Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Asist. dr. Martina Gobec, mag. farm.<br />
19<br />
Asist. dr. Martina Gobec, mag. farm.<br />
Asist. dr. Martina Gobec je asistentka in raziskovalka na Katedri za klinično biokemijo, ki<br />
uspešno krmari med pedagoškim in raziskovalnim delom. Slednje v zadnjem času potrjujeta<br />
objava raziskovalnih rezultatov v ugledni znanstveni reviji in predavanje pred izvolitvijo v<br />
naziv docentke za področje Toksikološke kemije. Na uspešnost pri delu ima zagotovo<br />
vpliv tudi njen partner Izi (doc. dr. Izidor Sosič, mag. farm.), saj, kot pravi sama, pogosto v<br />
domačem okolju skupaj najdeta odgovor na kakšno raziskovalno vprašanje. V zadnjih nekaj<br />
mesecih pa skupaj razrešita še številna starševska vprašanja, saj se jima je lani rodil sin<br />
Oskar. Veselja in optimizma do življenja tako Martini prav gotovo ne primanjkuje, kar je čutiti<br />
tudi tekom intervjuja.<br />
Kako to, da ste se odločili za študij farmacije?<br />
Ali drži, da je bilo v igri tudi prevajalstvo?<br />
Res je, prevajalstvo je bilo dolgo<br />
prva izbira. Predvsem zato, ker mi je<br />
nemščina bila že od nekdaj blizu, pa<br />
tudi zato, ker bi študij potekal v Mariboru<br />
in ne bi predstavljal tako velikega<br />
finančnega zalogaja kot Ljubljana.<br />
Vse se je spremenilo po informativnih<br />
dnevih, pa še sama ne vem, zakaj<br />
(predstavitev farmacije ni bila nič bolj<br />
posebna kot na ostalih fakultetah).<br />
Vem, da sem takoj poklicala mamo<br />
in rekla, da je to moja prihodnost. Da<br />
sem se zanesla na občutek, je očitno<br />
bilo prav, saj odločitve za ta študij<br />
nisem nikoli obžalovala … Če dobro<br />
pomislim, študija prevajalstva verjetno<br />
nikoli ne bi dokončala, saj bi se hitro<br />
naveličala slovnice in njenih pravil.<br />
Zaposleni ste na Katedri za klinično<br />
biokemijo. S čim se v okviru vaše raziskovalne<br />
in pedagoške dejavnosti ukvarjate?<br />
V sklopu pedagoške dejavnosti sem<br />
vpeta v delo, ki je predpisano z učnimi<br />
načrti, in zvrst zavisi od posameznega<br />
predmeta, tako da so tematike precej<br />
heterogene. Se pa poskušamo asistenti,<br />
če se le da, organizirati tako, da<br />
vsak podaja tiste tematike, s katerimi<br />
ima tudi praktične izkušnje. Tako lahko<br />
študentom iz prve roke podamo znanje.<br />
V okviru raziskovanja sem osredotočena<br />
predvsem na proučevanje<br />
vloge multikatalitičnega encima imunoproteasoma<br />
v raznih patoloških<br />
stanjih (predvsem avtoimunskih) in<br />
vrednotenju imunoproteasoma kot<br />
potencialne tarče. V sklopu dobrih<br />
sodelovanj sem vpeta še v nekatere<br />
druge projekte, pri katerih poskušam<br />
prispevati k rezultatom predvsem z<br />
delom na celicah oz. molekularnem<br />
nivoju.<br />
Kako se spominjate vaših študentskih<br />
let? Ste že od samega začetka vedeli,<br />
da vas veseli raziskovanje, ali ste takrat<br />
morda razmišljali o drugih kariernih poteh?<br />
Študentska leta so bila super – pravo<br />
razmerje med študijem in tistim<br />
zabavnim delom študentskega življenja.<br />
Tekom študija sem se videla<br />
predvsem kot lekarniški farmacevt.<br />
Z diplomsko nalogo se mi je odprl<br />
cel nov svet raziskovanja, postavljanja<br />
vprašanj in iskanja odgovorov, kar<br />
te lahko zasvoji. In tako me je usoda<br />
ponovno popeljala na pravo pot zame.<br />
Leta 2012 ste doktorirali in takrat ste<br />
dejali, da je vaša prihodnost še nejasna.<br />
Omenjali ste tudi tujino. Kaj se je od<br />
takrat spremenilo? Je tujina še vedno<br />
aktualna?<br />
Takoj po doktoratu je res bilo nekaj<br />
težav pri zagotavljanju zaposlitve na<br />
projektu. Na srečo se je v nekaj tednih<br />
vse poklopilo in sem tako ostala na<br />
fakulteti. Zagotovo je tujina nekaj, kar<br />
si še vedno želim izkusiti, pa ne nujno<br />
zato, ker so drugje toliko boljši raziskovalci,<br />
ampak predvsem zato, ker je<br />
vsake toliko treba stopiti iz ustaljenih<br />
tirov razmišljanja, da lahko napreduješ.<br />
Tujina je za doseganje tega odličen<br />
pristop in upam, da željo v prihodnjih<br />
letih tudi realiziram.<br />
Menite, da Fakulteta za farmacijo primerno<br />
izobrazi bodoče magistre farmacije?<br />
Katerih vrlin študentom ob<br />
koncu študija farmacije primanjkuje?<br />
Magistri farmacije imajo zelo širok<br />
spekter možnosti zaposlitve in za<br />
to potrebujejo tudi široko znanje.<br />
Menim, da je študij dobro zasnovan in<br />
poda vse ključne temelje za nadaljnje<br />
strokovno delo. Ali so možne izboljšave?<br />
Seveda so. Farmacija je izjemno<br />
živo področje in se mora zato tudi<br />
študijski program temu prilagajati.<br />
Če 15 let nazaj klinični farmacevti<br />
niso imeli veliko besede pri oblikovanju<br />
farmakoterapije, danes več ni<br />
tako. Izboljšavo vidim torej predvsem<br />
v zaključnih fazah študija, ki bi moral<br />
biti bolj osredotočen/specializiran za<br />
www.dsfs.si/spatula<br />
SPATULA št. <strong>69</strong> | Maj 2016
Change language