27.09.2016 Views

Spatula 69

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

Prof. dr. Janko Kos, univ. dipl. kem.<br />

17<br />

razvidno, da ste bili zaposleni tudi v<br />

drugih sektorjih farmacije. Kako se<br />

delo razlikuje med sektorji?<br />

Svojo poklicno pot sem začel kot<br />

mladi raziskovalec na Institutu Jožef<br />

Stefan na takratnem Odseku za biokemijo.<br />

Po opravljenem doktoratu,<br />

ki pa je takrat trajal dlje kot danes,<br />

in po triletnem podoktorskem stažu<br />

sem se zaposlil v Krki, d. d., kot vodja<br />

Oddelka za biokemijske raziskave<br />

in razvoj. S Krko sem sodeloval že<br />

prej, pa vendar je bilo razvojno in raziskovalno<br />

delo precej drugačno od<br />

tistega na institutu. Veliko dela na<br />

začetku je bilo s postavitvijo novih<br />

laboratorijev in razvojnega programa<br />

diagnostikov in bioterapevtikov,<br />

pri čemer smo marsikdaj orali<br />

ledino. Glavna razlika med podjetjem<br />

in raziskovalnim institutom je<br />

bila ta, da so se v podjetju rezultati<br />

razvojnega in raziskovalnega dela<br />

vrednotili glede na poslovne možnosti,<br />

na institutu (malo manj pa na<br />

univerzi) pa je pomembna predvsem<br />

znanstvena odličnost. Veliko bolj kot<br />

na institutu ali univerzi pa je je bil v<br />

podjetju prisoten kolektivni duh in<br />

medsebojno sodelovanje. Kljub precejšnji<br />

obremenitvi z razvojnim in<br />

vodstvenim delom sem našel čas in<br />

možnosti tudi za raziskovalno delo.<br />

Kar nekaj mojih zelo dobrih publikacij<br />

izhaja prav iz obdobja, ko sem<br />

bil v Krki. Po skoraj desetih letih dela<br />

v podjetju sem se odločil, da se kot<br />

visokošolski učitelj zaposlim na univerzi,<br />

kar je bila moja skrita želja že<br />

kar nekaj časa. Delo visokošolskega<br />

učitelja, če ga jemlješ resno, je<br />

eno najbolj vsestranskih delovnih<br />

mest. Biti moraš dober predavatelj,<br />

razumeti moraš študente in dihati<br />

z njimi, tvoje raziskovalno delo<br />

mora biti odlično in konkurenčno<br />

domačim in tujim skupinam, čeprav<br />

imaš za to namenjenih le 20 % delovnega<br />

časa, veliko je strokovnega<br />

dela, sestankov, konferenc, obiskov,<br />

izmenjav itd. Še dobro, da ima<br />

dan 24 ur in da lahko delamo tudi<br />

popoldne, zvečer in čez vikende.<br />

Imamo pa na univerzi več kot drugje<br />

t. i. akademske svobode, to pa<br />

pomeni, da se lahko sam odločiš,<br />

kako in kdaj boš vse to delo opravil.<br />

Nekaj časa ste delovali v tujini. Kaj je<br />

botrovalo vaši odločitvi za odhod v<br />

tujino in nato vrnitev v Slovenijo?<br />

Na izpopolnjevanju v tujini sem<br />

bil večkrat, glavni vzrok pa sta bila<br />

pridobivanje in izmenjava znanj ter<br />

izkušenj, kar je osnova znanstvenega<br />

dela. Znanost ne more biti zaprta<br />

v institucionalne ali nacionalne okvire,<br />

osebna izmenjava znanja pa<br />

je še vedno zelo pomembna kljub<br />

velikemu napredku v informacijskih<br />

tehnologijah. Večkrat me je zamikalo,<br />

da bi ostal v tujini. Pogoji za<br />

raziskovalno delo so bili večinoma<br />

mnogo boljši kot pri nas, pa vendar<br />

so me družina, delovno mesto,<br />

način življenja in lepote naše dežele<br />

prepričali, da sem ostal v Sloveniji.<br />

Poleg vsega omenjenega ste tekom<br />

kariere sodelovali tudi v številnih<br />

strokovnih komisijah. Kakšne izkušnje<br />

imate s tega področja?<br />

Strokovno delo predstavlja pomemben<br />

del aktivnosti visokošolskih<br />

učiteljev. Pod to dejavnost prištevamo<br />

marsikaj, ne samo članstvo v<br />

raznih komisijah. Sam sem bil zelo<br />

aktiven pri organizaciji znanstvenih<br />

konferenc in pisanju strokovnih<br />

knjig ter člankov. Sem član uredniških<br />

odborov znanstvenih revij,<br />

štiri leta sem bil tudi prodekan<br />

za raziskovalno delo. Izkušnje v<br />

strokovnih komisijah pa so zelo različne.<br />

Nekatere so bile bolj same<br />

sebi namen in sestankovanje duhamorno,<br />

pri drugih pa so bile izkušnje<br />

pozitivne, še posebej če so<br />

na koncu bili tudi rezultati. Tudi pri<br />

strokovnih komisijah je tako kot<br />

pri drugem delu vse odvisno od<br />

sposobnosti ljudi, organizacije in<br />

jasno postavljenih ciljev.<br />

Ste predsednik Slovenskega biokemijskega<br />

društva. Študentje Fakultete<br />

za farmacijo smo prav tako aktivni v<br />

številnih študentskih društvih. Kakšen<br />

je vaš pogled na obštudijsko udejstvovanje?<br />

Obštudijsko udejstvovanje je nedvomno<br />

lepši del študentskega<br />

življenja, tako tisto, ki ga ponujajo<br />

fakulteta, univerza ali strokovna<br />

združenja, kot tudi druge, s stroko<br />

nepovezane aktivnosti. Pri slednjih<br />

se mi zdi še posebej pomembno<br />

športno udejstvovanje, tega<br />

je v zadnjem času pri študentih<br />

veliko premalo. Študentje z delom<br />

v društvih, izmenjavami, tabori in<br />

delavnicami lahko pridobijo veliko<br />

izkušenj za kasnejše poklicno delo.<br />

V strokovnih društvih veliko časa<br />

namenjamo delu s študenti in dijaki.<br />

Slovensko biokemijsko društvo vsako<br />

leto podeli mlajšim članom šti-<br />

www.dsfs.si/spatula<br />

SPATULA št. <strong>69</strong> | Maj 2016

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!