Naša sredina, številka 3, leto 2

NAŠA 

SREDINA 

www.strankasmc.si Časopis Stranke modernega centra Številka 3, leto 2 

Dr. 

Miro Cerar 

Rok 

Novak 

Profil: Dr. Simona 

Kustec Lipicer 

Milojka 

Kolar Celarc 

Vlada je v prvi polovici mandata 

zmanjšala brezposelnost, 

zaposlilo se je 50.000 mladih. 

Skrb zanje je naša prioriteta. 

Prvi predsednik podmladka 

SMCmladi: predlagali bomo, 

da bi že na lokalnih volitvah 

lahko volili od starosti 16 let. 

Prva ženska vodja največje poslanske 

skupine v parlamentu v zgodovini 

parlamenta v samostojni državi in sploh 

prva ženska na čelu poslancev. 

Minister za zdravje mora 

poskrbeti za vse, 

ne le za peščico bogatih. 

Zagovarjam javno zdravstvo. 

STRAN 3 

STRAN 10 

STRAN 7 

STRAN 24

Kazalo 

NAŠA 

SREDINA 

3 Uvodnik 

Dr. Aleksandar Kešeljević 

Politika SMC je pozitivna stvar! 

4 Novice 

6 Državni zbor 

7 Profil 

Dr. Simona Kustec Lipicer 

Prva ženska vodja največje poslanske 

skupine v parlamentu, … 

8 Programska konferenca 

10 24 

10 Intervju 

Rok Novak 

Prvi predsednik SMCmladi 

14 Lokalni odbori 

15 Vodje programskih 

odborov 

18 Reportaža – piknik 

20 Sekretariat 

Akademija SMC 

21 SMCmladi se predstavi 

22 Zapis pravice do varne 

pitne vode v ustavo 

24 Premislek 

Milojka Kolar 

Minister za zdravje mora poskrbeti za 

vse, ne le za peščico 

21 

18 

22 

7 

NAROČILNICA NA ČASOPIS 

NAŠA SREDINA 

Časopis Naša sredina je interno glasilo Stranke modernega 

centra in je namenjeno predvsem našim članom, ki ga ti 

prejmejo na domači naslov oziroma ga imajo na voljo tudi 

v svojem lokalnem odboru SMC. Če želite biti informirani o 

dejavnostih stranke SMC tudi kot nečlan, se lahko v Sloveniji 

brezplačno naročite na časopis. Število izvodov je omejeno. 

Vabimo vas, da izpolnite spodnji obrazec in nam ga pošljete 

po pošti na naslov: 

Stranka modernega centra SMC, 

Beethovnova 2, 

1000 Ljubljana 

ali pa skeniranega po e-pošti na 

pr@strankasmc.si. 

Ob tej priložnosti vas vabimo tudi, da se naročite 

na naše tedenske e-novice (http://www.strankasmc.si/ 

narocite-e-novice/), če želite prejemati redna e-sporočila 

o aktualnem političnem delovanju stranke. 

Ime: 

Naslov dostave Ulica in hišna številka: 

Priimek: 

Poštna številka: Kraj: Občina: 

Kontakt Telefon: 

Elektronski naslov: 

Mobilni telefon: 

Želim prejemati e-sporočila in e-novice ter tako biti obveščen o aktivnostih stranke SMC. 

Datum: 

Podpis: 

Brezplačna naročnina na časopis ne pomeni prijave v stranko SMC. 

V ta namen je potrebno izpolniti pristopno izjavo, ki jo na najdete v časopisu na predzadnji strani 

(tudi na naši spletni strani: http://www.strankasmc.si/postani-clan). 

Z vašimi osebnimi podatki bomo ravnali skrbno in skladno z Zakonom o varstvu osebnih podatkov.

NAŠA 

SREDINA 

Uvodnik 3 

Foto Uroš Hočevar 

Spoštovani prijatelji, na križišču vedno obstajata 

dve poti. Pot SMC, polna različnih preprek in interesnih 

vplivov, je težka in strma. In potem je tukaj 

tudi tista druga pot. Konformistična, politično všečna in 

populistična. Ključno vprašanje je, zakaj večina političnih 

strank ne hodi po prvi poti? Slednja je preprosto pretežka. 

Gre za pot načel in principov. Gre za pot, ki pogosto 

ne prinaša poceni političnih točk. 

Spoštovani prijatelji, spoštovane dame in gospodje, člani 

SMC. Najprej iskrena hvala. Iskrena hvala, da ste danes, 

verjetno na najtoplejši dan v letu, na dan, ko bi bili 

mnogi verjetno raje nekje na plaži ob kakšni mrzli pijači z 

otroki ali družino, prišli na prvo programsko konferenco 

stranke SMC. In če vam je v uteho, smo danes tukaj ravno 

zaradi vaše družine, prijateljev in otrok. Delamo tisto, 

za kar mislimo, da nam bo omogočilo boljše življenje 

jutri. Ko boste danes prišli domov, recite, da ste bili tukaj 

zaradi njih in ne zaradi sebe, in mogoče vam bodo vsaj 

polovico oprostili. 

Prepričan sem, da sem danes na edinem pravem mestu. 

Na mestu, kjer moram biti. Povedal vam bom tudi, zakaj. 

V času vlade dr. Mira Cerarja je prvič po letu 2010 število 

registriranih brezposelnih padlo pod 100.000. Triodstotna 

gospodarska rast je stabilna in pričakujemo lahko, da bo 

približno takšna tudi v prihodnje. Na lestvicah konkurenčnosti 

smo napredovali za šest mest, kar pomeni, 

da kot država napredujemo relativno hitreje kot druge. 

Bonitetne agencije nas, ne glede na to, kaj si mislite o 

njih, ocenjujejo vedno bolje. Na tekočem računu plačilne 

bilance imamo 7-odstotni presežek, ki je eden od največjih 

v Evropi. Naše gospodarstvo (p)ostaja trdno in izjemno 

robustno. Spomnite se tudi, kako uspešno smo obvladali 

begunski tok. Brez enega samega incidenta. Vse to so 

izjemni dosežki te vlade. Slovenija v pogovorih s predstavniki 

EU ali OECD znova postaja zgodba o uspehu. Zakaj 

drugi mislijo mnogo bolje o nas kot mi sami, je vprašanje 

za vse nas. Med uvodnim delom programske konference 

boste na stenah okoli sebe videli prosojnice, ki prikazujejo 

dosežke vlade v prvih dveh letih. Številke govorijo same 

zase in dodatna pojasnila niso potrebna. To so dosežki 

te vlade. Kritikom zato že vnaprej sporočamo, da je za te 

rezultate pristojna in odgovorna ta vlada. Nobene druge 

ni, ki bi si lahko pripela to medaljo. 

SMC je stranka dobrih idej in dobrih ljudi. Lepo prosim, 

ne padajmo na tipično floskulo, da je SMC brez barve, 

vonja in okusa. Med tistimi, ki smo na začetku sedeli in 

sestavljali naš program, je bilo relativno veliko profesorjev, 

z vsem dobrim in slabim, kar to prinaša. Toda verjemite 

mi nekaj. Gotovo se ne bi moglo nikoli zgoditi, da bi 

stranka SMC ob tem postala brez barve, vonja in okusa. 

Naš osnovni poklic so namreč jasna vsebina in stališča, 

Politika SMC 

je pozitivna 

stvar! 

zato izpod peres nikoli ne bi dali nekaj, kar je brez barve, 

vonja in okusa. 

Moja obljuba predsedniku je bila, da bomo napisali dober 

in moderen program. Ko smo na začetku pisali program, 

nismo veliko razmišljali o tem, da bi zmagali na volitvah. 

Ko so javnomnenjske ankete že kazale dobro, je nekdo 

dejal: Kaj pa če zmagamo? Sledil je glasen krohot, zatem 

pa smrtna tišina. Potem je nekdo rekel … bomo že. Julija 

2014 smo prepričljivo zmagali. Imamo predsednika vlade, 

predsednika državnega zbora in ponosni smo na našo komisarko. 

Imamo tudi dobre rezultate. Dosegli smo veliko, 

toda pričakovanja kolegov in kolegic v SMC so še večja. 

Prav zato na drugo obletnico ustanovitve naše stranke 

organiziramo tudi prvo programsko konferenco. Z njo 

bomo naše člane in ljudi spomnili, zakaj so nas volili, kaj 

smo naredili v prvih dveh letih in kaj konkretno bomo 

naredili do konca letošnjega leta. 

Po današnjih govornikih in govoru našega predsednika 

Mira Cerarja se bomo razdelili v pet programskih 

panelov, na katere ste se prijavili. Za geslo prve 

programske konference smo izbrali PRAVICA ZA VSE. 

Pravica je namreč minimalni skupni imenovalec vseh 

naših petih programskih sklopov. Tukaj pred vami sedijo 

vodje posameznih panelov. Tilen Božič bo vodil področje 

davkov oziroma davčno prestrukturiranje, Mitja Horvat 

panel o pravici do varne pitne vode, minister Goran 

Klemenčič in poslanka Jasna Murgel panel o pravici do 

učinkovitega sodstva ter boju proti kriminalu in korupciji, 

ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc in Peter Požun 

panel o skrajševanju čakalnih vrst ter minister Boris 

Koprivnikar in Jure Leben panel o hitri in enostavni 

birokraciji. 

Zakaj smo izbrali ravno teh pet tem? Prvi razlog je, da so 

to vsebine, ki izhajajo iz petih temeljnih izhodišč programa 

naše stranke. To so: pravna država, ugodno poslovno 

okolje, profesionalni javni uslužbenci in visoka kakovost 

javnih storitev, trajnostni razvoj in zdrava družba. Obstaja 

še en dodaten razlog, zakaj smo izbrali ravno te teme. 

Zato, ker se nanašajo na vsakega izmed nas. Zaveza prve 

programske konference je, da bomo omenjene stvari 

naredili do konca letošnjega leta. 

Po dveh letih sem ugotovil, da je politika razen nizkih 

udarcev lahko tudi pozitivna stvar. Oziroma bom povedal 

nekoliko drugače. Politika SMC je pozitivna stvar. V SMC 

ne izključujemo apriori drugačnih, ne histeriziramo po nepotrebnem, 

ne vnašamo nemira med ljudi in ne udarjamo 

pod pasom, pa čeprav slednje od nas pričakujejo mnogi. 

Zakaj smo takšni? Preprosto zato, ker drugačni enostavno 

ne znamo biti. Ravno zaradi tega sem danes popolnoma 

pomirjen in miren, čeprav nam določene javnomnenjske 

ankete v tem trenutku kažejo nekoliko slabše. 

Zakaj smo danes na prvi programski konferenci? Zato, da 

pokažemo, kako naprej. Mi smo politični samorastniki, 

kot večkrat poudarja moja kolegica Simona Kustec Lipicer. 

Politično samorastništvo pomeni, da na naši poti delamo 

tudi napake. Mi se tega zavedamo. Vedeli smo, da bomo 

za takšen način dela, kakršnega smo izbrali, plačali tudi 

določeno ceno. Toda niti za trenutek ne podvomite, da ne 

vemo, kam moramo iti. Na križišču vedno obstajata dve 

poti. Pot SMC, polna različnih preprek in interesnih vplivov, 

je težka in strma. In potem je tukaj tudi tista druga pot. 

Konformistična, politično všečna in populistična. Ključno 

vprašanje je, zakaj večina političnih strank ne hodi po prvi 

poti? Slednja je preprosto pretežka. Gre za pot načel in 

principov. Gre za pot, ki pogosto ne prinaša poceni političnih 

točk. Sprašujem se, kdo, če ne mi, bo hodil po tej poti? 

Mogoče Janez Janša. Tretjega enostavno ni. 

Pred Slovenijo so resni izzivi. Za resne izzive potrebujemo 

resne ljudi. Zato ste danes tukaj skupaj z nami, da jasno 

in konkretno povemo, kaj bomo naredili do konca leta 

2016. V začetku prihodnjega leta bomo naredili drugo 

programsko konferenco, na kateri bomo jasno povedali, 

kaj konkretno bomo naredili do konca prihodnjega leta. 

To leto bo za nas ključno. Na naslednjih volitvah ne bomo 

zmagali, če ne bo dveh stvari: uspehov v prvem mandatu 

in nadgradnje našega programa. 

Ostati moramo enotni, močni in odločni. SMC je sama sebi 

največji sovražnik. Ni čas za kakršnekoli delitve. Ni čas za 

zamrzovanja ali kakršnakoli druga agregatna stanja. Danes 

ni lahko, toda nikoli niti ni bilo. Še najmanj na začetku. 

Danes oblikujemo našo prihodnost. Danes je programska 

štafeta v mojih rokah. Ob tem čutim veliko odgovornost in 

zadovoljstvo obenem. Nadvse rad imam to, kar počnem. 

Svoj čas in trud namenjam idejam, ki jih zastopa SMC. 

Zato vas vabim, da danes na prvi programski konferenci 

delamo skupaj. Čez dve leti bomo boljši tudi zato, ker 

bomo do konca leta uresničili teh pet točk. Ponosni bomo 

lahko na sebe, drug na drugega, našim otrokom pa dober 

vzor. 

Uvodni nagovor predsednika Programske konference SMC 

dr. Aleksandra Kešeljevića na 1. programski konferenci 10. julija 2016

4 Novice 

NAŠA 

SREDINA 

Saša Tabaković, poslanec 

Ustavna šolska 

na(d)loga 

J 

avnost se je ideološko izrazito togo opredelila do 

odločbe ustavnega sodišča, ki narekuje izenačitev 

financiranja zasebnih osnovnih šol z javnimi, 

predvsem ker se ta dotika tudi katoliške osnovne 

šole. Politična levica je v državnem zboru vložila 

pobudo za spremembo ustave, desnica pa hkrati že trikrat 

novelo zakona, ki bi popolnoma izenačil financiranje. Na 

žalost pa ne ena ne druga stran ne želita uvideti širine 

vprašanja, ki ga odločba v resnici odpira. 

Razumem pomisleke nekaterih pravnih strokovnjakov, 

da ni pravno higienično spreminjati ustave na podlagi 

odločbe sodišča, a državni zbor je politično telo, ki je 

zavezano tudi k spreminjanju ustave, saj se družbeno 

razumevanje skupnih postulatov s časom spreminja, 

te spremembe pa zahtevajo odgovore. Odločitev 

ustavnega sodišča kot interpreta k temu v resnici le 

pripomore, zato je prav, da se ustava dopolni tako, 

da bo imela jasnejši uvid v prihodnje razumevanje 

šolstva. Nalogi SMC pa sta distanciranje od zamegljene 

ideološke polarizacije ter posvečanje vsebinski poziciji 

javnih in zasebnih osnovnih šol. 

Načeloma država prek mreže javnih šol zagotavlja dva 

izjemno pomembna vzgojna principa naše družbe: 

razvoj znanosti 

Treba je jasneje 

opredeliti 

obveznost 

financiranja 

zasebnih šol, in 

to tako, da ne 

ogrozimo mreže 

javnih šol in nalog, 

ki jih ta izpolnjuje v 

širšem sociološkem 

smislu. 

in objektivnosti 

splošnega 

vrednostnega 

sistema. Slednje je še 

posebno pomembno 

za kakovostno 

socializacijo, 

tudi integracijo 

posameznikov v našo 

skupnost, sploh v luči 

globalnih preseljevanj, 

ki smo jim priča. 

Vprašanje je, koliko 

lahko zasebno šolstvo, 

ki je nastalo iz vzgiba 

interesne skupine, 

izpolnjuje normiran princip skupnega sistema? Po pravilu 

interesno skupino namreč vedno uokvirja dogma. Dvom 

pa je človeška lastnost, ki je podstat liberalizacije duha in 

razsvetljenega napredka. Vsak mladi učeči um ima zato 

pravico vprašati karkoli, ne da bi pri institucijah naletel na 

zid neizgovorljivega, ko mu namesto širokega odgovora 

ponudijo ožji pogled na svet izključno zaradi parcialnih 

interesov taiste skupine. Zato je na mestu vprašanje: 

koliko institucionaliziranih interesnih skupin je potrebnih, 

da se enoten vrednostni sistem razsloji do mere, ko bomo 

državljani namesto skupaj živeli drug mimo drugega v 

svojih vrednostnih vrtičkih? Gre za vozel med liberalizacijo 

misli in izbire, ki ga država mora presekati. 

Država skupnih vrednostnih norm ne sme razumeti kot 

veleblagovnice, v kateri si vsak neodgovorno vzame le 

tisto, kar mu v določenem trenutku ustreza, na dobro 

skupnosti pa se požvižga. Treba je jasneje opredeliti 

obveznost financiranja zasebnih šol, in to tako, da ne 

ogrozimo mreže javnih šol in nalog, ki jih ta izpolnjuje v 

širšem sociološkem smislu. Kar pa ne pomeni ukinjanja 

državnega sofinanciranja zasebnih osnovnih šol. Bistveno 

je, da sprememba ustave razume in spodbuja zasebno 

šolstvo kot bogatitev vzgojnega prostora in ne kot obči 

vzorec privatiziranega državnega izobraževanja. Le takšen 

pristop omogoča senzibilno umiritev ideološke zagate in 

spretno reševanje šolske na(d)loge. 

KAJ PRINAŠA ODHOD VELIKE BRITANIJE 

Brexit, exit … in ostale 

zapletene reči 

Upokojena zdravnica Vlasta 

Počkaj je maturirala v Kopru 

in diplomirala na Medicinski 

fakulteti Univerze v Trstu, specializacijo 

splošne medicine je 

opravila na Medicinski fakulteti 

Univerze v Ljubljani. Zaposlena 

je bila v zdravstvenih domovih 

v Kopru in Postojni, osem let 

je bila direktorica zdravstvenega 

doma v Sežani, na ZZZS v 

Kopru pa je bila vodja oddelka 

nadzornih zdravnikov. Aktivno 

sodeluje v preventivnih zdravstvenih 

programih, programih 

zdravega življenja in pri Rdečem 

križu pri usposabljanju ekip prve 

pomoči. V poslanski skupini 

je nadomestila mag. Lilijano 

Kozlovič, ki je prevzela mesto 

generalne sekretarke vlade. 

Iskreno moram priznati, da 

sem se težko spravil k pisanju 

tega sestavka. Ne zato, ker ne 

bi vedel, kaj povedati, ampak 

bolj zato, ker bi lahko povedal 

preveč. Želim se omejiti, zato se 

bom tokrat dotaknil samo izhoda 

Velike Britanije iz Evropske unije. 

In posledic za vse nas. 

Bodimo pošteni, brexit, kot 

ljubkovalno rečemo politikanstvu 

nekdanjega predsednika 

vlade Davida Camerona, je odraz 

več zadev, predvsem pa tega, 

da se Cameron, ko je postal 

predsednik vlade, ni znal vesti 

državniško. Strinjam se z nekaterimi, 

ki poudarjajo, da je Velika 

Britanija v Evropski uniji sedela 

na dveh stolih, pa tudi s tem, da 

sta tako Evropa kot Evropska unija 

pred novimi izzivi, brexit pa je 

nepotreben problem, s katerim 

nam je v že tako zapletenem 

mednarodnem okolju postreglo 

britansko politično vodstvo. 

Dejstvo je, da je David Cameron 

za referendum o izstopu Velike 

Britanije iz EU brusil kopja, ko 

je bil vodja opozicije. In ko si 

v opoziciji, velikokrat govoriš 

stvari, za katere ne prevzemaš 

odgovornosti. Ker lahko in ker 

veš, da ti tega, kar govoriš in 

obljubljaš, ne bo treba udejanjiti. 

Zavedati se moramo, da je 

kriza britansko družbo prizadela 

ravno toliko kot vse nas. A 

v nasprotju z nami so Britanci 

”pogruntali”, da je za krizo kriva 

Evropska unija. Našli so torej 

krivca zunaj sebe, česar drugi, ki 

smo bili bolj vpeti v EU, nismo 

mogli storiti, ter hkrati stopnjevali 

javno propagando, da bi 

bilo za Britanijo bolje, če ne bi 

bila del EU, ker ji EU potem ”ne 

bi ukazovala”. Obenem pa so 

zamolčali, da je Britanija v krizi 

gospodarsko veliko stabilnejša in 

manj ranljiva ravno zato, ker je 

del EU. EU je torej postala dežurni 

krivec za vse. Če upoštevamo, 

da Bruselj na Otoku že prej ni 

bil priljubljen, potem vemo, 

da je bilo zbuditi antievropski 

sentiment, ki se mu je pridružila 

nostalgija po imperialni veličini, 

relativno lahko. Čustva so 

premagala razum. Celo tam, kjer 

so od EU dobili največ sredstev. 

A ko se je kolo zavrtelo, ga je 

bilo vedno težje ustaviti. Velika 

Nova poslanka Vlasta Počkaj 

Britanija se je razdelila na dvoje 

– na tiste, ki so bili za Evropo, 

in tiste, ki so menili, da jim bo 

samim bolje. In za las so zmagali 

slednji. A zmagali so. In sedaj vse 

boli glava – nas in njih. Prošnje 

za izhod še niso vložili tudi zato, 

ker upajo, da bodo našli kakšen 

poseben aranžma, ki bi bil 

ustvarjen samo zanje. Takšnega, 

kot so si ga na številnih področjih 

z opt-outi in rabatom tako ali 

tako že izborili. A moje stališče 

je jasno. Če si del družine, potem 

imaš od tega prednosti in slabosti, 

če nisi, pa nimaš slabosti, a ti 

ne pripadajo niti prednosti. 

Žal brexit ni samo del zgodbe 

Velike Britanije, ampak je 

simptom časa. Je odraz tega, da 

EU leta 2004 ni bila pripravljena 

na veliko širitev in da se veliki 

širitvi niti pozneje ni zares prilagodila. 

Brexit nam vsem kaže, da 

moramo, če želimo ohraniti EU 

kot območje relativnega miru, 

stabilnosti, varnosti in blaginje, 

narediti nekaj več. Korak 

naprej. K poglabljanju in širitvi 

integracije pa tudi solidarnosti 

znotraj nje. Veliki Britaniji pa 

želim vso srečo. Upam, da ji bo 

uspelo – kljub napačni odločitvi 

– narediti vse, da ohrani blaginjo 

in dobrobit za svoje prebivalce. 

Politiki smo izvoljeni za to, da 

delamo v korist naših ljudi. 

Margaret Thatcher je, kljub temu 

da ni marala EU, to vedela, David 

Cameron pa tega žal ni in ne bo 

nikoli razumel. 

Milan Brglez

NAŠA 

SREDINA 

Novice 5 

POSLANKA URŠKA BAN 

Rešitve, ki so pisane od ljudi za ljudi 

Veseli me, da smo poslanci (na 

junijskem plenarnem zasedanju 

državnega zbora) sprejeli 

novelo zakona o trošarinah, 

ki ne prinaša samo številnih 

spodbudnih novosti, ampak tudi 

zgovorno priča o tem, da lahko 

obisk proaktivnega državljana 

v poslanski pisarni pomembno 

spremeni zakonodajo. 

Pri meni v poslanski pisarni v 

Novem mestu se je pred časom 

oglasil novomeški gospodarstvenik 

Blaž Mrhar z enostavnim 

vprašanjem: ”Zakaj se mora 

gostinec, ki v žganje zgolj doda 

denimo borovnice, prijaviti 

kot pridelovalec alkohola in 

ob tem plačati trošarino samo 

zato, da potem zahteva vračilo 

te trošarine, saj jo je plačal že 

proizvajalec žganja?” 

Njegovim utemeljenim pomislekom 

sem prisluhnila in predlagala, 

da ta birokratski nesmisel 

odpravimo v zakonu v trošarinah. 

To zavezo smo poslanci že 

izpolnili. 

Zakon sedaj predvideva, da 

gostinec pa tudi oskrbnik 

planinske koče ali turistične 

Nova poslanka Teja Ljubič 

Naša najmlajša poslanka, 29-letna 

Koprčanka Teja Ljubič, je 

po končani srednji šoli nadaljevala 

študij na Evropski pravni 

fakulteti v Novi Gorici, kjer je 

leta 2010 diplomirala (1. bolonjska 

stopnja) in leta 2012 magistrirala 

(2. bolonjska stopnja). 

Zadnji dve leti je zaposlena kot 

odvetniška pripravnica, pred tem 

pa je bila leto dni pripravnica v 

notariatu. V poslanski skupini bo 

nadomestila kolega Tilna Božiča, 

ki je že prevzel naloge državnega 

sekretarja na finančnem ministrstvu. 

Pristojen bo za področje 

davkov. 

kmetije, ki bo od uradnega 

proizvajalca kupil žganje in ga 

potem oplemenitil z zelišči, ne 

bo več veljal za proizvajalca 

alkoholnih pijač, torej se mu 

tudi ne bo treba registrirati. 

Za alkoholne pijače, ki jih 

spreminjajo z mešanjem, 

staranjem, aromatiziranjem, 

dodajanjem, tipiziranjem, 

barvanjem ali drugimi postopki, 

ne bo treba oddati obračuna in 

plačati trošarine. Trošarino v 

tem primeru namreč plača že 

uradni proizvajalec žganja, zato 

je šlo za nepotrebno birokratsko 

oviro. Pozdravljam tak dialog 

z gospodarstvom, saj se lahko 

skozi takšno konstruktivno 

sodelovanje rodijo enostavne, 

hitre in dobre rešitve, o čemer 

zgovorno priča konkreten 

primer. 

Žal vse prevečkrat opažam, da 

sta za slovenski red včasih značilni 

nepotrebna administracija 

in birokracija, ki v vsakdanjem 

življenju onemogočata kakovostno 

delo poslovnih subjektov, zato 

je bila odprava administrativnih 

ovir ključno vodilo pri pripravi 

drugih rešitev, ki jih predvideva 

zakon o trošarinah. Zakon 

odpravlja tudi redno obveznost 

mesečnega vlaganja obračuna 

trošarin, če v tistem mesecu ni 

nastala trošarinska obveznost. 

To je še posebno obremenjevalo 

male gospodarstvenike, ki s 

trošarinami poslujejo le občasno. 

Zakon uvaja tudi elektronsko 

vročanje zahtevkov za vračilo 

trošarine, s čimer zmanjšuje 

birokracijo tako na strani države 

kot na strani zavezancev. 

Na področju obdavčitve alkohola 

uvaja status malega proizvajalca 

vina in piva. Ta dva statusa sta 

izjemno pomembna za možnost 

malih slovenskih proizvajalcev 

piva in vina, da konkurirajo 

tudi na tujih trgih. Ta status jim 

omogoča, da lahko pošiljajo 

izdelke v druge članice EU brez 

plačane trošarine oziroma v 

sistemu odloga plačila trošarine. 

Na področju obdavčevanja vina 

zakon ohranja ničelni znesek 

trošarine, pri pivu za male 

proizvajalce pa uvaja 50-odstotno 

znižanje trošarine, ki jo plačujejo 

sedaj. 

Na področju žganja na novo 

urejamo sistem malih proizvajalcev 

žganja. Za določeno količino 

žganja namreč omogočamo 

50-odstotno plačilo trošarine. Za 

tiste, ki doslej niso imeli prijavljene 

dejavnosti, ampak so zgolj 

kuhali žganje, to pomeni nekoliko 

višjo obveznost, za kmete, ki 

opravljajo dopolnilno dejavnost, 

pa znižanje obremenitve. 

Verjamem, da je zakonodajni 

potek, ki smo ga ubrali pri pripravi 

zakona o trošarinah, tisti 

pravi, ki zagotavlja prave rešitve, 

pisane od ljudi za ljudi. 

Izidor Kamal Shaker, poslanec 

V znižanje 

standardov ne 

bomo privolili! 

V 

zadnjem obdobju je bilo veliko govora o 

dveh trgovinskih sporazumih, in sicer o 

prostotrgovinskem sporazumu s Kanado CETA 

in prostotrgovinskem sporazumu z Združenimi 

državami Amerike TTIP. ”Nismo odvetniki teh 

sporazumov,” so besede ministra za gospodarstvo Zdravka 

Počivalška, čigar ministrstvo je pooblaščeno, da zagovarja 

interese Slovenije pri pogajalskem procesu v Evropski uniji in 

s katerimi se tudi sam strinjam. Stranka modernega centra 

teh sporazumov ne bo zagovarjala za vsako ceno, sploh če bi 

to pomenilo znižanje standarda v Sloveniji. To je naš pogoj. To 

poudarjamo in zagovarjamo že od začetka in v tej smeri tudi 

delamo. 

CETA je sporazum, ki bo predvidoma sklenjen in podpisan 

to jesen. Države članice EU so se na podlagi izdelane študije 

leta 2007 odločile, da bodo s Kanado leta 2009 začele 

pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu, ki bi koristil vsem 

vpletenim, predvsem na področju trgovine, investicij, javnih 

naročil, intelektualne lastnine ... Pogajanja so bila končana 

leta 2014, sedaj pa 

je čas za sklepno 

dejanje. Slovenija 

s SMC na čelu je na 

Evropsko komisijo 

tako kot nekatere 

druge države 

članice naslovila 

pobudo, da bi 

sporazum potrjevali 

tudi nacionalni 

parlamenti. S 

pobudo smo uspeli, 

ravno tako pa nam 

je uspelo prepričati 

Evropsko komisijo, 

da bi določeni deli 

Stranka modernega 

centra teh sporazumov 

ne bo zagovarjala 

za vsako ceno, sploh 

če bi to pomenilo 

znižanje standarda 

v Sloveniji. To je naš 

pogoj. To poudarjamo 

in zagovarjamo že od 

začetka in v tej smeri 

tudi delamo. 

sporazuma začeli veljati šele takrat, ko bi države članice 

umaknile svoje zadržke in proučile učinke na nacionalnih 

ravneh. 

Pogajalske smernice za sklenitev sporazuma TTIP so bile 

sprejete leta 2013 in ravno se je končal 14. krog pogajanj med 

Evropsko komisijo in ZDA. Države članice in civilnodružbena 

gibanja smo izrazili zadržke do transparentnosti pogajanj 

in nekatere konkretne vsebinske pomisleke ter jih tudi 

prek gospodarskega ministrstva posredovali pristojnim 

na Evropsko komisijo. Pogajanja o TTIP so postala 

najtransparentnejša pogajanja o trgovinskih sporazumih 

v vsej zgodovini EU. V državnem zboru smo tema dvema 

sporazumoma veliko časa posvetili in ga še vedno posvečamo. 

Vlada stalno poroča pristojnima odboroma, na moje povabilo 

pa je na pogovor prišla tudi evropska komisarka za trgovino 

Cecilia Malmström in obljubila, da pridobljenih EU-standardov 

na račun sprejetja sporazumov ne bodo nižali. 

Praviloma pristopam k stvarem pozitivno in v dobri veri. 

In tudi k temu sem. Menim, da bi morda lahko obrnili smer 

pogleda in začeli v teh sporazumih iskati potencial za 

Slovenijo, za slovensko gospodarstvo, za nova delovna mesta, 

za možnost dodatnih izobraževalnih procesov, izmenjav 

dobrih praks in še kaj. 

Treba pa se je zavedati, da smo bile države članice tiste, 

ki smo podelile mandat, da se Evropska komisija pogaja 

v našem imenu, navsezadnje smo s članstvom v EU nanjo 

prenesli tudi del pristojnosti. Evropska unija je velika, 

raznolika, vendar ne samozadostna, zato mora gledati v 

prihodnost in se povezovati z drugimi velesilami tako na 

področju trgovine in storitev kot tudi na drugih področjih, ki so 

v dobro nas, Evropejcev – državljanov EU.

6 Državni zbor 

NAŠA 

SREDINA 

SMC – 

predsednice 

in predsedniki 

odborov in 

komisij v 

državnem 

zboru 

Delovna telesa oziroma komisije in 

odbori so tisti prostor v državnem 

zboru, kjer poteka osrednja 

in običajno tudi najburnejša 

razprava o vseh vsebinah in kjer 

se izoblikujejo predlogi, o katerih 

na skupnem zasedanju nato 

razpravljajo vsi poslanci. Parlament 

ima 25 komisij in odborov za 

različna vsebinska področja, kar 

sedem pa jih vodijo poslanke in 

poslanci SMC. Njihova vloga je 

izjemno pomembna in zato tudi 

ugledna, saj ključno vplivajo na to, 

koliko zakonov bo sprejel parlament 

ter kako pretehtani in dobri bodo. 

IGOR ZORČIČ 

PREDSEDNIK ODBORA ZA 

INFRASTRUKTURO, OKOLJE IN 

PROSTOR 

”Parlamentarno odločanje je 

dolgotrajen proces, saj je treba 

uskladiti številna mnenja, če želiš priti 

do parlamentarne večine. Vendar pa 

je to razumna in sprejemljiva ’cena’ 

demokracije.” 

DR. MITJA HORVAT 

PREDSEDNIK MANDATNO-VOLILNE 

KOMISIJE 

”Naša odzivnost in pripravljenost na 

spremembe sta naša odlika in nas 

delata drugačne od delovanja, ki smo 

ga poznali v slovenskem prostoru do 

našega vstopa v politiko. Ker se naše 

okolje hitro spreminja, je odzivanje na 

spremembe ključnega pomena.” 

DR. DRAGAN MATIĆ 

PREDSEDNIK ODBORA 

ZA KULTURO 

”Morda bi bilo treba razmisliti o 

spremembi poslovnika, saj zdaj 

omogoča dolgovezne razprave, ki 

zaradi ponavljanja enih in istih tez 

včasih izgubljajo smisel. Videti je 

namreč, da določeni politiki preveč 

stavijo na neposredne prenose sej in se 

zato zapletajo v vztrajna ponavljanja na 

isto temo.” 

ANDREJA POTOČNIK 

PREDSEDNICA ODBORA ZA 

GOSPODARSTVO 

URŠKA BAN 

PREDSEDNICA ODBORA ZA FINANCE IN 

MONETARNO POLITIKO 

MAG. DUŠAN VERBIČ 

PREDSEDNIK ODBORA ZA NOTRANJE 

ZADEVE, JAVNO UPRAVO IN LOKALNO 

SAMOUPRAVO 

KAMAL IZIDOR SHAKER 

PREDSEDNIK ODBORA ZA ZADEVE 

EVROPSKE UNIJE 

”Naše delo ni samo to, kar se vidi 

prek televizijskih zaslonov. To je le 

del, zraven spadajo še priprave na 

razprave, prebiranje zakonodaje, 

interni sestanki, prav tako je veliko 

sestankov z raznimi deležniki, izvršno 

vejo oblasti …” 

”Ne pozabljam, zakaj sem se zavestno 

in odgovorno odločila za vstop v 

politiko – zdelo se mi je nujno in prav, 

da tudi običajni ljudje začnemo aktivno 

pomagati naši državi, da zopet postane 

perspektivna z veliko možnostmi in 

priložnostmi.” 

Mag. Verbič je tudi eden od dveh 

namestnikov vodje Poslanske skupine 

Stranke modernega centra. 

”Glede narave dela pogrešam 

predvsem več operative. Več 

hitrejših, nebirokratskih odločanj in 

učinkovitega delovanja inštitucije.”

NAŠA 

SREDINA 

Profil 7 

Opolitiki je otroka 

doma ne sprašujeta, 

saj se jima zdi dolgočasna, 

brezzvezna, 

ju je pa vprašala za 

mnenje v obdobju obravnave 

zakona o zakonski zvezi in družinskih 

razmerjih: ”Na koncu 

se je izkazalo, da je premislek o 

kompleksnem vprašanju lahko 

zelo preprost. Dejala sta mi, da 

’nama že noben ne bo ukazoval, 

s kom se lahko poročiva in koga 

naj imava rada, še najmanj pa 

država in politika’. Skozi njuno 

čisto misel, skozi njune oči je 

politično zahtevno vprašanje 

dobilo enostaven odgovor, kar 

kaže na to, kako se generacije 

spreminjajo in kako pomembno 

je, da imamo tudi pri tem delu, 

pri vodenju države, sposobnost 

poslušati in slišati generacije, ki 

prihajajo, saj to, kar počnemo, 

navsezadnje počnemo zanje.” 

Včasih je igrala rokomet, košarko, 

tudi odbojko, saj so jo bolj 

privlačili ekipni športi: ”Šport je 

sestavni del mene, saj verjamem 

v zdrav duh v zdravem telesu. 

Danes, če je le deset minut časa 

in dovolj energije, grem teč, 

praviloma pozno zvečer, če mi 

uspe kdaj zjutraj, pa še toliko 

bolje. Absolutno pa premalo 

plavam, nič ne hodim v hribe, in 

to je nekaj, kar bom zanesljivo 

obžalovala.” Kot otrok si je želela 

postati kirurginja, ampak ko je 

spoznala, da ne prenese pogleda 

na kri, je to odpadlo. Kasneje 

se je obotavljala med študijem 

psihologije in politologije ter 

se odločila za slednjo, a ideje o 

študiju psihologije še ni popolnoma 

opustila. Vedno je imela 

tudi željo postati svetovna popotnica, 

prvi cilj bi bila Antarktika, 

saj tam ni gneče. 

Na potovanja se sicer najraje 

odpravi spontano, brez večjega 

načrtovanja: ”Se odločim in 

grem, saj če nimaš poguma, če 

ozko slediš svojemu načrtu, ti 

življenje pobegne. To je res tra - 

gično. Dobro se je prepustiti 

utripu.” Danes najbolj pogreša 

to svobodo: ”Ker v sebi čutim 

del praznine, ker se nimam 

mož nosti napolniti s to izkušnjo, 

ki jo lahko dobiš, samo če 

jo živiš, ne moraš si je zamisliti.” 

Prvih dni v državnem zboru se 

spominja kot polnih adrenalina: 

”To je bil kot skok z zelo 

visoke pečine v vodo, za katero 

se ni vedelo, koliko je globoka, 

mrzla. Pristanek je bil zelo 

osvežujoče hladen, vendar je 

glava hitro prišla na površje.” 

Pravi, da primerjav med delom 

predavateljice in političarke ne 

dela, saj na koncu vedno delaš z 

ljudmi. 

Obdobja pred uspehom na 

volitvah, ko se je začela zgodba 

SMC, se spominja kot obdobja 

”totalnega fokusa, koncentracije, 

ki se je spomnim iz časov 

svoje mladosti, ko sem trenira- 

Dr. 

Simona 

Kustec 

Lipicer 

Prva ženska vodja 

največje poslanske 

skupine v parlamentu, 

podpredsednica stranke 

SMC, doktorica političnih 

znanosti, strokovnjakinja 

za šport, vestna 

krvodajalka, podpornica 

humanitarnih društev, 

zagovornica LGBTskupnosti, 

mama 13-letne 

hčerke in 10-letnega sina. 

la šport in ko izgubiš občutek 

za prostor in čas”. Dnevnika 

ne piše, saj pogosto zmanjka 

časa in tudi motivacije, čeprav 

je ”materiala več kot dovolj, že 

samo obdobje pred volitvami bi 

bilo lahko knjiga v dveh delih”. 

O funkcijah in nazivih pa razmišlja 

v smeri svojega življenjskega 

vodila, da funkcija nikoli ne 

naredi človeka, naredi pa človek 

funkcijo. O politiki pa, da je 

tako umazana, kot jo naredijo 

ljudje. Vsaka dejavnost v življenju 

človeka je rezultat njegovih 

dejanj in njegovega odnosa do 

te dejavnosti. 

Sebe vidi kot osebo, ki ljubi 

svobodo in ima problem s tem, 

ko ji nekdo želi predpisovati, kaj 

sme in česa ne. V tem smislu si 

osebno želi čim manj zakonov, 

a je zagovornica tistih, ki služijo 

kot pomoč, kot asistenca tistim 

skupinam v družbi, ki potrebujejo 

dodatno pomoč, da se 

postavijo trdno na svoje noge in 

gredo odločno naprej – živet življenje, 

ki jim je bilo dano. To je 

zakonodaja s področja social nih 

zadev, šolstva, izobraževanja. 

”Bodeče žice ne smemo 

razume ti kot bodeče žice,” je 

eden od stavkov, ki je zaznamoval 

prejšnje leto. Spominja se 

dogodka, ko je šla s prijateljico 

na Rožnik in je skupina za njo 

zaklicala: ”A je žica zdaj res 

žica ali ni?” Sama pravi, da bi 

postavitev žičnate ograje tudi 

danes enako komentirala, ”ne 

glede na to, ali je bilo vse po PR- 

-pravilih”, saj je njen odziv imel 

ozadje in kontekst. 

Odraščala je namreč v družini 

z zdaj že pokojno babico, ki je 

bila med 2. svetovno vojno v 

koncentracijskem taborišču, 

zato se je na primerjave bodeče 

žice s koncentracijskimi taborišči 

odzvala osebno. 

Poudarja, da so vse njene izjave 

izrečene s kontekstom, ozadjem 

in odgovorno: ”Prav vse bi 

enako ponovila. Zavedam se, 

da moram ljudem prek medijev 

dati izjavo, ki jih bo pomirila, 

ampak hkrati ne bo izmišljena. 

Nikakor ne želim saditi rožic, 

tega od mene nikoli ne boste 

dobili. Povem tako, kot je.” 

Pravi, da so jo v tem mandatu 

najbolj presenetili človeški karakterji, 

saj je po naravi naivni 

idealist, a se zaveda, da ima posameznik, 

karkoli in kakorko li 

dela, na koncu opravka z ljudmi: 

”Se pa vsak sam odloči, za 

kakšno ceno je pripravljen svojo 

iskrenost deliti ali jo prodati.” 

Je verna, a to ne pomeni, da 

slepo sledi eni verski ideologiji: 

”Verjamem v to, kar vam 

go vorim, verjamem v človeka, 

v dobro v človeku in v to, da je 

lahko dober samo takrat, kadar 

je v ravnovesju s samim seboj. 

Moje verovanje, moja religija je 

seštevek različnih prepričanj, 

Foto: Uroš Hočevar 

V Poslanski skupini tudi 

letos pripravili letno 

poročilo o svojem delu 

naukov, ki se nekako združujejo 

v mojo temeljno življenjsko 

filozofijo in poslanstvo, to pa 

je iskati harmonijo – s seboj, z 

naravo in z ljudmi, ki te obkrožajo.” 

O ljubezni pravi, da lahko hitro 

zasvoji: ”Je nekaj, česar ne 

moreš kupiti, nekaj, česar ti 

nihče ne more vzeti, nekaj, kar 

je največji dar, ki ga imaš lahko, 

samo moraš si pustiti, saj če ne 

tvegaš, če si ne upaš, potem se 

ti ne zgodi tako močno, tako 

intenzivno.” 

Sebe vidi kot odprto, drzno in 

tako, kot se jo da hitro razveseliti, 

se jo da tudi hitro razjeziti: 

”Oboje uspe ljudem, ki me 

obkrožajo, ki so mi blizu, sploh 

pri kakšni zadevi, ki mi veliko 

pomeni.” Apatičnost in predvidljivost 

vsakodnevne rutine ji 

nista blizu, ji je pa lahko blizu 

nekdo, ki je potrpežljiv, močan, 

ampak obenem ne takšen kot 

drugi: ”To pomeni, da je luciden, 

iskren, da si upa, da me 

zna pomiriti, … Da ima značaj 

minotavra. Ja, to je moj človek.” 

Zaveda se, da se je ljudje včasih 

bojijo, kar pa ji ni všeč: ”V 

po slanski skupini opravljamo 

ga raško delo, ves čas smo na 

očeh javnosti in vse to med 

na mi povzroča tudi koktajle 

raz noraznih emocij in reakcij. 

Naloga vodje je, da vsa ta čustva 

na koncu obvlada, tudi za ceno 

tega, da je grešni kozel. Zame 

nobeno še tako dobro opravljeno 

delo ob koncu dneva nima 

prave vrednosti, če ga ljudje 

občutijo z grenkobo. Vse, kar 

naredim, je v žaru in potrebi, da 

je stvari treba premikati na bolje, 

na poštenejše mesto. V tem 

sem brezkompromisna.” 

V tem duhu bi bil tudi njen 

nasvet nekomu, ki bi prvič 

nastopil funkcijo vodje 

poslanske skupi ne: ”Naj zgradi 

dober odnos s kolegi in dela 

na tem, vse ostalo pride samo 

po sebi, saj imamo tudi politiki 

znanje in željo, da dobro 

opravimo svoje delo.” 

Letni pregled dela 

Poslanske skupine 

Stranke modernega centra 

avgust 2015 – avgust 2016 

Dr. Kustec Lipicer: ”Iz poročila je 

razvidno, da smo opravili veliko delo in 

postavili pot novim izzivom, ki nas čakajo. Bistveno je, da s tem poročilom 

dajemo tudi zavezo, da bomo z našim delom odgovorno nadaljevali 

še naprej, saj se zavedamo, da delamo izključno in samo za ljudi.” 

Poročilo lahko v celoti preberete na: letno-porocilo-ps-smc-2015- 2016

8 Programska konferenca 

NAŠA 

SREDINA 

PROGRAMSKA KONFERENCA SMC – JULIJA 2016 

Projekti, ki jih bomo izpeljali 

do konca leta 2016 

SKRAJŠANJE ČAKALNIH VRST V 

ZDRAVSTVU: 

KER je nedopustno, da pacienti z življenjsko 

ogrožujočimi stanji dolge mesece in leta 

čakajo na operacijo. 

Zato namenjamo 7,9 milijona evrov za 

izbrane posege in 8 milijonov evrov za 

vse prve preglede pri specialistu in za 

osnovno diagnostiko, ki je potrebna 

za razjasnitev diagnoze. Ljudje se 

bodo lahko hitreje vrnili v običajne 

življenjske dejavnosti, hkrati pa upamo, 

da jim bomo povrnili zaupanje v javni 

zdravstveni sistem. 

POENOSTAVITEV IN ODPRAVA 

BIROKRATSKIH OVIR ZA LJUDI IN 

GOSPODARSTVO: 

KER so na področju gradbene zakonodaje 

postopki umeščanja v prostor prezapleteni 

in predolgi, ker je stopnja predvidljivosti 

postopkov za investitorje prenizka in ker 

se pogosto znajdemo pred zapletenimi in 

nejasnimi pravili urejanja prostora, prav 

tako pa je preveč razpršeno pridobivanje 

dokumentacije. 

Dosedanje poenostavitve so nam že 

prinesle 365 milijonov evrov prihrankov 

na leto, ogromno smo privarčevali z 

uvajanjem elektronskih postopkov 

namesto obrazcev, izjemno veliko 

pa smo prihranili tudi z elektronsko 

napotnico, elektronskim receptom in 

elektronskim zdravstvenim kartonom. 

DAVČNE SPREMEMBE ZA 

VEČJO KONKURENČNOST 

GOSPODARSTVA: 

KER želimo spodbuditi nagrajevanje 

poslovno uspešnih zaposlenih in davčno 

razbremeniti srednji razred, v prihodnje pa 

še okrepiti preprečevanje davčnih goljufij 

in utaj ter doseči debirokratizacijo in boljši 

nadzor nad plačevanjem in izterjavo dajatev. 

Davčno bomo razbremenili 

visokostrokovne in najproduktivnejše 

zaposlene, ki najbolj prispevajo k dodani 

vrednosti v podjetjih. Ker imajo zaradi 

visoke obdavčitve plač strokovnjakov 

številna podjetja velike težave pri iskanju 

novih kadrov, predlog novele zakona o 

dohodnini prinaša tudi razbremenitev 

dela plače za poslovno uspešnost, kot sta 

božičnica ali 13. plača. Spreminja se tudi 

dohodninska lestvica, ki bo ugodnejša 

za tiste s sorazmerno višjimi dohodki, 

hkrati pa se zvišuje splošna olajšava, ki 

jo lahko uveljavljajo prav vsi zavezanci. 

Najvišje plače bodo še naprej obdavčene 

s 50 odstotki.

NAŠA 

SREDINA 

Programska konferenca 

9 

HITER IN UČINKOVIT BOJ PROTI 

KORUPCIJI IN KRIMINALU: 

KER smo pred zakonom vsi enaki, morajo 

tisti, ki se ne držijo pravil, odgovarjati za 

svoja dejanja, država pa mora to zagotoviti. 

Pristojnost za odločanje o koruptivnih 

kaznivih dejanjih se prenaša z okrajnih 

sodišč na okrožna, na specializiranem 

državnem tožilstvu se je oblikoval 

oddelek za odvzem protipravno 

pridobljenega premoženja, v 

parlamentarnem postopku pa je zakon, 

ki bo omogočil izvajanje sistemskih 

preiskav projektov državnega pomena, 

ki so financirani iz državnih sredstev, 

na primer TEŠ in tako imenovane 

bančne luknje, z zavezo, da so ugotovitve 

posebnih preiskovalnih komisij javne. 

Vzpostavil se bo sodni Supervizor, prek 

katerega bodo na spletu postopoma 

dostopne vse sodbe. 

PRAVICO DO VARNE PITNE VODE 

MORAMO ZAPISATI V USTAVO: 

KER moramo preprečiti privatizacijo 

oskrbe s pitno vodo, saj to lahko privede 

do slabše oskrbe prebivalcev Slovenije s 

pitno vodo in do podražitve oskrbe s pitno 

vodo zaradi želje zasebnih lastnikov po 

čim večjih dobičkih. 

Z zapisom v ustavo želimo zagotoviti 

varno pitno vodo vsem prebivalcem 

Slovenije, zavarovati naravne vodne 

vire pred čezmernim izkoriščanjem, 

zagotoviti, da vodni viri prednostno 

in trajnostno služijo oskrbi ljudi, 

opredeliti naravne vire pitne vode 

kot naravno vodno javno dobro, 

omogočiti dostop do vode, opredeliti 

splošno in posebno rabo vode ter 

opredeliti način upravljanja voda in 

racionalnost gradnje, obratovanja in 

vzdrževanja sistema vodovodov in 

vodnih virov. To lahko zagotovimo z 

zapisom pravice do varne pitne vode 

v ustavo in zapisom, da so naravni 

vodni viri naravno vodno javno dobro 

v upravljanju države.

10 

Intervju 

NAŠA 

SREDINA

NAŠA 

SREDINA 

11 

Rok Novak 

Prvi predsednik 

SMCmladi 

Tekst: Neža Kodrič 

Foto: Uroš Hočevar 

Kaj se je spremenilo za vas, ko ste postali predsednik 

SMCmladi? 

Trenutno v mojem življenju ni neke velike spremembe v 

primerjavi s časom pred izvolitvijo. Edina razlika, ki se je pojavila, 

je odgovornost, ki jo čutim v vsaki stvari, ki jo delam, v vsakem 

pogovoru, kamorkoli grem. Nekaj je zadaj, kar ti govori, opa, zdaj 

pa razmisli to, ono, tretje. No, pa tudi to, da je treba biti ves čas 

v pripravljenosti in je treba malo razmišljati vnaprej, kaj bomo 

delali. 

Imate pa ekipo, ki vam pomaga … 

Seveda, veliko nas je. V senatu nas je vseh skupaj 14, če štejemo še 

tiste, ki pogosteje pridejo zraven. To je naša ožja ekipa. A je nekako 

pričakovano, da bo večina stvari padla name, kar pomeni, da 

tudi največ razmišljam o tem, v katero smer bi šli, iščem, vohljam 

naokoli po projektih, kdo ima kakšno dobro idejo, kaj bi začeli. 

Potem je šlo gladko? 

Ne, tega morem reči … Na začetku sem se vprašal, kako bo to 

videti, ker sta bila prvi teden ali dva kar stresna. Potem pa se navadiš, 

da je treba na dogodke in da se tudi tam kaj najde. Včasih ne 

gre vse, na večino stvari pa moraš iti in je seveda prav tako, zato 

sem tudi šel v to, da lahko pomagam. 

Govorite zelo suvereno. Kako boste delovali? Avtonomno ali bolj 

kot podpora matični stranki? 

Trenutno se počutimo še zelo integrirani, če uporabim aktualni 

izraz. Smo povezan del stranke, ker šele postavljamo vse skupaj in 

smo tudi finančno popolnoma odvisni od stranke. Na daljši rok, 

v letu, dveh in po volitvah, pa seveda gledamo v smeri vse večje 

avtonomije. Pribojevali si bomo kakšno mesto v občinskih svetih 

in se preizkusili na lokalni ravni. Želimo si, da bi kdo od nas prišel 

celo v parlament. Tako bomo tudi finančno bolj neodvisni.

Intervju 

12 

NAŠA 

SREDINA 

”Trenutno nas je 30, zato vabim vse izpod 32 let, pridite k 

nam, ker je stvari mogoče doseči. Če imaš dobro idejo, bo v 

SMCmladi padla na plodna tla. Doslej je še vsaka.” 

Se zato zdaj počutite manj avtonomne? 

Ne, vsebinsko zagotovo ne. Ni 

nam treba slediti ravni liniji, zavijemo 

lahko po svoje … Marsikatero 

vprašanje smo že obravnavali 

in sprejeli svoje stališče. 

Zdaj začenjamo s širšo platformo, 

širšim naborom vsebin, 

skozi katere bomo izkristalizirali 

naš ideološki temelj, ki ga bomo 

preverili med članstvom. 

Lahko izpostavite kakšno 

vprašanje? 

Mislim na bolj ideološka vprašanja. 

Nazadnje se je v javnosti pojavilo 

vprašanje o obveznem služenju 

vojaškega roka, v debate 

se počasi plazi vprašanje splava, 

za katerega smo bili prepričani, 

da smo ga že za vedno rešili, pa 

seveda LGBTQ-pravice, legalizacija 

marihuane … 

Do pravic LGBTQ-skupnosti ste 

se zelo jasno opredelili že na 

Paradi ponosi … 

Ja. Organizirali smo udeležbo 

stranke na Paradi ponosa. Na 

naše povabilo sta šla z nami 

oba podpredsednika, dr. Milan 

Brglez in dr. Simona Kustec Lipicer. 

Zelo smo bili ponosni, da ju 

imamo tam, med tisoči mladimi 

in na pohodu skozi Ljubljano. 

Pa ne samo njiju, še več naših 

poslancev … Tako smo pokazali 

naš odnos do tega vprašanja, nismo 

pa tega še napisali. Želimo si, 

da bi imeli listo, platformo, kjer 

bodo te stvari jasno zapisane: 

podpiramo pravice LGBTQ-skupnosti, 

pravico do odločanja o 

tem, kdo bo s kom, pravico do 

poroke, do posvojitve. O tem se 

moramo med seboj pogovoriti in 

izglasovati stališče. Demokratične 

principe bomo širili, tako da 

se bodo vsi počutili vključene. 

Tema je tudi legalizacija marihuane. 

Načeloma smo vsi za, 

90-odstotno recimo. 

Katere teme in projekti vas še 

zanimajo? 

Anja Jankovič, naša podpredsednica, 

je izpostavila, da so 

pomembna delovna mesta, da je 

treba poskrbeti za to. To je zelo 

močna tema. Potem je tu stanovanjska 

problematika. Projekt 

stanovanjske zadruge je že v teku 

in računamo, da bodo do konca 

leta pripravljene podlage, potem 

pa upamo, da bo do konca leta 

2017 pilotni projekt izpeljan 

do te mere, da bo že kdo bival 

v prvi zadrugi. Teme, kjer sem 

doma jaz, pa so varovanje okolja, 

klimatske spremembe. O Pariškem 

sporazumu COP 21 smo 

ministrstvo za okolje vprašali, 

kako daleč je ratifikacija tega 

sporazuma v Sloveniji. Če se ne 

bo premikalo oziroma če ne bo 

sprejet do konca leta 2016, bomo 

s tem pritiskali naprej. 

Kaj konkretno pomeni ta 

sporazum? 

Pariški sporazum natančno 

določa, koliko je treba znižati 

izpuste toplogrednih plinov 

do leta 2035 in do leta 2050 ter 

kakšne so smernice in cilji. To 

je tista najnujnejša stvar, ki jo je 

treba narediti, potem pa država 

vsaka zase določi, do kod bo šla. 

V SMCmladi bomo poskušali te 

cilje višati prek vseh kanalov, 

prek stranke, poslancev, ministrov. 

No, tudi o tej temi se bomo 

pri SMCmladih še pogovarjali, 

moje mnenje in znanstveni 

konsenz, ki ga govorim samo 

naglas, pa je, da bi morali do leta 

2050 za 100 odstotkov zmanjšati 

izpuste toplogrednih plinov. 

Ja, to pomeni, da jih je treba 

spraviti praktično na nič, kar 

pomeni tudi, da TEŠ po letu 2054 

ne bi smel več obratovati. To je 

potem tudi slovo od avtomobilov 

na notranje izgorevanje. Imeli 

bi samo še električne ali gorivne 

celice, eno ali drugo, moramo pa 

določiti svojo pot. Slovenija ima 

ogromne potenciale obnovljivih 

virov energije. 

Kako se bo to kazalo v našem 

vsakdanjem življenju? 

Imeli bomo skupen evropski 

energetski trg, energetsko 

povezavo, v kateri bo imela 

Španija sončno energijo, 

alpske države in Norveška 

hidro energijo ter Danska 

in Škotska vetrno energijo. 

Pametna omrežja nam bodo 

omogočala, da bomo imeli 

doma električni avto in svoj 

baterijski komplet, v obeh pa 

bomo shranjevali presežke 

energije. Ob pomanjkanju 

energije se bo ta sproščala iz 

omrežja. Vsak od nas bo deloval 

kot ena majhna baterija. Zato 

potrebujemo napredno ITtehnologijo, 

moramo vlagati v to 

smer, v obnovljive vire energije, 

v razvoj baterijskih tehnologij, 

električnih avtomobilov. Tu ne 

govorim le o stroških, to je lahko 

po nekaterih ocenah na tisoče 

in tisoče delovnih mest samo v 

Sloveniji, v ZDA pa na milijone. 

To so stvari, ki se dogajajo na 

makroravni in bomo mi le en 

košček tega, bomo pa v 

SMCmladi vsekakor zelo 

ambiciozni pri teh ciljih. 

cialnega dela, kjer so imeli velik 

problem s pripravništvi. On sam 

je sodeloval v ekipi kolegov študentov 

in nekaterih profesorjev, 

ki so pripravljali zakonodajo, da 

bi se uredilo področje pripravništev, 

vendar so naleteli na gluha 

ušesa. Potem je prišel sem in 

nam predstavil svojo idejo, mi pa 

smo jo sprejeli, ker je super, in 

do zdaj pripravili praktično vse: 

celoten zakon, predlog, novelo. 

To bo šlo naprej prek strankinega 

odbora, kjer bodo zraven tudi 

različni strokovnjaki, verjetno 

tudi kakšen profesor. Lahko 

rečem, da znamo to izpeljati, ker 

so se javili poslanci, ki bi zadevo 

lahko podprli in jo izpeljali. Da 

se narediti stvari! 

Koliko pa je takšnih, ki pridejo 

z idejo, s projektom? 

Tega študenta sem videl prvič, 

ko je prišel k nam in rekel, da bi 

bil rad bolj vključen. Rekel sem 

mu: ”Poglej, povabil te bom na 

sejo senata, ti pa boš predstavil 

svojo idejo. Če boš videl, da ti je 

okolje všeč, da se da kaj narediti, 

si vabljen tudi, da se včlaniš in 

aktivno sodeluješ.” Ker smo bili 

nad idejo navdušeni, saj je dobro 

zastavljena, in ker je pripravljen 

to delati, se je na koncu celo 

včlanil in je eden od treh, ki 

so se vključili po ustanovnem 

kongresu. 

Po čem se SMCmladi želite razlikovati 

od drugih podmladkov? 

Razlikovali se bomo predvsem 

po ideologiji, po programu, 

delovali pa bomo karseda 

odprto, demokratično. Aktivno 

želimo vključiti vse člane, zato 

pripravljamo spletno platformo, 

kamor bodo vključeni vsi člani 

podmladka, vsak bo lahko odprl 

debato, vsak bo lahko komentiral, 

na koncu pa bo omogočeno 

glasovanje, na katerem bo vsak 

imel en glas, za ali proti. Tako 

bomo sprejeli naš uradni program, 

ki bo šel še skozi senat, in 

to je to. 

Pa ste oziroma boste znotraj 

stranke dovolj močno oziroma 

spretni, da boste takšne cilje 

lahko tudi dosegli? 

Trenutno smo kar dobro umeščeni. 

Potem vas že vsi poznajo in 

cenijo? 

Imamo dober odziv. Nismo se 

še predstavili vsem. Zdaj imamo 

eno leto časa, da se intenzivno 

ukvarjamo s sabo, da vzpostavimo 

lokalno mrežo, kar pomeni, 

da povečamo članstvo. Trenutno 

imamo 30 članov. Zato vabim vse 

izpod 32 let, da pridete k nam, 

ker je stvari mogoče doseči. Če 

imaš dobro idejo, bo v SMCmladi 

padla na plodna tla. Doslej je še 

vsaka. Zdaj smo dobili novega 

člana iz Radomelj, študenta so- 

Se boste mogoče lotili tudi 

volilne pravice pri 16 letih? 

Bomo. Zdaj, zadnji mesec ali 

dva, smo malo zaspali na tem. 

Pred ustanovnim kongresom 

smo bili zelo dejavni, zdaj pa se 

je pojavilo toliko drugih stvari, 

da smo malo pozabili na to. Je pa 

zgodnejša volilna pravica za nas 

izjemno pomembna in jo bomo 

obvezno lansirali. Našli bomo 

nekoga, ki jo bo pripravljen 

zastopati, enega od poslancev, 

poslansko skupino, ki bo naš 

glas. 

In obraz … 

Točno tako. Pa tudi to ni neka 

umetnost, je pa seveda treba 

znati napisati zakon, zato potrebujemo 

tudi strokovnjaka. Sem 

že pogledal člen, ”osemnajst let”

NAŠA 

SREDINA 

Intervju 

13 

”Projekt stanovanjske zadruge je že v teku in računamo, 

da bodo do konca leta pripravljene podlage, potem pa 

upamo, da bo do konca leta 2017 pilotni projekt izpeljan 

do te mere, da bo že kdo bival v prvi zadrugi.” 

se spremeni v ”šestnajst let”. 

To je to. Najprej bomo predlagali 

znižanje starosti za lokalne 

volitve, ko bomo videli, kako se 

obnese to, pa bomo šli naprej na 

državne. 

Omenili ste, da pletete svojo 

lokalno mrežo. Razdalja zaradi 

različnih možnosti komunikacije 

v 21. stoletju najbrž ni 

ovira? 

Točno! Razdalja ni ovira, bomo 

pa tudi gibljivi. Že v septembru 

načrtujemo eno sejo senata 

v Mariboru, tako da bomo tja 

preselili celoten senat. Potem 

pa bomo delili še našo vodo. Iz 

tega bomo naredili celodnevni 

dogodek. 

Glede na to, da ste prej govorili 

o trajnostnem razvoju in ničelni 

toleranci do toplogrednih 

plinov, je projekt, ki ga 

podpirate, gotovo tudi ”ta naša 

voda”? 

Seveda, voda je osnovna dobrina. 

Govorim o zavzemanju SMC, 

da zapišemo pravico do čiste 

pitne vode v ustavo. Naj najprej 

poudarim, da kot liberalci vemo, 

kaj pomeni odprto, konkurenčno 

gospodarstvo. Posamezniki 

in podjetja morajo imeti 

dostop do virov vode, iz katerih 

jo črpajo, tudi za proizvodnjo 

pijač. To pravico morajo imeti 

polnilnice vode, pivovarji, proizvajalci 

sokov. Ampak prvotna 

pravica, tista prva stvar, ki jo je 

treba imeti, pa je, da ima pravico 

do čiste, varne pitne vode vsak 

prebivalec Slovenije. 

Kako so vas sprejeli kot 

predsednika, tudi ”ta drugi” 

predsednik dr. Miro Cerar? 

Dobro. Izjemno pozitivno. 

Kakšen odnos ima dr. Cerar do 

mladih? 

Vse od začetka je podpiral 

ustanovitev podmladka. Slišal 

sem, da je navijal in vztrajal, da 

se nam da priložnost. Prišel je 

tudi na naš ustanovni kongres in 

povedal nekaj besed, še pred volilnim 

kongresom za predsednika 

mladih pa smo se na pikniku 

na Zbiljah z njim pogovorili vsi 

kandidati. Takrat nas je tudi 

povabil k sebi v pisarno, zdaj, 

jeseni, pa bomo vabilo tudi izkoristili, 

ker mu želimo predstaviti 

projekte, ki jih načrtujemo. S 

predsednikom imamo res super 

odnos in nas podpira, enako pa 

tudi stranka. 

Lahko opišete SMCmlade? 

Kakšni ste tisti, ki se pogosteje 

srečujete? 

Rekel bi, da je povprečen član 

oziroma članica tega senata, 

vodstva star okoli 24 ali 25 let in 

študira. Z mano so v vodstvu še 

Anja Jankovič, Nejc Šporin, Aljaž 

Žumer in Jure Vozelj, samo Jure 

in Anja sta Ljubljančana, Nejc je 

iz Žalca, Aljaž iz Motika, kar je 50 

kilometrov iz Ljubljane, jaz pa iz 

Kamnika. 

Kaj pomeni biti član SMCmladi? 

Ja, to je zanimivo. Vsak si sam 

definira, kaj pomeni biti član. 

Tisti najdejavnejši so se javili, da 

bodo v senatu in vodstvu ter so 

tudi formalno prevzeli funkcije. 

Je pa tudi veliko članov, ki ne želijo 

formalnih funkcij v vodstvu, 

čeprav so zelo dejavni. Posebno 

novi člani so zavzeti, ne glede 

na to, od kod so. Prihajajo z vseh 

koncev Slovenije, je pa res, da 

večina živi v Ljubljani ali okolici, 

ker pridejo sem kot študentje. 

Ampak kot ste že omenili, 

razdalje niso ovira. 

Zelo, zelo smo izkoristili družabna 

omrežja in do zdaj nismo 

imeli niti ene seje kolegija, ker 

je ne potrebujemo. 24 ur na dan 

smo v stiku prek Facebooka, 

nenehno imamo odprt pogovor, 

če kdo karkoli vidi, tvitne, da 

na Facebook. Menili smo se, da 

bi eno sejo kolegija v kratkem 

namenili samo temu, da uradno 

sprejmemo nove člane, ampak 

še ta bo dopisna. Da bi se zaradi 

tega dobivali v Ljubljani, nima 

smisla. Le Jureta moram še 

prepričati, da si odpre profil na 

Facebooku … 

Kakšno je razmerje med dekleti 

in fanti? 

Dobro, čeprav bi radi imeli še 

več deklet. Punce, pridite! V 

vodstvu imamo samo eno, kar 

mi res ni všeč. Gre za drugačen 

pogled, vseeno smo različni, 

drugačni … Vedno znova se izkaže, 

da je to ne samo zaželeno, 

ampak nujno. Punce odpirajo 

nove teme, pa ne bom rekel, 

da spolno specifične ali karkoli 

takšnega, ampak predstavljajo 

nov vidik, denimo v odnosu do 

živali, vegetarijanstvu, tako da 

sem vesel, da smo skupaj s Ksenijo 

in Katjo pa Evo in Medino. 

Vse so zelo dejavne. 

Kaj dobi novi član oziroma 

članica? 

Definitivno blok, svinčnik in 

krog ljudi. Vsake tri mesece 

bomo pripravili družabni 

dogodek, ne kolegij, na katerem 

bomo sprejeli vse nove člane, 

izrekel jim bom uradno 

dobrodošlico, poleg tega pa bo 

vsak dobil tudi list, na katerem 

bo napisano, kdo je kdo, dostop 

do česa vsega imajo člani, 

kako priti do strokovnjaka za 

določeno področje, da veš, koga 

poklicati, če imaš kakšno idejo. 

Tako bo vsak novi član dobil 

nekakšen zemljevid stranke in 

podmladka, da ne bo taval v 

temi. Vsakega bomo povezali 

z lokalnim odborom stranke 

na območju, kjer je doma, 

absolutno. Upam, da bomo do 

konca tega leta, sicer pa drugo 

leto začeli ustanavljati svoje 

lokalne klube. Ne bomo imeli 

odborov, ampak klube – ali bodo 

ti na lokalni ali regionalni ravni, 

še ne vem natančno, ampak 

bodo! 

Je članstvo v stranki za članstvo 

v SMCmladi nujno? 

Ne, lahko si samo član podmladka. 

Imaš tudi pravici voliti, 

nimaš pa pravice biti voljen, 

kar pomeni, da ne moreš imeti 

funkcije, če nisi član. Trenutno 

je takšen pogoj. Član podmladka 

je lahko kdorkoli, in ne samo 

to, tudi če si samo simpatizer, 

vedno lahko prideš predstavit 

svojo idejo. Ima pa članstvo 

svoje prednosti, kot so sprotno 

obveščanje, strankine e-novice, 

fizični časopis, vabila na vse 

strankine dogodke, izobraževanja, 

tudi v tujini … 

Nič še nisva rekla o mladinski 

politiki. Kaže, da vas ukvarjanje 

samih s sabo ne zanima preveč? 

Seveda nas zanimajo tudi ta 

statusna vprašanja, a niso prioriteta. 

Bolj nas zanima vsebina: 

zaposlovanje, stanovanja, izobraževanje. 

To so prioritete, niso pa 

to naše meje, gledamo čez, širše, 

kaj se dogaja v Evropi, svetu. 

Večina vas je še nekako 

odvisnih, saj ste študentje. 

Ste zato v začetku septembra 

zbirali šolske potrebščine za 

osnovnošolce? 

V avgustu smo zbirali šolske 

potrebščine za otroke iz socialno 

ogroženih družin, ker se 

zavedamo, da je ta strošek za 

starše na začetku leta izjemno 

visok. Le nekaj zvezkov, pa je 

hitro 50 evrov. Zbrane stvari 

smo oddali organizaciji, ta pa 

jih bo razdelila družinam, ki 

jih potrebujejo. Imamo pa tudi 

konkretno idejo za prihodnje 

leto, in sicer da bi v začetku 

leta naredili sistem vavčerjev za 

družine, ki so socialno ogrožene. 

Vsaka družina, ki ima šolajoče 

otroke, bi na začetku leta dobila 

vavčer za nekaj 10 evrov in s tem 

v trgovinah nakupila zvezke, 

knjige in šolske potrebščine. 

Kdo bi dal ta vavčer? 

Ministrstvo za izobraževanje. 

Gre za načrt na nacionalni ravni. 

S tem bi malce izboljšali položaj 

socialno najbolj ogroženih otrok 

in družin. Vavčerski sistem je 

usmerjen tudi na prosti trg in 

je narejen tako, da ne uničuje 

konkurence, torej ne tako, da bi 

država nakupila velike količine 

stvari samo pri enem ponudniku, 

ampak tako, da posameznik 

dobi kartonček za 50 ali 100 

evrov in gre v tisto trgovino, ki se 

mu zdi najprimernejša za nakup 

šolskih potrebščin. Za zdaj je to 

ideja, morda nam bo uspelo! 

Sta se s šolsko ministrico Majo 

Makovec Brenčič že spoznala? 

Ne, ne še. 

Vaju bom seznanila! 

Odlično (smeh). 

P. S.: Še pred tiskanjem časopisa 

se je Rok na odboru za izobraževanje 

seznanil z ministrico 

za šolstvo dr. Majo Makovec 

Brenčič.

14 Novice 

NAŠA 

SREDINA 

Paviljon Expo v Murski 

Soboti 

Premier dr. Cerar in minister 

Počivalšek sta julija simbolično 

predala paviljon Expo Mestni 

občini Murska Sobota. Premier 

je ob tem spomnil, da je 

med razstavo Expo v paviljonu 

gostil številne tuje in slovenske 

gospodarstvenike, tuje diplomate 

in naključne obiskovalce: ”Z 

velikim ponosom sem opazoval 

navdušenje vseh, in to tako nad 

privlačnostjo paviljona kot nad 

vsebino.” Dodal je, da 

verjame, da se bo ta lepa 

zgodba nadaljevala in da gre 

paviljon v prave roke. Tam so 

bili še poslanec Ivan Prelog, 

podžupan Mestne občine 

Murska Sobota Boštjan Berlak 

in ostali. Poslanec Dušan Radič, 

ki prihaja iz te regije in se je 

zavzemal, da bi bil paviljon Expo 

v Murski Soboti, pa je izrazil 

veselje, da je vlada v projektu 

občine prepoznala najboljšo 

lokacijo za postavitev tega 

reprezentančnega objekta iz 

Milana. 

Dr. Cerar s poslanci na sejmu Agra: 

”Slovenski kmetje in zadružniki ste 

temelj naše tradicije” 

Predsednik vlade dr. Miro 

Cerar je nagovoril udeležence 

dneva slovenskih zadružnikov 

na kmetijsko-živilskem sejmu 

AGRA 2016 v Gornji Radgoni, 

na katerem so bili tudi naši 

poslanci Vojka Šergan, Vesna 

Vervega, mag. Ksenija Korenjak 

Kramar, dr. Mitja Horvat, 

mag. Aleksander Kavčič, Ivan 

Prelog in Dušan Radič. Dneva 

zadružništva so se udeležili tudi 

naše članice in člani, med njimi 

predsednica LO Gornja Radgona 

Vera Granfol, predsednica LO 

Murska Sobota Ksenija Flegar, 

predsednica LO Pesnica Slavica 

Klemenčič in predsednik LO 

Goriška Andrej Valentinčič. 

Premier je dejal, da verjame 

v zadružnike in slovenske 

kmete, ki so najpomembnejši 

temelj slovenske tradicije in 

prihodnosti. “Rad pridem 

med kmete, ker jim želim prisluhniti 

in ker sva tako vlada 

kot jaz vedno za dialog. Skozi 

dialog se lahko najbolj približamo 

temu, kar je najbolje za 

večino, to pa pomeni tudi, da 

nikoli ne pozabimo na najšibkejši 

člen.” 

Mojca Žnidarič 

Sem človek dejanj in ne človek besed 

Lokalni odbor Ormož je 

začel delovati avgusta 2014. 

Predsednica mag. Mojca 

Žnidarič se kot novinka v politiki 

spominja, da iskanje kandidatov 

za volilne liste in s tem članov ni 

bilo lahko, saj so številni menili, 

da se ne da nič spremeniti: 

”Večkrat sem jim dejala, če ne 

bomo poskusili, ne bomo nikoli 

vedeli, kaj je možno, in če sami 

nismo pripravljeni narediti 

ničesar za naše okolje, potem 

nimamo pravice kritizirati.” Na 

koncu so bile volilne liste polne, 

v Občini Ormož pa je SMC dobila 

štiri svetnike. 

Kateri so bili prvi projekti, ki 

ste se jih lotili? 

Naš glavni projekt, ki smo 

ga izpostavljali že med 

volilno kampanjo in se zanj 

potegovali ves čas od volitev, je 

nadaljevanje gradnje hitre ceste 

Ormož–Ptuj. V ta namen nas je 

kot prvi lokalni odbor obiskal 

tudi minister za infrastrukturo. 

Trenutno nam zelo dobro kaže, 

zato upamo in verjamemo, da 

nam bo uspelo izpeljati tisto, 

Naš glavni projekt je 

nadaljevanje gradnje hitre 

ceste Ormož–Ptuj. Trenutno 

nam zelo dobro kaže. Upam, 

da nam bo uspelo izpeljati, 

kar v zadnjih 20 letih ni 

uspelo nikomur pred nami. 

česar v zadnjih 20 letih ni uspelo 

izpeljati nikomur pred nami. 

Kakšno je sodelovanja 

lokalnega odbora s poslanci? 

Ormoški LO nima svojega 

poslanca, zato naše območje 

pokriva poslanec SMC mag. 

Aleksander Kavčič, s katerim 

dobro sodelujemo, prav tako 

pa tudi z nekaterimi drugimi 

poslanci SMC, odvisno od 

področja. Tako nam je na 

primer poslanka Vesna Vervega 

uredila predstavitev prizadevanj 

Združenja pridelovalcev 

sladkorne pese za vnovično 

pridelavo sladkorne pese. 

Pohvaliti moram tudi naše 

odlične koordinatorje, ki nam 

med drugim pomagajo pri 

pridobivanju odgovorov in 

organizaciji dogodkov. 

Kakšen je tipični delovni dan 

predsednika lokalnega odbora? 

Sem zaposlena za polni delovni 

čas in imam dva šoloobvezna 

otroka. Vsak dan, ponavadi ob 

večerih, opravim še obveznosti 

kot predsednica LO, kot 

občinska svetnica in vodja 

kluba svetnikov. Nekatere teme 

so mi včasih nove, in ker sem 

pri vseh zadevah natančna, 

vestna in vztrajna, mi to vzame 

precej časa. Sem človek dejanj 

in ne človek besed. Pri mojih 

prizadevanjih me ves čas 

podpirata mož in vsa družina, 

ob strani pa mi stojijo tudi člani. 

Vesela sem, da so nekateri zelo 

dejavni. 

Katera je bila vaša 

najzanimivejša izkušnja? 

Nisem pričakovala, da bo 

dr. Miro Cerar, sicer v vlogi 

predsednika vlade, na dan 

obiska vlade v Podravju obiskal 

tudi podjetje v Ormožu. 

Soorganizacija takšnega 

protokola na lokalni ravni je 

bila zame nova in zanimiva 

izkušnja. Spominjam se tudi 

prvih sej v občinskem svetu, 

kjer smo svetniki SMC v 

opoziciji, na njih pa je bilo pri 

nekaterih svetniških kolegih 

precej negativne komunikacije. 

Z našim povezovalnim in 

pozitivno naravnanim delom 

se je sodelovanje z županom 

in občinskim svetom precej 

izboljšalo. 

Kakšni so cilji v tem in 

prihodnjem letu? 

Poleg gradnje hitre ceste iz 

Ormoža proti Ptuju želimo 

v naše kraje privabiti nove 

investitorje tako na območju 

nekdanje Tovarne sladkorja 

Ormož kot v industrijski coni v 

Ormožu in Središču ob Dravi. 

Ves čas omogočamo podporo 

prizadevanjem Združenja 

pridelovalcev sladkorne pese 

za vnovično pridelovanje te 

poljščine. Septembra bomo 

v Ormožu dobili tudi prvi 

zaposlitveni center za invalide. 

Tudi pri tem smo bili dejavni ter 

deležni pomoči in podpore naše 

stranke in pristojnih ministrov 

in sekretarjev. V avgustu pa smo 

začeli akcijo zbiranja rabljenih 

in novih šolskih potrebščin za 

šolarje iz naših treh občin.

NAŠA 

SREDINA 

Lokalni odbori 15 

Srečanje članic in 

članov v Šentjurju 

V Šentjurju je julija potekalo 

srečanje članic in članov SMC, 

ki se ga je udeležil predsednik 

dr. Miro Cerar, zbrane pa sta nagovorila 

tudi generalni sekretar 

SMC dr. Erik Kopač in namestnik 

Horst Hafner. Predsednik 

Lokalnega odbora Šentjur Peter 

Jevšinek je izpostavil odlično 

sodelovanje s poslanko Anito 

Koleša pri naslednjih projektih: 

preplastitev cestnega odseka 

državne ceste Šentjur–Dole, 

zagotovitev sredstev za projektno 

dokumentacijo navezovalne 

ceste Dramlje–Šentjur oziroma 

šentjurske obvoznice, do konca 

leta se bo končala tudi modernizacija 

ceste Planina–Sevnica 

in predvidoma dokončala cesta 

Loke–Ledinščica, v načrtu pa je 

še projekt obsežnejše sanacije 

lokalne ceste na odseku Ponikva–Loče 

v skupni dolžini 5,5 

kilometra. 

MINISTER GAŠPERŠIČ V 

PORTOROŽU NAPOVEDAL: 

PREDOR MARKOVEC BOMO 

IZLOČILI IZ VINJETNEGA 

SISTEMA 

Minister za infra strukturo dr. Peter 

Gašperšič je ob obisku portoroškega 

letališča napovedal, da bodo 

novi predor Markovec izločili iz 

vinjetnega sistema. Pojasnil je, da 

lokalnih vinjet ne bo, zdaj pa že 

poteka medresorska obravnava 

predloga uredbe, ki bo spremenila 

kategorizacijo odseka hitre 

ceste skozi predor v glavno cesto, 

po ka teri bo mogoče voziti brez 

vinjete. Ministrstvo še čaka na 

soglasje Darsa, vendar minister 

ne pričakuje težav. ”Računamo, 

da bo sprememba kategorizacije 

res lahko izvedena v zelo kratkem 

času, predvidoma še v septembru,” 

je napovedal. 

DOBRODELNA 

KOŠARKARSKA TEKMA MED 

VETERANI KK ZLATOROG IN 

POSLANCI SMC 

KK Zlatorog na pobudo poslanke 

SMC Janje Sluga in Lokalnega 

odbora SMC Laško je organizirala 

dobrodelno košarkarsko tekmo 

med veterani KK Zlatorog in 

poslanci SMC. Tekma, na kateri so 

zbirali prostovoljne prispevke za 

šolski sklad OŠ Primoža Trubarja 

Laško in OŠ Antona Aškerca 

Rimske Toplice, je potekala v 

soboto, 24. septembra, ob 16. uri v 

Športni dvorani Tri lilije v Laškem. 

Predsednik LO SMC Maribor in 

svetnik v MOM Andrej Špenga 

ODSLEJ Z OSMIMI SVETNIKI 

ŠE ODLOČNEJE ZA DOBRO 

MARIBORČANOV IN 

MARIBORA 

Svetniška skupina SMC v mestnem 

svetu Mestne občine Maribor bo 

odslej imela osem svetnikov, in 

sicer sta se skupini pridružila dva 

nova svetnika Janko Leva in Aleš 

Sumer. V svetniški skupini so ob tem 

imenovali tudi novega vodjo skupine 

Damirja Orehovca. V SMC so ob tem 

izpostavili svojo odgo vornost, da 

nadaljujejo politiko povezovanja in 

delovanja za dobro slehernega člana 

naše družbe. Le s sodelovanjem je 

mogoče doseči razvoj ne premike za 

Maribor z okolico. 

POSLANKA DR. JASNA 

MURGEL NA TURNEJI 

PO SLOVENIJI 

Dr. Jasna Murgel je septembra 

in oktobra na okroglih 

mizah po regijskih središčih 

s strokovnjaki in nevladnimi 

organizacijami predstavljala 

predlog zakonske rešitve za 

čim kakovostnejšo zgodnjo 

obravnavo otrok s posebnimi 

potrebami, ki ga je 

konec junija podprlo 68 poslank 

in poslancev. Predlog 

je pripravila s strokovnjaki, 

njegov namen pa je povezati 

obstoječe pomoči v Sloveniji 

v enoten sistem ter biti pri 

tem osredotočen na družino 

kot celoto in ne le na otroka. 

Omizja so se že in se bodo 

še zvrstila v Mariboru, Kopru, 

Novem mestu, Ljubljani, 

Škofji Loki in Tržiču. 

Božidar Peteh 

Samo smele in pogumne ideje obračajo kolo prihodnosti 

Začetkov Lokalnega odbora 

Kočevja se njegov predsednik 

Božidar Peteh spominja kot 

”napornih, vendar z veliko 

navdušenja in optimizma”. 

Na začetku se med seboj niso 

poznali, vendar so se sčasoma 

učili drug od drugega: ”Ampak 

znašli smo se in postavili 

na noge,” poudarja Peteh. 

V lokalnem odboru so hitro 

začutili realnost vstopa v okolje 

dotedanje politike in moč 

sprejemanja kompromisov. 

Predsednik zato kot izziv vidi 

vztrajnost in stalno spodbudo 

tako samega sebe kot sodelavcev, 

da vedno znova iščejo nove izzive. 

Kateri so bili prvi projekti, 

ki ste se jih lotili, in kaj je bil 

največji dosežek vašega odbora 

oziroma v vašem lokalnem 

okolju do sedaj? 

Nihče od nas do leta 2014 ni bil 

aktivno vključen v politiko in je 

to za vse nas predstavljalo novo 

okoliščino in izziv. Že v smislu 

porabe prostega časa je to 

pomenilo veliko spremembo na 

Odprtih imamo več 

projektov, ključno pa je 

vračanje državne lastnine, 

kot so gozdovi in kmetijska 

zemljišča, na lokalno raven. 

osebni in družinski ravni. Prvi 

delovni izziv je bilo aktiviranje 

v občinskem svetu, v različnih 

delovnih telesih in svetih 

zavodov. Prvi večji vsebinski 

izziv pa so bile dejavnosti v 

obdobju razprave o zakonu o 

državnih gozdovih, ko je bila 

tudi na podlagi naše aktivnosti 

sprejeta odločitev o določitvi 

Kočevja kot sedeža nove 

gospodarske družbe. 

Kako do sedaj ocenjujete 

stranko in delovanje lokalne 

mreže? 

Kot stranka smo naredili velik 

korak pri oblikovanju lokalne 

mreže, potrebnega pa je še nekaj 

dela, da se preobrat v vplivu na 

sistemske spremembe ne bo 

zgodil samo v delovanju, ampak 

tudi v miselnosti. Potrebna je 

še večja krepitev vsebinskih 

razprav, kakor je to zastavljeno 

v okviru programskih odborov. 

Dober primer je razprava, ki 

smo jo imeli zadnje leto na temo 

sobivanja divjadi in človeka 

zunaj mestnih naselij. 

Kakšno je sodelovanje 

lokalnega odbora s poslanci? 

Potrebovali smo nekaj časa, da 

smo se spoznali in ugotovili, 

da potrebujemo drug drugega. 

Potem je steklo. Vsako srečanje 

s poslanci nam odpre nova 

obzorja, izzive in priložnosti za 

sveže informacije o različnih 

vsebinah, ki sicer ne dosežejo 

medijev in interne javnosti. 

Pozna pa se, da iz vrst poslancev 

SMC ni nikogar, ki prihaja iz 

naše ožje regije. To je naš izziv 

za prihodnje parlamentarne 

volitve. 

Kakšni so vaši cilji v tem in 

prihodnjem letu? 

Odprtih imamo več projektov. 

Ključno je vračanje državne 

lastnine, kot so gozdovi in 

kmetijska zemljišča, na lokalno 

raven. V naši občini država 

namreč obvladuje več kot 80 

odstotkov površine občine. 

Želimo samo enake pogoje kot 

druge lokalne skupnosti in nič 

drugega. 

Katera so najpogostejša 

vprašanja in pobude iz vašega 

lokalnega okolja? 

Najpogosteje gre za vprašanja s 

področja izumiranja podeželja, 

predvsem obmejnega pasu, 

tukaj so tudi zahteve po pozitivni 

diskriminaciji manj razvitih 

občin, da ima lokalna skupnost 

večjo težo pri odločanju o 

vprašanjih iz lokalnega okolja, 

na primer o številu divjadi, 

in predvsem želje po tem, da 

podeželje ne bi bilo zatočišče za 

mestno gospodo v prostem času, 

ampak poslovna priložnost na 

vseh področjih. 

Po katerem načelu delujete v 

vašem lokalnem odboru? 

Vsaka ideja, predlog šteje. Ni 

neumnih idej, so le manj in 

bolj zahtevne. Samo smele in 

pogumne ideje obračajo kolo 

prihodnosti.

16 Vodje programskih odborov 

NAŠA 

SREDINA 

DR. ALEKSANDAR KEŠELJEVIĆ 

PREDSEDNIK 

PROGRAMSKE KONFERENCE SMC 

TILEN BOŽIČ 

BANKE IN ZAVAROVALNICE, JAVNE FINANCE IN 

MONETARNA POLITIKA 

DOMEN BOŽEGLAV 

INFORMACIJSKA DRUŽBA 

DR. NEJC BREZOVAR 

JAVNA UPRAVA IN LOKALNA SAMOUPRAVA 

DR. DRAGAN MATIĆ 

KULTURA 

ANDREJA POTOČNIK 

GOSPODARSTVO 

JURE LEBEN 

OKOLJE IN PROSTOR 

KLEMEN POTISEK 

ENERGETIKA IN INFRASTRUKTURA

NAŠA 

SREDINA 

Vodje programskih odborov 17 

DR. JANJA HOJNIK 

RAZISKOVANJE IN INOVACIJE 

DR. JASNA MURGEL 

PRAVOSODJE IN PRAVNA DRŽAVA 

DR. SIMONA KUSTEC LIPICER 

POLITIČNI SISTEM IN ČLOVEKOVE PRAVICE 

BOJANA CVAHTE 

SOCIALNA POLITIKA, DRUŽINA IN TRG DELA 

DR. ERIK KOPAČ 

VARNOST 

PETER POŽUN 

ZDRAVSTVO 

DR. MILAN BRGLEZ 

ZUNANJA POLITIKA, EU, SLOVENCI PO SVETU 

SIMON ZAJC 

KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANA 

DR. ANDREJA BARLE LAKOTA 

VZGOJA, IZOBRAŽEVANJE, ŠPORT IN MLADI

18 Piknik 

NAŠA 

SREDINA 

Zadnji majski petek 

popoldne smo se članice 

in člani iz vse Slovenije, 

ministrice in ministri ter 

poslanke in poslanci 

zbrali ob Zbiljskem jezeru 

na praznovanju drugega 

rojstnega dneva naše 

Stranke modernega centra. 

Razpoloženje je bilo 

izjemno, nagovori čustveni z 

iskrenim čestitkami, da smo 

po dveh letih bolj povezani 

in še ponosnejši na skupno 

delo in prijateljske vezi, ki 

smo jih spletli med seboj. 

Dr. Cerar se je vsem, med 

njimi mnogim, ki so prišli s 

svojimi družinami, prisrčno 

zahvalil: “Postajamo domači 

v tistem najbolj žlahtnem 

pomenu besede, da se lahko 

zanesemo drug na drugega.” 

Takšen dan je vreden, da ga 

ponovimo, zato na svidenje 

v Zbiljah prihodnje leto. 

Še sveža druga številka časopisa Naša sredina 

Oče in sin, izjemna vsak na svojem področju 

Minister Boris Koprivnikar se je 

s svojo kitaro pridružil bendu na 

odru. 

Dr. Erik Kopač se zahvaljuje 

lokalnim odborom za 

požrtvovalno delo. 

Toliko novinarjev in vprašanj še nismo imeli na nobenem pikniku. 

Skoraj vsak je želel domov odnesti skupen trenutek s predsednikom in prijatelji iz stranke.

NAŠA 

SREDINA 

Piknik 19 

Gospoda Horsta Hafnerja sta 

s posebno zahvalo presenetila 

predsednik in naša komisarka. 

Čeprav nas je bilo skoraj devetsto, 

je bilo dovolj prostora in dobrot 

za vse. 

Zaigrali so nam naši članice in 

člani ter odlični profesionalni 

glasbeniki. 

Otroci so imeli svoj prostor za 

igro, pri torti za drugi rojstni dan 

pa so se nam pridružili.

20 Sekretariat 

NAŠA 

SREDINA 

Prva generacija Akademije SMC v zrak dvignila diplome 

Prva generacija Akademije SMC je s podpredsednikom dr. Milanom Brglezom v zrak dvignila trdo prislužene diplome. 

Prva generacija Akademije SMC 

je 17. junija končala program političnega 

izobraževanja in usposabljanja, 

s katerim naša stranka 

skrbi za nadaljnji razvoj stranke 

tako na lokalni kot nacionalni 

ravni. Podpredsednik SMC dr. 

Milan Brglez je slovesno podelil 

priznanja prvi generaciji: ”Želim 

si še več takšnih izobraževanj, 

ker ni dovolj le volja, ampak je 

nujno tudi znanje.” Mladim je še 

sporočil, da moramo ”ta mandat 

dokončati in si tako ponovno 

zaslužiti mesto v parlamentu”. 

V prvi generaciji je usposabljanje 

opravilo 25 mladih članic in 

članov, ki so sodelovali pri štirih 

temeljnih vsebinah, o vrednotah, 

političnih in programskih 

izhodiščih SMC, vodenju, 

upravljanju in organizaciji, komunikacijah 

ter političnem delovanju 

in volilnih kampanjah. 

V prihodnje v SMC načrtujemo 

organizacijo usposabljanja tudi 

na lokalni, regijski in državni 

ravni. 

Iztok Štefanič, 

vodja sekretariata SMC 

Spremembe v poslanski skupini in na sekretariatu 

Poslanka in dosedanja 

namestnica vodje 

poslanske skupine 

mag. Lilijana Kozlovič 

je bila imenovana za 

generalno sekretarko 

vlade. 

Poslanec Tilen Božič 

bo odslej državni 

sekretar na finančnem 

ministrstvu, pristojen 

za področje davkov. 

Ustanovni član SMC 

Jože Artnak je postal 

novi generalni sekretar 

stranke s soglasno 

podporo članov sveta 

stranke. 

PRISTOPNA IZJAVA SMCmladi 

Pristopno izjavo najdete tudi na naši spletni strani na naslovu www.strankasmc.si/postani-clan/, kjer je prav tako objavljen Pravilnik o članstvu. 

Ime: _____________________________________________________________________ Priimek:_____________________________________________________________________________________ 

Datum rojstva: ___________________________________________________________ ☐ Moški 

☐ Ženska 

Stalni naslov Ulica in hišna številka:____________________________________________________________________________________________________________________________________ 

Poštna številka:_________________ Kraj: ________________________________________________________________ Občina: _______________________________________________________ 

Začasni naslov Ulica in hišna številka:_____________________________________________________________________________________________________________________________________ 

Poštna številka:_________________ Kraj: ________________________________________________________________ Občina: _______________________________________________________ 

Drugo Izobrazba (stopnja): Poklic: _____________________________________________________________________ Zaposlitev: ________________________________________________ 

Kontakt Telefon: _________________________________________________________ Mobilni telefon: ______________________________________________________________________ 

Elektronski naslov:_____________________________________________________________________________________________________________________________________________________ 

☐ Ne želim prejemati e-sporočil in e-novic ter tako biti obveščen o dejavnostih stranke SMC. ☐ Sem državljan/-ka Republike Slovenije. 

☐ Soglašam, da se moji osebni podatki uporabijo za delovanje SMCmladi in Stranke modernega centra. 

S podpisom sprejemam program in statut stranke (oba sta objavljena tudi na naši spletni strani www.strankasmc.si). 

Datum: _______________________ Podpis:________________________________________________________________________________________________________________ 

Izpolnjeno in podpisano pristopno izjavo lahko pošljete na naslov SMC – Stranka modernega centra, Beethovnova 2, 1000 Ljubljana oziroma skenirano na elektronski naslov 

clanstvo@strankasmc.si ali pa jo izročite vašemu najbližjemu lokalnemu poverjeniku. 

Z vašimi osebnimi podatki bomo ravnali skrbno in skladno z Zakonom o varstvu osebnih podatkov.

NAŠA 

SREDINA 

Mladi se predstavijo 21 

SMCmladi: Odgovorno in aktivno 

želimo zastopati glas mladih 

Veseli smo, da smo na dan druge obletnice 

naše stranke dobili svoj pomladek 

SMCmladi. 2. junija so mlade članice in 

člani tako izvolili svoje vodstvo, organe 

podmladka ter potrdili statut in manifest 

podmladka. Predsednik SMCmladi je 

postal Rok Novak, podpredsednica Anja 

Jankovič, podpredsednik Nejc Šporin, 

sekretar podmladka Aljaž Žumer, predsednik 

senata SMCmladi pa Jure Vozelj. 

Predsednik stranke SMC dr. Miro Cerar je 

ustanovitev podmladka označil kot zgodovinsko 

prelomno in kot spodbudo. Poudaril 

je, da bodo SMCmladi postali ena- 

kopraven aktivni sogovornik v političnem 

prostoru: ”Vem, da gledam prihodnost 

SMC, ki sega daleč naprej. Pričakujem, da 

nas boste mladi poživili s svojo ustvarjalnostjo, 

inovativnostjo, idejami, predvsem 

pa energijo, ki ste jo pokazali.” 

Jeseni začnemo dejavnosti v sklopu 

našega projekta Tekači, ambasadorji 

vidnosti v prometu, ki bo pomagal pri 

vidnosti pešcev in tekačev v prometu 

in zmanjševanju števila nesreč. Na to 

temo smo 22. septembra v Kamniku s 

tamkajšnjim lokalnim odborom SMC 

organizirali okroglo mizo. Med drugim 

pripravljamo podlago za ureditev stanja 

pripravništev študentov socialnega dela, 

nova izboljšanja na področju zakonodaje 

ravnanja z živalmi, zastavljanje močnih in 

udarnih nacionalnih ciljev zmanjševanja 

izpustov toplogrednih plinov in mnogo 

drugega. Aktivni smo tudi na področju 

stanovanjske problematike mladih, kjer 

razmišljamo v smeri stanovanjskih zadrug 

in računamo, da bomo do konca leta 2016 

imeli pripravljene vse temelje za začetek 

pilotnega projekta. 

Spremljate nas lahko na Facebooku in 

Twitterju pod @SMCmladi ali pa nam 

pišite na elektronski naslov mladi@strankasmc.si. 

SMCMLADI NA PARADI PONOSA 

SMCmladi so se z nekaterimi poslanci, med 

katerimi so bili oba podpredsednika stranke 

dr. Milan Brglez in dr. Simona Kustec Lipicer 

ter dr. Mitja Horvat in Jani Möderndorfer, 

udeležili 16. Parade ponosa v Ljubljani. 

Predsednik SMCmladi Rok Novak je poudaril 

pomen ljubezni in enakosti: ”Vsak si zasluži 

biti to, kar želi, kot družba pa moramo 

omogočiti to svobodo vsakemu posamezniku.” 

DOBRODELNO OB DNEVU MLADIH 

SMCmladi so 12. avgusta na mednarodni dan 

mladih začeli akcijo zbiranja šolskih potrebščin 

za socialno ogrožene, saj je bila letoš nja 

osrednja tema izkoreninjanje revščine ter 

doseg trajnostne proizvodnje in potrošnje. 

Predsednik podmladka Rok Novak je izpostavil 

tudi pomen glasu mladih v boju proti 

klimatskim spremembam ter prizadevanja 

SMCmladi, da bi imeli volilno pravico od 16. 

leta naprej. Izrazil je tudi veselje, da bo z 

nekaterimi ukrepi vlade mladim lažje uspelo 

priti do lastnega dohodka: ”Več kot 100 

milijonov evrov bo namenjenih zaposlitvam 

mladih.” Mlade je ob tej priložnosti obiskala 

tudi vodja poslanske skupine SMC in podpredsednica 

SMC dr. Simona Kustec Lipicer, 

ki je izpostavila: ”Družba, ki ne investira v 

mlade, nima prihodnosti.” 

MLADI SE DRUŽIJO 

Zadnji sončni vikend v avgustu so mladi 

izkoristili za piknik, kjer so med sproščenim 

druženjem govorili o načrtih za delovno 

jesen in se pomerili v športnih igrah. Pozdravit 

jih je prišel tudi poslanec Jani Möderndorfer. 

Vstopnina za piknik je bila najmanj 

ena šolska potrebščina, s čimer so končali 

dobrodelno akcijo, ki so jo začeli na dan 

mladih. 

SMCmladi se predstavijo 

ROK NOVAK, 

predsednik, 

25-letni študent 

varstva 

okolja in 

ekotehnologij 

NEJC ŠPORIN, 

podpredsednik, 

23-letni študent 

politologije 

ANJA 

JANKOVIČ, 

podpredsednica, 

diplomirana 

pravnica 

ALJAŽ ŽUMER, 

sekretar, 

25-letni 

absolvent 

politologije 

JURE VOZELJ, 

predsednik 

senata, 

28-letni 

magister 

diplomacije 

Aktiven sem na področju 

okoljevarstvenih nevladnih 

organizacij, kot so Ekologi brez meja, 

v Kamniku pa ekološko društvo Eko 

Kam, ter na mladinskem področju 

kot predsednik mladinskega društva 

v Kamniku Družbeno Aktivni Mladi 

in kot sekretar v Mladinskem 

svetu Kamnika, trenutno pa se 

izobražujem za ”Youth community 

managerja” in delam na projektu 

digitalne udeležbe mladih prek 

platforme OPiN. 

Mladi imamo znotraj podmladka 

priložnost opozarjati na pomanjkljivosti 

v naši družbi in predlagati 

lastne rešitve. Vsaka dobra ideja 

pri nas pade na plodna tla in vsak 

posameznik ima priložnost biti 

slišan. Vsi, ki še niste dopolnili 32 let 

in se prepoznate v zgornjih povedih, 

ste vabljeni k sodelovanju v družbi 

aktivnih in liberalnih posameznikov 

ter v kreiranju politike SMCmladi. 

Politično dogajanje spremljam vse 

od konca osnovne šole, aktivno pa 

sem se z njo začel ukvarjati leta 2014 

ob ustanovitvi stranke SMC. Takrat 

sem na Gospodarskem razstavišču 

stal v vrsti zato, ker sem verjel 

načrtom sposobnih ljudi, ki so se 

namenili ustanoviti novo, drugačno 

stranko. In trdno jim verjamem še 

danes. Sem tudi občinski svetnik v 

Občini Žalec. Vsesplošno kritiziranje 

države in brezplodne ”gostilniške 

debate” mi niso blizu, zato sem 

se aktiviral in predstavil nekatere 

svoje ideje, ki so mi rojile po glavi. 

Moj poglavitni cilj delovanja v 

podmladku je spodbujanje mladih k 

vključevanju v odločevalske procese, 

bodisi prek konvencionalnih 

bodisi prek nekonvencionalnih 

oblik politične udeležbe. Rek Na 

mladih svet stoji ne sme biti le kup 

populističnih besed na papirju, 

ampak resnično stanje. 

Politika mi je zanimiva že dlje časa. 

Sem oseba, ki ne tarna in vedno 

poskuša nekaj narediti oziroma 

poiskati rešitve. Verjamem, da z 

delovanjem v podmladku lahko 

storim veliko dobrega za nas, 

mlade, ter za našo družbo in našo 

državo, zato sem se aktivno vključila 

v delovanje podmladka SMC. V 

tem mandatu se bom posvetila 

tematiki zaposlovanja mladih, 

gospodarstvu in odpravljanju 

razlik v neenakopravnosti različnih 

družbenih skupin. 

Poleg SMCmladi sem aktiven tudi 

kot sekretar Lokalnega odbora 

Kamnik-Komenda. Že zelo zgodaj 

sem začel redno spremljati 

politična dogajanja na državni 

ravni. Mnogo ljudi mi je dejalo, da 

se jim je politika zamerila in je zato 

ne spremljajo več. Ravno pasivnost 

in nekritičnost državljanov sta 

kriva za uveljavitev napačnih ljudi 

na napačnih položajih. Držim 

se vodila, da v trenutku, ko se 

znajdem pred oviro, te nikoli ne 

obidem, ampak se z njo spopadem 

in iz te izkušnje potegnem nekaj 

uporabnega, dobrega zase in za 

druge. Prepričan sem, da lahko s 

svojim delom pomagam ljudem 

in državi, zaradi česar sem se 

tudi včlanil v Stranko modernega 

centra. 

Za aktivno delovanje v podmladku 

stranke sem se odločil, ker si 

želim, da bi podmladek stranki 

dal nov zagon in v njene vrste 

privabil nove mlade, ki si želijo 

aktivnejšega udejstvovanja v 

politiki. Samo izkušeni mladi 

liberalni politiki so lahko 

zagotovilo uspešni prihodnosti 

naše stranke in države. 

V Stranki modernega centra 

delujem že od njenih začetkov. 

Poznam njeno delovanje, njen 

ustroj, njene prednosti pa tudi 

njene slabosti, zato sem ocenil, 

da bi lahko bistveno prispeval h 

gradnji in napredku podmladka 

stranke. Storil bom vse, kar je 

v moji moči, da bo podmladek 

stranke uspešna in močna 

liberalna politična sila mladih v 

slovenskem prostoru.

22 

NAŠA 

SREDINA 

ZAPIS PRAVICE DO VARNE PITNE VODE V UST AVO 

S PODPISOM PETICIJE L.AHKO ----i 

PRIPOMOREM K VARSTVU PETICIJA 

POTREBNO SE JE ZAVEDATI. 

DA JE VODA SLOVENSKA 

PRINESLI 

SMO 

ODUCNO! TA PETICIJA JE KLJUCNA. 

SAJ GRE ZA ZAPIS llSTE DOBRINE. Kl 

JO MORAMO OHRANlll TAKO ZASE 

KOT ZA NASE ZANAMCE. 

JULIJA 2076 POSLANCI SMC IZOBUKUJEJO 

PREDLOG ZA ZAPIS VARNE PITNE VODE V USTAVO ... 

SMO VODO Z ZAPISOM 

PRAVICE DO PITNE VODE V 

USTAVO ZA BOLJSO 

C 

C 

prisTopNa iZJaVa 

Pristopno izjavo najdete tudi na naši spletni strani na naslovu www.strankasmc.si/postani-clan/, 

kjer je prav tako objavljen Pravilnik o članstvu. 

Ime: 

Datum rojstva: 

Stalni naslov Ulica in hišna številka: 

Priimek: 

Moški 

Ženska 


Začasni naslov Ulica in hišna številka: 


Drugo Izobrazba (stopnja): 

Zaposlitev: 

Kontakt Telefon: 

Elektronski naslov: 

Poklic: 

Mobilni telefon: 

Ne želim prejemati e-sporočil in e-novic ter tako biti obveščen o dejavnostih stranke SMC. 

Sem državljan/-ka Republike Slovenije. 

S podpisom sprejemam program in statut stranke (oba sta objavljena tudi na naši spletni strani www.strankasmc.si). 

Datum: 

Podpis: 

Izpolnjeno in podpisano pristopno izjavo lahko pošljete na naslov 

SMC – Stranka modernega centra, Beethovnova 2, 1000 Ljubljana 

oziroma skenirano na elektronski naslov clanstvo@strankasmc.si 

ali pa jo izročite vašemu najbližjemu lokalnemu poverjeniku. 

Z vašimi osebnimi podatki bomo ravnali skrbno in skladno z Zakonom o varstvu osebnih podatkov. 

Naša 

srediNa 

Časopis Stranke 

modernega centra 

Uredniški odbor: 

Zdenka Jagarinec, 

Gregor Plantarič, Ana Štruc 

Oblikovanje: 

Služba za odnose z javnostmi SMC 

Fotografija naslovnice: 

Uroš Hočevar 

Naslov uredništva: 

Stranka modernega centra, 

Beethovnova 2, 1000 Ljubljana 

Tel.: 01 2446 550 

info@strankasmc.si 

www.strankasmc.si 

Facebook: 

www.facebook.com/StrankaSMC 

Twitter: 

@StrankaSMC 

pri 

Prist 

kjer 

Ime: 

Datu 

Staln 

Pošt 

Zača 

Pošt 

Drug 

Zapo 

Kont 

Elekt 

N 

S pod 

Datu 

Izpol 

SMC 

oziro 

ali pa 

Z vaš

NAŠA 

SREDINA 

23 

Pravilno izpolnjeno križanko nam pošljite po pošti na naslov: 

Stranka modernega centra SMC, 

Beethovnova 2, 1000 Ljubljana 

ali pa skenirano po e-pošti na 

pr@strankasmc.si. 

Rešitev križanke iz Naše sredine št. 2 

Vodoravno: Uskoki, strdek, MC, stranka, enakost, stoenka, Dinis, Podnart, EC, uv, umetni kamen, 

romb, Serra, Ink, embalirnica, Tina, intaglio, algebra, e, prsi, kilt, Nalčik, anglofob, kler, Nelson, 

Piao, anis, Verdi, za, VA, EK, ran, okvir, Edo, Neil, Nobel, strad, Čede, dno, Ilona, ritina, Karlobag, 

nadzidek, Lovre, alpe, ij, Ned, sla, natrij, Violeta Bulc, igla, špeh, Akvink, LV, črv, metro, Janis, 

nitrat, avto, Ank, IM, eland, krzno, Cervantes, kediv, Akbar, nezavest

NAŠA 

SREDINA 

Premislek 24 

”Minister za zdravje 

mora poskrbeti za vse, 

ne le za peščico” 

Milojka 

Kolar 

V skupini tistih, ki 

pripravljajo svoje ”najboljše 

in hitre rešitve”, so tudi 

bivši ministri za zdravje 

in drugi nekdanji visoki 

odločevalci na področju 

zdravja. Sprašujem se, 

zakaj svojih idej, če so res 

najboljše za vse prebivalce 

Slovenije, niso uveljavili 

že takrat, ko so imeli v 

rokah škarje in platno? 

Zdaj njihove analize 

sponzorirajo zavarovalnice 

z našim denarjem, ki smo 

ga vplačali za zdravstvene 

storitve. 

Danes, ko vam pišem, dragi 

strankarski kolegi in simpatizerji 

SMC, je petek, 2. 

septembra. Mogoče vas je moj 

začetek začudil in zmedel. A 

je potreben in pomemben. Pomemben 

zame, ker je danes moj zadnji dan enotedenskega 

dopusta, na katerega je, kot je 

ocenil (resda samo en) medij, ”za teden 

dni odšla arogantna ministrica”. In pomenljiv 

tudi za vas. Če bi bila doma, tega 

teksta ne bi brali. Moj delavnik je namreč 

tako zatrpan z dnevnimi obveznostmi, 

da ne bi bilo časa za prijazno kramljanje 

z vami. Kramljanje? Ja, kramljanje, saj 

upam, da vas bodo moji stavki spodbudili 

k odzivu. Vsakega bom vesela. 

Tisti, ki me poznate, veste, da sicer veliko 

govorim, a znam poslušati. Sem človek 

dialoga, čeprav me predsednik zdravniške 

zbornice obtožuje, da se ne pogovarjam. 

Seveda se! Ne bom vas morila z dolgočasnimi 

statističnimi podatki o številu vseh 

sestankov in razgovorov, pomembneje je, 

da vam povem, da je zame dialog pogovor 

in izmenjava mnenj in različnih stališč z 

namenom, da dosežemo soglasje. Predsednik 

zdravniške zbornice, tako je povedal 

javno, pa dialog razume drugače. Zanj ni 

dovolj, da se pogovarjamo, problem je, ker 

v celoti ne posvojimo njihovih predlogov. 

Tako na primer vodstva zdravniške zbornice 

in zdravniških organizacij še vedno ”v 

celoti nasprotujejo”, kot so zapisali sami, 

zelo pomembnim spremembam zakona 

o zdravstveni dejavnosti, s katerimi bomo 

končno pregledno uredili področje koncesij. 

Nasprotujejo nam v celoti, čeprav 

smo prisluhnili argumentom zdravniške 

zbornice tako o dolžini trajanja podeljene 

koncesije kot o lastništvu. 

Naj poudarim, da podobno kot jaz dialog 

razume tudi poklicna skupina, ki je še številčnejša 

od zdravnikov, to so medicinske 

sestre in babice. Z njimi smo v dolgotrajnih 

pogovorih našli rešitev za problem, 

ki bi ga vlade morale umakniti z mize že 

pred najmanj desetimi leti in je povezan s 

statusom in plačilom srednjih medicinskih 

sester na zahtevnejših delovnih mestih. 

Zakaj vam to pripovedujem? Ker sem v 

teh dveh letih ministrovanja ugotovila, da 

nekateri akterji v zdravstvenem sistemu 

nočejo dialoga. Vse ali nič je njihov credo. 

Hkrati pa naredijo vse za čim krajše mandate 

ministrov, kar jim tudi uspeva. Zadnji 

minister za zdravje, ki je vodil ministrstvo 

celoten mandat, je bil Dušan Keber. To je 

bilo daljnega decembra 2004. Med njim 

in mano se je zvrstilo devet ministrov v 

desetih letih. 

Ministrica za zdravje sem dve leti. Verjamem, 

da vsi tisti, ki razumete dialog, že 

občutite, kaj smo v teh dveh letih premaknili 

na bolje. Upam, da niste potrebovali 

pomoči v desetih novih urgentnih centrih, 

Foto Tamino Petelinšek/STA 

a ljudje, ki so jo, pravijo, da so zelo zadovoljni 

z obravnavo. Zaposleni v urgentnem 

centru na Jesenicah so mi rekli, da se v 

novih prostorih, ki so bili prva investicija 

v gorenjsko zdravstvo v zadnjih 37 letih, 

počutijo kot na urgenci v ZDA. Potem ko 

je projekt nove urgence v Ljubljani ali 

DTS, kakor mu tudi rečejo, stal dolgih šest 

let, sem zagotovila denar za nadaljevanje 

gradnje, ki zdaj poteka po načrtih. Vsak, ki 

potrebuje recept, je že izkusil dobre plati 

eRecepta. Prav tako mediji od marca letos 

niso poročali o slabem vodovodu na onkološkem 

inštitutu, saj smo ga zamenjali v 

roku in z milijon evrov prihranka. 

Reforma zdravstva že poteka: naši parlamentarci 

so marca letos sprejeli strateški 

dokument slovenskega zdravstva do leta 

2025 z zgovornim naslovom Skupaj za 

družbo zdravja. Vlada je sprejela predlog 

zakona o lekarniški dejavnosti. To je dobra 

novica, saj je to po 24 letih nova sistemska 

ureditev lekarniške dejavnosti. Tudi to 

je del zdravstvene reforme. In tudi s tem 

zakonom smo ”preveč” posegli v interesna 

področja, a so bili strokovni argumenti 

Minister za zdravje mora 

poskrbeti za vse ljudi in 

ne le za peščico. Zato 

zagovarjam univerzalno, 

enotno košarico pravic. 

močnejši od argumentov medsebojnega 

onemogočanja. Vendar bitka še ni dobljena. 

Na blokado je naletel tudi zakon o omejevanju 

uporabe tobačnih in s tobakom povezanih 

izdelkov, saj ga je tobačni industriji 

uspelo začasno ustaviti, zdaj pa bo vlada 

zakon vendarle obravnavala. V zakonu 

predlagamo nov vir financiranja zdravstva, 

in sicer tobačni cent, od katerega si obetamo 

okoli 60 dodatnih milijonov evrov na 

leto. Vlada bo oktobra obravnavala tudi že 

omenjeni predlog sprememb in dopolnitev 

zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je 

prav tako že prestal javno obravnavo in 

medresorsko usklajevanje. 

Do konca leta bomo v javno razpravo 

dali še zakon o zdravstvenem varstvu in 

zdravstvenem zavarovanju, spremembo 

zakona o pacientovih pravicah, zakon o 

kakovosti in varnosti ter zakon o vodenju 

in upravljanju javnih zdravstvenih zavodov. 

Svoje predloge, ki so jih imenovali 

zdravstvena reforma, je že predstavilo več 

interesnih skupin. To, kar so predstavili 

doslej, je slab javni zdravstveni sistem, saj 

vpeljujejo privatizacijo in doplačevanje 

iz lastnega žepa. Pri nas imamo v osnovnem 

zdravstvu zelo dobro dostopnost 

do družinskega zdravnika, ginekologa in 

pediatra, pri doplačevanju pa se zelo poveča 

neenakost. Samo v ponazoritev: dve 

tretjini osebnih stečajev v ZDA je posledica 

visokih računov za zdravstvene storitve v 

”najboljšem sistemu” – zasebnem, seveda. 

Pri iskanju rešitev sem odprta za predloge, 

vendar ne za takšne, ki bodo zamajali 

dostopen in solidaren zdravstveni sistem. 

V skupini tistih, ki pripravljajo svoje 

”najboljše in hitre rešitve”, so tudi bivši 

ministri za zdravje in drugi nekdanji visoki 

odločevalci na področju zdravja. Sprašujem 

se, zakaj svojih idej, če so res najboljše 

za vse prebivalce Slovenije, niso uveljavili 

že takrat, ko so imeli v rokah škarje in 

platno? Zdaj njihove analize sponzorirajo 

zavarovalnice z našim denarjem, ki smo ga 

vplačali za zdravstvene storitve. A si niso 

vsi enotni, saj je eden od bivših ministrov 

meni in premierju napisal, da ne podpira 

delitve na košarico A in B, ki jo želijo 

vpeljati. 

Nobena skrivnost ni, da se na tem 

področju ne strinjamo ne z opozicijskimi 

strankami ne z vodstvi zdravniških 

organizacij in nekaterimi koalicijskimi 

partnerji. Izkušnje iz tujine so zgovorne in 

nemalo tujih strokovnjakov nas opozarja, 

naj ne ponovimo napak drugih držav, ki 

so rešitev videle samo v privatizaciji in 

dodatnem plačevanju premije zasebnim 

zdravstvenim zavarovalnicam. Analiza 

zdravstvenega sistema je pokazala, da je 

naš sistem dober, vendar predvsem na področju 

financiranja ter vodenja in upravljanja 

potrebuje spremembe. Še posebno me 

veseli, da ga je kot dobrega ocenilo skoraj 

75 odstotkov Slovencev, ki so sodelovali v 

Delovi javnomnenjski anketi. 

Minister za zdravje mora poskrbeti za vse 

ljudi in ne le za peščico, zato zagovarjam 

univerzalno, enotno košarico pravic. V 

Sloveniji za zdravstvene storitve sedaj iz 

žepa doplačujemo 13 odstotkov. Samo še 2 

odstotni točki nas ločita od meje, do katere 

niso prizadete najranljivejše dohodkovne 

in socialne skupine. Seveda bosta morali 

stroka in zdravstvena blagajna doreči, 

katere storitve in materiale zajema univerzalna 

košarica, za nadstandard pa bodo 

možnosti doplačila iz zavarovanja ali iz 

žepa. Tako je tudi v državah, s katerimi se 

radi primerjamo. 

Začela sem zelo osebno in naj tako tudi 

končam. Zahvaljujem se za prijazno povabilo 

k pisanju. Naj ponovim: ne delamo 

revolucije, ampak evolucijo. To še kako 

dobro vedo nekateri novinarji, ki so še 

pred napovedano interpelacijo opozarjali 

na nevarno delovanje tistih, ki jih v koalicijski 

pogodbi moti naša zaveza k javnemu 

zdravstvu. Po javnomnenjskih raziskavah 

nas pri tem podpira večina državljank in 

državljanov. Verjamem, da vas ne bomo ne 

bomo razočarali.

Naša sredina, številka 3, leto 2

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?