihove pozornosti. Do<br />
šestega leta je že temeljito pripravljen<br />
na prvi razred osnovne šole in<br />
s torbo, ki je dvakrat večja od njega,<br />
ga starša pospremita na prvo stopničko<br />
njegove poti. V osnovni šoli<br />
pridno bere in se uči, spozna veliko<br />
vrstnikov in se z večino spoprijatelji.<br />
Je oseba, ki se umika konfliktom,<br />
se ne izpostavlja preveč in<br />
pridno opravlja vse šolske obveznosti,<br />
seveda nadpovprečno. Učitelji ga<br />
imajo radi, starši so ponosni nanj in<br />
ga spodbujajo k nadaljevanju te poti.<br />
Ker ve, da je dobra izobrazba ena<br />
izmed najpomembnejših stvari, ki<br />
jih mora doseči, mu osnovna šola ne<br />
predstavlja večjih težav in konča jo<br />
z marsikaterim priznanjem, Zoisovo<br />
štipendijo ter pohvalami učiteljev in<br />
družine.<br />
V Gorazdovi težnji po širjenju<br />
splošnega znanja, ki na nek način<br />
izvira tudi iz skritega občutka, da<br />
ne ve, kaj točno ga zanima in ga bo<br />
zanimalo celo življenje, se vpiše na<br />
gimnazijo. Zaradi pridnega dela v<br />
osnovni šoli z vpisom nima težav in<br />
z malo manjšo, a še vedno pretežko<br />
torbo odločno sam spleza na drugo<br />
stopničko njegove poti. Gimnazija<br />
je povsem drugo okolje – sreča<br />
vrstnike, ki so mu po delavnosti in<br />
rezultatih veliko bolj konkurenčni,<br />
nekateri ga presegajo, nekateri ne.<br />
Učiteljev ne pozna, snov se mu na<br />
prvi pogled zdi veliko težja. Kljub<br />
temu ohranja svojo osebnost iz<br />
osnovne šole, a počasi že spoznava,<br />
da ga družboslovne vede ne zanimajo<br />
preveč. Ure kemije, biologije<br />
in fizike ga veselijo najbolj (no,<br />
fizike niti ne) in z veseljem nadaljuje<br />
tradicijo udeleževanja tekmovanj<br />
iz znanja pri teh predmetih; družboslovna<br />
je opustil. S povprečjem<br />
nima težav in od otroštva sprejeta<br />
dogma »Izobrazba je ena izmed<br />
najpomembnejših stvari« je trdno<br />
usidrana v njegovo glavo. Maturo<br />
odpiše samozavestno in se z dvignjeno<br />
glavo ter povišano štipendijo<br />
spusti v nešteto možnosti za nadaljevanje<br />
njegove poti.<br />
JEDRO<br />
Gorazd ve, da ga najbolj zanima kemija,<br />
ki ji dokaj tesno sledi biologija.<br />
Po previdnem pregledu možnosti in<br />
samostojnem obisku informativnih<br />
dnevov se odloči, da bo študij nadaljeval<br />
na Fakulteti za farmacijo, saj<br />
vključuje prej omenjeni vedi, a se, v<br />
nasprotju z medicino, osredotoča na<br />
kemijo.<br />
Prva dva letnika fakultete Gorazd<br />
opravi brez zavedanja, kaj pomeni<br />
biti farmacevt. Vidi le goro različnih<br />
predmetov, zapiskov, starih izpitov<br />
in matric za poročila opravljenih<br />
vaj. Po končanem drugem letniku s<br />
kančkom strahu pričakuje tretji letnik,<br />
ki je nekako mejna točka zanj.<br />
Pa ne zaradi PAFI-ja, Farmacevtske<br />
kemije III ali drugih študijskih obveznosti,<br />
ampak zaradi občutka,<br />
da se še vedno ni nič naučil. S tem<br />
občutkom se odločno spopade in<br />
po tretjem letniku se mu zdi, da je<br />
sposoben širokega pogleda, ki ga je<br />
pridobil skozi učenje matematike,<br />
fizike, socialne farmacije in nešteto<br />
kemij. Do konca študija nima težav<br />
in diplomira z odliko. Po opravlje-<br />
SPATULA št. <strong>69</strong> | Maj 2016
Change language