11.12.2012 Views

Septem artes liberales

Septem artes liberales

Septem artes liberales

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

To, kar dobim med procesom in s čimer me le-ta navdaja, bi lahko<br />

opisala z eno samo besedo, a to je hitra pot do površnosti, ki vodi<br />

v splošno – in ta dva semestra poudarjamo prav nasprotno. Ne<br />

moremo biti splošni, kar se kaže skozi odrsko funkcionalnost pri<br />

nalogah, ki jih dobivamo.<br />

Delovanje gledališča bazira na kolektivu, ekipi, timu. Znotraj kolektiva<br />

se ustvarja, se mora ustvariti svojevrstna intimna komunikacija,<br />

to je dialog, ki prinese iskrenost, zaupanje in moč, pa najsi<br />

bo to med dramaturgom in režiserjem, med režiserjem in igralcem,<br />

med dramaturgom in igralcem. Vedno me navdaja z veseljem,<br />

kadar zmoremo s pogovorom doseči iskrenost, pristnost. Včasih<br />

te iskrenosti in zaupanja ni bilo mogoče doseči zaradi določenih<br />

ovir (predvsem apliciram na ontološke ravni). Kaj narediti takrat,<br />

je vprašanje, na katerega si še vedno ne znam odgovoriti.<br />

Posebnost vsakodnevne prisotnosti in tudi prednost je učenje<br />

gledanja – ne le prizorov, temveč tudi kolegov igralcev. Učim<br />

se doumeti, kje je tisto »nekaj več« v njihovih likih, tisto, kar sami<br />

dajo liku. Opažati je potrebno tudi izrazite atribute igralcev, npr.<br />

izrazen pogled. Vprašanje, ki se mi nenehno zastavlja, je, kakšen<br />

bo pogled? Kaj bo v pogledu večno last igralca, ki gleda? Atributi,<br />

ki se pri vsakem posamezniku počasi luščijo iz skupine, so pečat<br />

igralca, kakor je stil pečat režiserja. Tudi ti so do neke mere že izoblikovani,<br />

v vsaki nalogi se prepozna »tisto nekaj več« od vsakega<br />

posebej.<br />

Ne bi se spuščala v podrobno opisovanje in analizo vsake naloge<br />

posebej, o vseh skupaj lahko rečem zgolj to, da je pomemben<br />

način dela, ki ti ustreza, zakaj le tako se lahko počutiš domače in<br />

tako dobiš prostor ustvarjanja. Kot dramaturginji se mi zdi to izredno<br />

pomembno – iznajti svoj način dela, ki bo ustrezal tako tebi<br />

kot ekipi. Vsekakor pa sem dojela, da je današnje problematiziranje<br />

vloge dramaturga povsem pretirano za današnji čas, vsaj v mojem<br />

letniku, vsaj po mojih izkušnjah (ki jih sicer ni veliko), sploh v<br />

našem slovenskem prostoru, kjer ima dramaturg že zelo izrazito<br />

funkcijo, navkljub predsodkom in zahtevam nekaterih režiserjev.<br />

Seveda si moramo najti prostor v procesu za lastno kreativnost in pomoč. Seveda si »želimo<br />

biti slišani in upoštevani«, kot pravita Eva Mahkovic in Petra Pogorevc. A če želimo biti<br />

slišani in upoštevani, moramo najprej spregovoriti in se rešiti molka, v katerega smo pripadniki<br />

te dostikrat konfuzne smeri tako radi zaviti (kar opažam tudi pri sebi, prepogoste so<br />

tišine). Tukaj se skriva pomanjkanje komunikacije in dialoga. Tako torej tudi ne more priti<br />

do iskrenosti, pristnosti in zaupanja. Seveda če gledamo z druge strani – idealnega dramaturga<br />

ni, kakor igralec in režiser dasta pečat svojemu delu, tako da tudi vsak dramaturg svojemu<br />

delu lasten pečat. Saj nis(m)o brezoblične mase teles, ki ponujajo »zgolj bivanje«. Današnji<br />

problem dramaturga se mi zdi predvsem, da bi ga bila trenutna vlada zmožna ukiniti<br />

(in spet pridemo do pomanjkanja iskrenega, pristnega dialoga).<br />

Zmeraj znova se vračam na dialog. Zaokrožena dramaturgija, linearna kompozicija.<br />

http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042501045<br />

Slovar slovenskega knjižnega jezika

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!