Spatula 69

Recommendations

Info

28 IZKUŠNJE IZ TUJINE − IRSKA Življenje in študij na Irskem Zadnja štiri leta sem živel na Irskem. Če bi ta članek bral Irec, bi se najbrž spraševal, kaj za vraga sem si mislil, da sem šel živet na Irsko. Pa smo že pri prvem stereotipu: Življenje na Irskem je težko. V resnici pa je bila to ena izmed izkušenj, ki je najbolj definirala moje osebno in profesionalno življenje. Življenje na Irskem je morda težko zaradi podnebja, vendar kot se za vsako bolezen najde zdravilo, tako se tudi za vsak dež najde gostilna oz. pub. Ja, v dežju pa res ne moreš biti zunaj, dežnike pa tako ali tako uporabljajo samo turisti. No, dežja je na Irskem res veliko, skoraj praviloma pa traja manj časa kot obisk puba. Sicer pa sem šel na Irsko zaradi drugih razlogov. Po končanem študiju farmacije v Ljubljani me je pritegnilo raziskovanje. Po diplomi sem imel priložnost nadaljevati raziskovalno delo v skupini prof. Irene Mlinarič - Raščan na Katedri za klinično biokemijo. Ves čas pa me je mikalo, da bi šel še kam drugam, zato sem se s spodbudo prijateljev (in po velikem neodobravanju staršev) odločil, da grem doktorat delat v tujino. Po tej odločitvi sem razmišljal o destinacijah in začel iskati potencialne univerze ter teme, ki bi me zanimale. Ker si 4 leta študentskega življenja nisem mogel privoščiti, sem se osredotočil na razpisane doktorske pozicije s štipendijo, kar je močno skrajšalo spisek možnosti. Potem sledi prijavljanje. Po navadi je treba izpolniti prijavnico, napisati ubijalsko motivacijsko pismo in dobiti nekaj priporočil pomembnih ljudi, npr. mentorja, dekana ali profesorja. Prijavil sem se na 30–40 različnih razpisov in po 100-odstotni stopnji zavrnitve bil že malo obupan. Potem pa je prišlo vabilo na telefonski razgovor iz Irske. Po kako uro dolgem razgovoru, ko se praviloma počutiš precej slabo, se je bilo treba odločiti. Najprej sem se dogovoril še za intervju v živo, kjer sem spoznal 3 mentorje, potem pa se odločil za delo pri prof. Jeremyju Simpsonu, ki se je ukvarjal z mikroskopijo in celično biologijo. Približno 3 mesece kasneje sem se selil na Irsko. Sam študijski program se na Irskem malo razlikuje od slovenskega, doktorat pa izgleda približno enako. Večino časa preživiš v laboratoriju, nekaj je tudi predavanj. Večji razliki sta edino pogosti seminarji in Strokovno predavanje slovenskega podjetja Animacel na UCD School of Veterinary Medicine v organizaciji Slovensko-irskega društva Detelca. Raziskovalni skupini prof. Jeremyja Simpsona (spredaj desno) in prof. Denisa Shieldsa (zadaj levo). Fotografija je bila posneta po zagovoru doktorata na School of Biology and Environmental science. t. i. »journal« klubi oz. bralni klubi. Praviloma te v enem letu doleti vsaj 5 predstavitev svojega dela na različnih seminarjih različnih velikosti. Na ta način smo dobili veliko praktičnih izkušenj iz predstavljanja znanosti različnim publikam, prav tako pa tudi iz zagovarjanja svojega dela. Drugo so bralni klubi, kjer se enkrat tedensko zbere skupina raziskovalcev in diskutira o zanimivem znanstvenem članku. Sliši se dolgočasno, vendar ni. Na bralnih klubih sem doživel nekaj najbolj ostrih debat. Tekom doktorskega študija so tudi poskrbeli za spodbude in izobraževanja o podjetništvu. Ravno te teme pa so bile ene najbolj zanimivih, saj namreč spoznaš, kako lahko s svojim raziskovalnim delom zelo konkretno SPATULA − Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva
IZKUŠNJE IZ TUJINE − IRSKA 29 vplivaš na družbo preko zagona inovativnih »startup« podjetij. Delo na Irskem je bilo zahtevno, vsekakor pa tudi zelo zanimivo. Delovni čas je vedno daljši od osmih ur, in sicer tako za doktorande kot za profesorje. Skoraj čisto vsi so delali z veliko vnemo, kar je po navadi prineslo tudi dobre rezultate. Na koncu sem že nekako verjel, da je to pač v naravi Ircev. In vedno bolj se mi zdi, da je to res. Kot ljudje so izjemno podjetni. Živijo po pravilu »beseda ni konj«, zato so vsi dogovori z njimi zelo enostavni. Prav tako imajo zelo visoke ambicije in vsi si želijo enkrat v življenju obiskati Avstralijo. Pač neka fascinacija. Najpomembnejša aktivnost je šport, predvsem rugby, hurling (ne zamenjujte s curlingom!), gaelic football in gostilniški pretepi. V tem vrstnem redu se tudi stopnjuje agresivnost športa. Res je, tudi v gostilni se stepejo zelo športno, kar pomeni, da je zelo rekreativne narave in po navadi ni povezano s predhodnim prepirom. So veseljaki, vedno pretiravajo z alkoholom in nikoli jih ni naslednji dan sram. Ob redkih sončnih IN toplih dnevih pa se življenje ustavi, na kampusu delijo zastonj sladoled, večino časa pa raje kot v službi preživijo zunaj v katerem od parkov. Takega dneva nikakor ne smeš zamuditi. No, očitno vsaj nekateri stereotipi vseeno držijo. Po prihodu na Irsko sem si moral najprej ustvariti krog prijateljev. Po navadi je to najlažje znotraj kolegov iz službe, veliko pa smo se družili tudi s Slovenci. Ustanovili smo tudi svoje društvo Detelca in tako tudi promovirali Slovenijo. Vsekakor pa je prvih nekaj mesecev kar težko. Priključil sem se univerzitetnemu pevskemu zboru, kjer sem takoj dobil 20 novih prijateljev. Je pa to idealna priložnost za raziskovanje novega okolja in spoznavanje druge www.dsfs.si/spatula Otvoritev razstave slovenskega slikarja Leona Zakrajška v Galeriji At No.6 v Dublinu. kulture. Dublin je zelo mednarodna prestolnica in ima zato pestro ponudbo kultur, večinoma v obliki restavracij. Tudi na delovnem mestu je praviloma zaposlen vsaj en tujec. V Dublinu se lahko udeležiš vseh velikih koncertov ali pa preprosto spoznavaš tipično irsko kulturo Razpise za raziskovalna delovna mesta najdete na: v pubu. Le pol ure iz centra mesta si že na prekrasnih klifih polotoka Howth. Tam se sprehodiš po polotoku in odmisliš vse skrbi – dokler ne pade prva kaplja dežja. No, potem pa se zgodba nadaljuje v pubu. Asist. dr. Tilen Kranjc, mag. farm. Nature jobs: http: /www.nature.com/naturejobs/science/ Euraxess: http: /ec.europa.eu/euraxess/ Find a PhD: https: /www.findaphd.com/ Mailing lista SBD in ostalih društev SPATULA št. <strong>69</strong> | Maj 2016
Page 1 and 2: SPATULA GLASILO ŠTUDENTSKE SEKCIJE
Page 3 and 4: UVODNIK 3 Kje začeti? Verjetno smo
Page 5 and 6: Zastrupitev s paracetamolom 5 le na
Page 7 and 8: Ko za alergijo rož’ca raste 7 Ko
Page 9 and 10: Ko za alergijo rož’ca raste 9 se
Page 11 and 12: Glikolna kislina kot kozmetično ak
Page 13 and 14: eRecept 13 PREDNOSTI eRecepta [1, 3
Page 15 and 16: NOVIČKE 15 OBJAVA ZNANSTVENEGA ČL
Page 17 and 18: Prof. dr. Janko Kos, univ. dipl. ke
Page 19 and 20: Asist. dr. Martina Gobec, mag. farm
Page 21 and 22: dr. Matej Živec, mag. farm. 21 Dr.
Page 23 and 24: IZKUŠNJE IZ TUJINE − ITALIJA 23
Page 25 and 26: IZKUŠNJE IZ TUJINE − IMP 25 Indi
Page 27: 27 www.dsfs.si/spatula SPATULA št.
Page 31 and 32: KOLUMNA - Patofiziologija farmacevt
Page 33 and 34: EPSA Annual Congress 2016 33 EPSA A
Page 35 and 36: DOGAJALO SE JE 35 Dogajalo se je ..
Page 37 and 38: DOGAJALO SE JE 37 na FFA opravljajo
Page 39 and 40: DOGAJALO SE JE 39 Delavnica prve po
Page 41 and 42: DOGAJALO SE JE 41 ska sobica z vsem
Page 43 and 44: DOGAJALO SE JE 43 lahko nato pohval
Page 45 and 46: ŠPORTNO POROČILO 45 Športno poro
Page 47 and 48: RAZVEDRILO 47 Razvedrilo Cvetke št
Page 49 and 50: FOTOGRAFIJE Z DOGODKOV 49 www.dsfs.
Page 51: Zdrava pot do urejene prebave Edini

Spatula 69

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?