CIKLUSI ODDAJ Ciklus antologijskih komedij - RTV Slovenija

CIKLUSI ODDAJ 

Ciklus antologijskih 

komedij 

Vsak zadni torek v mesecu ob 21.05 na 1. programu 

24. april Branislav nušić - Branislav dorić: Oblast 

29. maj nikolaj michalevski: Napad na poštno kočijo 

26. junij apulej, jože Rode: Gizdalin 

Vsak zadnji ponedeljek ob 22.05 na 3. programu – programu 

Ars 

30. april: alexandre Rivemale, henry Colpi: Slon v hiši 

28. maj: titus maccius Plautus, mauro Pezzatti: 

Hvalisavi vojščak 

25. junij: michael Brett: Uporna stoletnica 

Ob sredah ob 13.05 na 3. programu - programu Ars, 

ponovitev ob sobotah ob 22.40 na 1. programu 

andrej Blatnik 

Ciklus kratkih radijskih iger 

4. april Mimo grede 

11. april Skoraj popoln večer 

18. april Točka taljenja 

V drugem ciklusu kratko-kratkih radijskih iger andreja 

Blatnika boste slišali tri, ki pa zajemajo njegovo značilno 

problemsko in čustveno pahljačo: od samospraševanja o 

odgovornosti oziroma neodgovornosti posameznika za 

iztirjeni svet prek čustvenih brezen v meščanskem zakonu, do 

humorne erotične anekdote. 

Ob sobotah, ob 20.00 (razen, če ni drugače označeno), 

na 3. programu – programu ARS 

SOBOTNI OPERNI VEČERI 

sezono neposrednih prenosov iz metropolitanske opere na 

programu aRs smo končali s prejšnjim mesecem. meseca

2 www.rtvslo.si/ars www.rtvslo.si/ars 

3 

junija bosta na sporedu dva prenosa iz dunajske državne 

opere: operi »don Carlos« giuseppa Verdija in »lucia 

lammermoorska« gaetana donizettija. Poleg neposrednih 

prenosov vabljeni k poslušanju izvrstnih posnetkov oper 

z različnih odrov poletnih festivalov in odrov evropskih 

opernih gledališč. 

7. 04. Richard Wagner: PARSIFAL (Bayreuth) 

14. 04. jacques offenbach: VELIKA VOJVODINJA 

GEROLSTEINSKA (lozana) 

21. 04. giuseppe Verdi: RIGOLETTO (torino) 

28. 04. joseph haydn: PRAVA STANOVITNOST (liège) 

5. 05. modest musorgski: BORIS GODUNOV (dunaj) 

12. 05. ludwig van Beethoven: FIDELIO (torino) 

19. 05. giuseppe Verdi: LUISA MILLER (Firence) 

26. 05. georg Friedrich händel: ORLANDO (Bruselj) 

2. 06. Wolfgang amadeus mozart: TITUS (dunaj) 

9. 06. Richard Wagner: RIENZI (madrid) 

16. 06. giuseppe Verdi: DON CARLOS (neposredni 

prenos z dunaja ob 19.00) 

23. 06. giacomo Puccini; TRIPTIH (hannover) 

30. 06. gaetano donizetti: LUCIA LAMMERMOORSKA 

(neposredni prenos z dunaja ob 19.00) 

Več podatkov o oddajah ob dneh, ko bodo na sporedu. 

urednik oddaj je dejan juravić. 

Ob sredah, ob 20.00 na 3. programu – programu Ars 

ARSOV ART ATELJE 

sodobno, eksperimentalno, radiofonsko – s temi tremi pojmi 

je mogoče definirati obseg oddaje Arsov art atelje. oddaja je 

namenjena predstavi najnovejših zvočnih iskanj; pogovorom 

z gosti, slovenskimi skladatelji in izvajalci sodobne glasbe, 

neposrednim prenosom koncertov sodobne/eksperimentalne 

glasbe, predstavitvi tistega eksperimentalnega dogajanja v glasbi 20. 

stoletja, ki smo ga pri nas prezrli, predstavitvi najnovejših stvaritev 

na področju radiofonije in akustične umetnosti ter predstavitvi 

dogajanja na tribunah oz. tekmovanjih kot so RostRum, iRem 

in PRiX italia. urednik in voditelj je gregor Pirš. 

oddaje, RaZPoRejene 

Po datumih PRedVajanja 

Ponedeljek, 2. aprila, ob 22.05 na 3. programu – programu Ars 

RADIJSKA IGRA - PREMIERA 

Feri lainšček 

ne povej, kaj si sanjala 

Radijsko igro je po svojem istoimenskem 

romanu priredil kar avtor. V njej 

se splete nenavadna ljubezenska zgodba 

med hudo bolno galino iz bogataške 

družine, ki je na zdravljenju v psihiatrični 

ustanovi, in med edijem, fantom 

s ceste, ki se tam znajde pod krinko 

Karpo Godina 

zaradi kriminalnega alibija. ob pretanjenem 

tkanju njunega nenavadnega 

odnosa lainšček reflektira tudi represivni sistem ustanove in 

oriše lika kriminalcev v podobi edijevega pajdaša daksa in 

galininega moža tiborja. V tej konstelaciji oseb in okolja lainšček 

odpira mnoga eksistencialistična vprašanja, v igri pomaknjena 

bolj v intimo, kot so v romanu. igro je zrežiral priznani 

filmski režiser karpo godina, ki se je na radiu preizkusil prvič. 

dramaturginja je bila Vilma Štritof, tonski mojster jure Culiberg, 

glasbena oblikovalka pa darja hlavka godina. 

Torek, 3. aprila, ob 21. 00 na 3.programu – programu Ars 

LITERARNI VEČER 

Bojana Beltram kovačevič 

Paul Claudel – sejalec božje mere 

Paul Claudel je eden največjih francoskih katoliških pesnikov, 

dramatikov in esejistov. Rodil se je leta 1868 v Villeneuve-sur- 

Frère v Champaniji. Bil je član Francoske akademije znanosti 

in umetnosti in uspešen diplomat. njegovo literarno delo je 

prežeto z liturgijo katoliške Cerkve. njegova družina je bila 

sicer v verskem pogledu mlačna, vendar se je Claudel med bo-


5 

Paul Claudel 

žičnim bogoslužjem leta 1886 spreobr- 

nil, kar je zaznamovalo tako njegovo 

literarno delo kot vse njegovo življenje. 

oddajo je pripravila Bojana Beltram 

kovačevič, ki je tudi prevedla pesem 

devica poldneva, marko marinčič pa 

je prevedel odlomke iz od muze, magnifikat 

in Zaprta vrata ter odlomek iz 

drame satenasti čeveljc. 

Sreda, 4. aprila, ob 13.05 na 3. programu – programu Ars 

KRATKA RADIJSKA IGRA – PREMIERA 


mimo grede 

V monološki pripovedi v interpretaciji igralke Romane Šelehar 

je Blatnikova miniatura razmislek o brezbrižnosti turistov, ki 

nočeje vedeti za resnično podobo dežele, v katero so se podali, 

da bi se razvedrili. dramaturg je bil goran schmidt, tonski 

mojster miro marinšek, glasbeno opremo je prispevala darja 

hlavka godina, režirala pa je ana krauthaker. 

Sreda, 4. aprila, ob 23.05 na 1. programu 

LITERARNI NOKTURNO 

edith södergran 

Videla sem drevo ... 

Pesnica edith södergran se je rodila 4. 

aprila 1892 v sankt Peterburgu. Živela 

je v Rusiji in na Finskem, pisala pa je v 

švedščini in sodi med najpomembnejše 

švedske književnike 20. stoletja. 

do smrti (leta 1923) je izdala štiri 

pesniške zbirke, nastale pod vplivom 

Edith Södergran 

francoskega simbolizma, nemškega 

ekspresionizma in ruskega futurizma. 

Pri nas je skoraj neznana. nekaj njenih pesmi je za oddajo 

literarni nokturno prevedla silvana orel kos. 

Četrtek, 5. aprila, ob 22.05 na 3. programu – programu Ars 

RADIJSKA IGRA 

Frane Puntar 

a 

letos nas je zapustila igralka minca jeraj, ki je veliko svojega 

ustvarjalnega dela posvetila tudi ljubljanskemu radiu in 

radijskim igram. njenega umetniškega prispevka bi se radi 

spomnili z eno estetsko najuspešnejših iger Radia slovenije 

sploh, z igro Franeta Puntarja z naslovom “a”. Režirala jo je 

Rosanda sajko, za ton pa je poskrbela tonska mojstrica metka 

Rojc. dramaturginja je bila djurdja Flere, izvirno glasbo pa je 

napisal urban koder. igra je prejela vrsto nagrad in ponesla 

imena svojih ustvarjalcev in producenta vse do japonske. med 

štirimi glavnimi interpreti Puntarjevega besedila, ki je bolj 

predloga za glasove, je ob jani osojnik, alji tkačev in Poldetu 

Bibiču igrala tudi mina jeraj. igra je sicer namenjena otrokom, 

ki pa je večinoma ne razumejo, zato ima kot umetnina mesto 

na programu ars. 

Sobota, 7. aprila, ob 18.00 na 3. programu- programu Ars 

IZBRANA PROZA 

Fran saleški Finžgar 

Velikonočne meditacije 

Pisatelj, dramatik in prevajalec Fran 

saleški Finžgar je kot duhovnik 

služboval v različnih slovenskih krajih, 

nazadnje v trnovem v ljubljani, in 

sicer od leta 1918 do leta 1936, ko 

je bil upokojen, vendar je še naprej 

prizadevno delal. V oddaji boste 

Fran Saleški Finžgar 

najprej slišali tri njegova besedila pod 

naslovom Velikonočna meditacija, ki 

jih je objavil leta 1938 v glasilu nova zvezda, nato pa besedilo 

smrt in sodba iz sedmih postnih podob, ki jih je bral na radiu 

ljubljana v postnem času leta 1938. Finžgarjevo pisateljsko delo 

je na splošno prežeto s krščanskim etosom, tako leposlovno 

kot tudi publicistično. med knjižnimi deli, nanašajočimi se na


7 

versko življenje, so mu bile najbolj pri srcu prav Postne podobe. 

Prevedene so bile tudi v več tujih jezikov. Redaktor oddaje je 

marjan kovačevič Beltram. 

Sobota, 7. aprila, ob 19.00 na 3. programu – programu ARS 

SOBOTNI OPERNI VEČER 

POSNETEK IZ BAYREUTHA 2011 

Richard Wagner 

Parsifal 

Znani kritik eduard hanslick je po premieri delo takole opisal: 

»Rojen gledališki skladatelj se kaže v vsaki sliki tega libreta, 

saj je pomislil že na toliko stvari in predvidel učinke, ki jih 

je na odru pozneje tudi uresničil. kolikšno bogastvo sijajnih 

podob ter novih in pomembnih učinkov je v Parsifalu! od te 

očaranosti bi nas morala odvrniti le ugotovitev, da naj bi bilo 

bistvo tega dela v globljem, svetejšem pomenu, filozofskem 

in verskem razodetju. Žal je ves poudarek na tem pomenu. 

Vemo, da je Wagner najpomembnejši še živeči operni 

skladatelj, edini v nemčiji, o katerem že zdaj lahko govorimo 

kot o zgodovinskem. med tem in gnusnim oboževanjem, ki 

ga obkroža in mu sam načeluje, je velik prepad. Zakaj naj bi 

bilo prepovedano uprizarjati Parsifala na odru kakega drugega 

gledališča? kaj Festivalska hiša v Bayreuthu ni gledališče?« 

Wagner je izčrpan in občasno tudi nerazsoden zbežal v 

Benetke. tam je uredil svoje načrte. Predvidel je uprizoritev 

vseh svojih del v Bayreuthu in se znova lotil starega osnutka 

za dramo Zmagovalci, navdihnjeno z budizmom, vendar se ji 

je nazadnje v prid »Parsifalu« odpovedal. V mislih na novo 

opero je napisal nekaj opomb, ki naj bi bile pozneje del uvodne 

teoretske razprave O ženskem v človeškem. delo je ostalo 

nedokončano. 13. februarja 1883 je še zapisal: »emancipacija 

ženske ne more priti ali se razvijati brez zanesenih pretresov, 

ljubezni, tragike ...« Po teh besedah je spustil pero. umrl je 

zaradi srčnega napada. 

V glavnih vlogah bodo nastopili: simon o'neill kot Parsifal, 

detlef Roth kot amfórtas, kvangčul jun kot gurnemanz in 

susan maclean kot kundry. Festivalski zbor in orkester bo 

vodil daniele gatti. urednik oddaje dejan juravić. 

Nedelja, 8. aprila, ob 8.05 na 1. programu 

RADIJSKA IGRA ZA OTROKE 

klemen lah 

elizabeta Cvilinska 

naslov zveni imenitno, za njim pa se košati ena strašno 

postavljaška miš, ki se ne boji niti medveda. Pa kaj bi se ga, 

saj je medved malo bukov in prestrašen - skratka: zabavali se 

boste med smešno in prijazno premaknjenimi živalmi, ki so 

jim glas posodili Polona juh – ta je miš, Polde Bibič – ta je 

seveda medved, pa gregor Bakovič in maja kobal – ta dva pa 

sta zajčka! glasbo je napisal Bojan jurjevčič, tonski mojster je 

bil miro marinšek, dramaturg goran schmidt, režiser pa igor 

likar. 

Nedelja, 8. aprila, ob 22.05 na 3. programu – programu Ars 

LITERARNI PORTRET 

matej juh 

France Balantič 

usoda Franceta Balantiča v slovenski 

književnosti je precej nenavadna. 

France Balantič 

umetniško vrednost so mu priznali šele 

po smrti, po vojni pa je moral v pozabo, 

ker je umrl na napačnem političnem 

bregu. danes velja za enega osrednjih 

slovenskih pesnikov prve polovice 20. 

stoletja, literarna zgodovina pa ga po 

umetniški prodornosti postavlja ob bok 

alojzu gradniku in srečku kosovelu. France Balantič je med 

drugim znan po tem, da je med svojo petmesečno internacijo 

v gonarsu leta 1942 zasnoval sonetni venec sonetnih vencev, 

od njegovega načrta pa se je ohranila samo skica za domnevni 

magistralni sonetni venec. avtor oddaje je matej juh.


9 




skoraj popoln večer 

Pisatelj s posebnim darom za jedrnato pripoved opiše trenutek 

v življenju zakonskega para, ko naveličanost že začenja 

preraščati v sovražnost. nastopila sta Peter musevski in Vesna 

Vončina, glasbena opremljevalka je bila darja hlavka godina, 

tonski mojster matjaž miklič, dramaturg goran schmidt in 

režiser alen jelen. 

Četrtek, 12. aprila, ob 21.05 na 1. programu 


ernesto Cardenal 

nikaragva 

V Literarnem večeru bomo predstavili 

nikaragovskega pesnika, nekdanjega 

kulturnega ministra, duhovnika in 

aktivista ernesta Cardenala. Rodil se 

je leta 1925 v granadi in se s svojim 

življenjem in delom – objavil je več kot 

35 pesniških zbirk – zavezal svoji deželi. 

Ernesto Cardenal 

novembra lani se je v managvi z njim 

srečal naš sodelavec marko jenštrle, ki 

je tudi avtor oddaje, v kateri boste slišali odlomke iz njegovega 

intervjuja s pesnikom ter pesmi v prevodu Cirila Berglesa in 

nika koširja, nekatere pa bo interpretiral tudi pesnik sam. 

oddajo je uredila ingrid kovač Brus. 


RADIJSKA IGRA 

giovannino guareschi - Bodgan gjud 

don Camillova nečakinja 

Priredba iz zadnjega od štirih humorističnih romanov 

italijanskega pisatelja, znanega tudi pri nas predvsem 

po glavnih dveh junakih in njunih zagrizenih sporih - 

podeželskem župniku don Camillu in županu podeželskega 

mesta komunistu Pepponu - pripoveduje o nazorskem sporu 

med župnikom in njegovo najstniško nečakinjo. ta pride živet 

k stricu in se loti reforme cerkvenih obredov ter pojmovanj, 

ker bi iz dolgočasnih maš in iz stričevih pridig rada naredila 

moderne zabavne predstave za mladino. njenim željam ustreže 

mladi kaplan in s tem povzroči v fari kup težav in župnik mu 

močno zameri. kot župnik Camillo nastopa Zlatko Šugman, 

komunistični župan Peppone je Boris juh, nečakinja pa saša 

mihelčič. Režirala je irena glonar. 

Sobota, 14. aprila, ob 18.00 na 3. programu – programu Ars 

IZBRANA PROZA 

Philip Roth 

Ponižanje 

ameriški pisatelj Philip Roth se v 

zadnjih romanih posveča univerzalnim 

in hkrati vse intimnejšim človekovim 

usodam – npr. v treh kratkih romanih 

z naslovi Slehernik, Ogorčenje in 

Ponižanje. ta je v izvirniku izšel leta 

2009, v slovenščini pa v prevodu 

Philip Roth 

miriam drev pred nekaj meseci. V 

njem pripoveduje o ostarelem igralcu, 

soočenem z izpraznjenostjo in minljivostjo telesne moči ali 

ljubezni, pa tudi ustvarjalnosti in duha. a spoznanje o tem ni 

dovolj, potrebno bi bilo tudi sprejetje, saj se opiranje na pomoč 

od zunaj izkaže kot varljivo. 



mansur Rajih 

Pesmi 

mansur Rajih se je rodil leta 1958 na severu jemna. kot študent 

je pripadal opozicijski stranki in objavljal poezijo v jemenskih 

časopisih. ta poezija je bila kritična do jemenskega režima in 

leta 1983, nekaj dni po poroki, so ga aretirali z izgovorom, da


11 

je nekoga ubil. naslednje leto je bil 

Mansur Rajih 

obsojen na smrt, njegove pesmi pa so 

morali tihotapiti iz ječe. Petnajst let so si 

za svobodo mansurja Rajiha prizadevali 

njegova žena afrah in mednarodni 

Pen ter amnesty international. tako 

je bil leta 1998 končno izpuščen in še 

istega dne je odpotoval na norveško 

v mesto azila – stavanger. od takrat 

Karin Lechner 

naprej je objavil tri pesniške zbirke v dvojezičnih izdajah v 

norveščini in arabščini. o njegovem življenju je bilo posnetih 

več kratkih dokumentarnih filmov. izbor njegove poezije je 

prevedel Veno taufer. Redaktor oddaje je matej juh. 

Torek, 17. aprila, ob 19.30 na 3. programu – programu Ars 

S SOLISTIČNIH IN KOMORNIH KONCERTOV 

klavirski duo sergio tiempo in karin lechner 

argentinska pianista sergio tiempo 

in karin lechner, ki živita v Bruslju, 

koncertirata pa po vsem svetu, sta se na 

koncertu v mariboru posvetila klavirski 

glasbi s konca 19. in 20. stoletja, iz 

odbobja t. i. ''belle époque''. izvajata 

dela od predhodnika impresionizma 

gabriela Fauréja do impresionistov 

Sergio Tiempo 

Clauda debussyja in mauricea Ravela 

ter skladateljev 20. stoletja Witolda lutoslawskega, dariusa 

milhauda, astorja Piazzolle, Pabla Zieglerja in moisesa 

moleire. avtorica oddaje je tjaša krajnc. 

Torek, 24. aprila, ob 19.30 na 3. programu – programu Ars 


klavirski duo sergio tiempo in karin lechner, 2. 

oddaja 

tretji koncert komornega cikla koncertne poslovalnice 

narodnega doma maribor v dvorani union sta izvedla 

uveljavljena pianista iz argentine, ki delujeta v evropi in 

nastopata kot klavirski duo. Brat in 

sestra: sergio tiempo in karin lechner 

se posvečata obsežnemu repertoarju 

klavirske glasbe od Bacha in mozarta 

do Bizeta, lutoslawskega in milhauda 

ter rojaka Piazzolle in sodobnih 

argentinskih avtorjev. V oddaji, ki jo je 

pripravila in uredila tjaša krajnc, lahko 

spremljate tudi pogovor z umetnikoma. 

Torek, 17. aprila, ob 21.05 na 1. programu 

RADIJSKA IGRA – NA žELJO SLEPIH IN SLABOVIDNIH 

igor likar 

Brisanje resničnosti 

igra je politična drama, po žanru detektivka. tematika je 

aktualna – monopol vladajočih političnih struktur nad 

obtokom informacij in cenzura le-teh. izid konflikta med 

zastopniki represivnega aparata in radijskima sodelavcema, 

katerih delo je obveščanje javnosti, je tragičen. V mozaični 

večplastni zgradbi igre se prepletajo dokumentarnost in 

sredstva radiofonske fikcije, tako da je po obliki svojevrstno 

delo. dramaturg je bil Pavel lužan, režiral pa je avtor sam. igro 

predvajamo tudi na željo slepih in slabovidnih. 


RADIJSKA IGRA 

janja Vidmar 

Brez 

igra govori o mladeniču, ki je zašel na kriminalna pota, vendar 

pa se mu ob zavzeti skrbi šole in domačih vendarle pokaže 

tudi svetlejša perspektiva. V glavnih vlogah nastopata jure 

henigman in maša derganc, igro je posnel miro marinšek, 

zmontiral pa mitja Vrhovnik smrekar; dramaturg je bil goran 

schmidt, režiserka pa mateja koležnik.


13 

Ponedeljek, 16. aprila, ob 23.05 na 1. programu 


andrej hočevar 

leto brez idej 

andrej hočevar - rojen je bil leta 1980 

v mariboru - poleg pesmi piše še eseje 

in kritike o sodobni slovenski poeziji, 

zadnja leta pa tudi o glasbi. njegova 

prva pesniška zbirka, Vračanja (2002, 

je bila nominirana za najboljši prvenec. 

sledile so ji še Ribe in obzornice (2005), 

Andrej Hočevar 

Pesmi o koscih in podobnostih (2007), 

Privajanje na svetlobo (2009) in Leto 

brez idej (2011). Zadnja predstavlja v pesnikovem dosedanjem 

opusu prelom, saj, kot pravi avtor, z njo »začenja šteti od 

začetka« . gre za precej osebno poezijo, v ospredju katere je 

ljubezenska tematika brez vnaprej določenega pesniškega 

koncepta ali programa. V tokratnem Literarnem nokturnu 

– uredil ga je gregor Podlogar - bomo slišali štiri pesmi iz te 

hočevarjeve pesniške zbirke. 




točka taljenja 

Z igrivim smislom za humor govori miniaturna igra o tem, 

kako se moralistično ogorčenje ženske pretali v poželjivo 

samoljublje. nastopila bosta Vesna Vončina in matej Puc v 

režiji jožeta Valentiča; glasbeno opremo je izbrala Cvetka Bevc, 

tonski mosjter je bil miro marinšek, dramaturg pa goran 

schmidt. 


NEPOSREDNI PRENOS 7. KONCERTA ABONMAJSKEGA 

CIKLA »KROMATIKA« SIMFONIČNEGA ORKESTRA RTV 

SLOVENIJA 

okRa 

dirigent marko letonja, solistka Ye-eun Choi, violina 

Program: 

Dmitrij Šostakovič: Kocert za violino in orkester št. 1 v 

a-molu, op.99 

Dmitrij Šostakovič: Simfonija št. 5 v d-molu, op. 47 

koncert, pripravljen v sodelovanju s Festivalom oddaljenih 

kultur Cankarjevega doma, bo posvečen glasbi dmitrija 

Šostakoviča. Prvi violinski koncert je Šostakovič ustvaril kmalu 

po ii. svetovni vojni, v obdobju, ko so se je spopadal z ostrimi 

kritikami in pritiski sovjetskega političnega režima. skladbo 

je prvič izvedel sloviti david ojstrah, in to šele sedem let po 

nastanku. tokrat pa jo bomo slišali v izvedbi mlade in obetavne 

korejske violinistke Ye-eun Choi, umetnice, ki trenutno velja 

za enega najbolj obetavnih svetovnih violinskih talentov. 

debutirala je z desetimi leti, od takrat pa redno koncertira z 

evropskimi, ameriškimi in azijskimi orkestri. 

Šostakovič je bil pravzaprav tragična osebnost svojega časa: 

izjemen glasbenik, ki je živel v obdobju sovjetskega režima in 

temu režimu se je moral občasno prilagajati, če je hotel preživeti. 

o njegovem ambivalentnem razmerju z državno kulturo priča 

tudi 5. simfonija. 5. januarja 1936 je v Pravdi izšla ostra kritika 

na njegovo opero lady macbeth iz mcenskega okraja. kot 

odgovor nanjo je skladatelj napisal novo simfonijo in z njo 

zadostil »duhu pravega socialističnega realizma«. Pozornemu 

poslušalcu pa se vendarle razkrije, da je skladba veliko več kot 

le spomenik politično zapovedani umetniški estetiki. 

komentator neposrednega prenosa iz gallusove dvorane 

ljubljanskega Cankarjevega doma bo gregor Pirš.


15 

Četrtek, 19. aprila, ob 21.05 na 1. programu 


jana unuk 

Wisława szymborska – Življenje tu in zdaj 

nobelova nagrajenka Wisława 

szymborska se je rodila leta 1923 

v okolici Poznanja, umrla pa je 1. 

februarja letos v krakovu. Študirala 

je polonistiko in sociologijo. kot 

pripadnica tudi v svetu cenjene »poljske 

šole poezije« je oživljala refleksivno, 

Wisława Szymborska miselno pesništvo in njene na videz 

lahkotne, s skepso, ironijo in humorjem 

prežete pesmi zastavljajo temeljna vprašanja o življenju in svetu 

ter jih vedno znova osvetljujejo iz nepričakovanih, pogosto 

neantropomorfnih zornih kotov. njena osrednja tema je človek 

na odru zgodovine in sveta, vendar upesnjuje tudi vse, kar je 

od človeka drugačno, od oblakov in zrnca peska prek rastlin 

in živali do zvezd in vesolja. Razpoloženjsko njena poezija 

niha med dvema poloma, radikalno skepso in prevzetostjo 

nad čudežnostjo sveta. jezikovno bogastvo njenih pesmi, 

prezasičenih z možnostmi, dvojnimi pomeni, besednimi igrami 

in mnogostjo glasov, korespondira s preobilico upesnjenih 

pojavnih oblik sveta in bivanja v njem. med najpomembnejše 

pesniške zbirke Wisławe szymborske sodijo: Klicanje jetija 

(1957), Sol (1962), Veliko veselja (1967), Vsakršno naključje 

(1972), Veliko število (1976), Ljudje na mostu (1986) Konec 

in začetek (1993), Trenutek (2002), Dvopičje (2005) in Tukaj 

(2009). avtorica oddaje in prevajalka je jana unuk. 


RADIJSKA IGRA 

Wilfrid schilling 

kolumbov predor 

nemški avtor nam bo v prevodu janka modra predstavil 

revne prebivalce obmejne vasi, ki jim domiselni glavni junak 

pomaga do dobrega zaslužka tako, da izumi »kolumbov 

predor«. ob živih značajskih likih in duhovitem komedijskem 

zapletu odlikuje igro cela vrsta bodic na tipične človeške hibe 

in slabosti. V glavnih vlogah nastopajo Polde Bibič, majda 

Potokar in aleksander Valič, režiral je marjan marinc. 

Sobota, 21. aprila, ob 23.05 na 1. programu 


Peter semolič 

noč sredi dneva 

Peter semolič, avtor desetih pesniških 

zbirk in več knjig prevodov iz francoske 

pesniške zakladnice, v svoji poeziji 

pogosto upodablja senzibilnega 

Peter Semolič 

posameznika, ki išče ravnotežje v 

sodobnem svetu, upočasnjuje vročični 

tempo s poglabljanjem v podrobnosti, 

predajanjem literaturi, glasbi, filmu, z 

opazovanjem okolice iz velemestnih 

kavarn ali le z iskanjem mirnega zavetja v svojem stanovanju. o 

tem pripovedujejo tudi njegove še neobjavljene pesmi v prozi. 



Feri lainšček 

ignacija in njen angel 

seveda poznamo pravljice o kraljičnah in drugih pravljičnih 

bitjih, ampak ta igra o kraljični je drugačna. slovenski 

prekmurski pesnik, pisatelj in dramatik si jo je zamislil kot 

malce žalostno zgodbo, žalostno pa zato, ker skuša biti tudi 

malo resnična. kot se za človeka spodobi, je to najprej zgodba 

o ljubezni, ki pa vidi tudi druge, ne le ljubljenega bitja, vendar z 

istim srcem, to pa pomeni, da hoče biti pravična. s pravičnostjo 

posegati v svet pa je nevarno in se po navadi slabo konča - 

vendar danes ne, ker nad zgodbo bdi angel. 

skozi zgodbo vodi pripovedovalec aleš Valič, naslovno vlogo 

pa igra saša mihelčič. dramaturg je bil goran schmidt, tonski 

mojster jure Culiberg, režiserka pa irena glonar.


17 


SPOMINI, PISMA IN POTOPISI 

serge Bramly 

leonardo da Vinci 

Biografsko delo o veliki vsestransko na- 

darjeni osebnosti leonardu da Vinciju 

izpod peresa francoskega romanopisca 

in esejista serga Bramlyja je v izrazito 

literarnem jeziku izpisana biografska 

pripoved. V njej skuša avtor, opirajoč 

se na znamenite da Vincijeve biografe, 

Serge Bramly 

še zlasti Vasarija, kar najbolj izčrpno 

in verodostojno zajeti življenje in delo 

velikega renesančnega umetnika. Bramly svojo pripoved vpne 

v širok zgodovinski kontekst časa, v katerem je leonardo živel 

in ustvarjal. izdatno se posveti njegovemu odnosu s sodobniki, 

tako umetniki kot meceni umetnosti oziroma naročniki njegovih 

umetniških del. odlomek za spomine, pisma in potopise boste 

slišali v prevodu anuše trunkelj. Redaktorica je tina kozin. 



jaka košir 

erna muser – ob 100. obletnici rojstva 

erna muser, slovenska pesnica, prevajalka in publicistka, 

se je rodila 26. aprila 1912 v trstu, umrla je 15. julija 1991 v 

ljubljani. erna muser je bila profesorica slovenščine. med 

vojno je bila aktivistka oF, zato je padla v nemilost okupatorjev 

in je preživela beneške zapore, taborišči Ravensbrück 

in neubrandenburg. muserjeva je pisala o socialnih, 

pedagoških in literarnih vprašanjih, predvsem o boju žensk 

za enakopravnost. izbor njene poezije je izšel v zbirki Vstal bo 

vihar, v kateri je izpovedala odločno borbenost sodobne žene, 

prikazovala trpka doživetja iz taborišča in se vživljala v nežno 

otroško dušo, je avtorica beril za prvi in drugi razred osnovne 

šole. urednica oddaje: tadeja krečič scholten. 

Torek, 24. aprila, ob 21.05 na 1. programu 

RADIJSKA IGRA – KOMEDIJSKI CIKEL 

Branislav nušić – Radoslav dorić 

oblast 

naslov te komedije označuje tudi 

temo, ki je privlačila nušića kot 

dramatika in humorista ves čas 

njegovega dolgoletnega in plodovitega 

ustvarjanja, v letih od 1885 do 1937. V 

svojih številnih satiričnih komedijah 

je družbi prikazoval narobno, temno 

Branislav Nušič 

stran njenega življenja. nušićeva 

satira je bila, je in bo aktualna v vsaki 

družbeni ureditvi, saj ima vsaka oblast težnje po tem, da ne 

izgubi svoje moči za nobeno ceno. nušićevo komedijo oblast 

je za radio priredil in jo kot gost tudi režiral Radoslav dorić, 

režiser z Radia novi sad, glasbeno opremo je izbral njegov 

sodelavec miroljub arandželović, tonski mojster je bil jure 

Culiberg, dramaturg pa Pavel lužan. 


KRATKA RADIJSKA IGRA 

Viliam klimaček 

made in slovakia 

da je slovaški pisatelj in dramatik svoji igri dal naslov 

v angleščini, je že prvi znak satirične osti, ki jo zabada v 

posocialistično obubožanje duha. obljubljena svoboda, ki naj 

bi nadomestila tako imenovani represivni socializem, se je 

tudi na slovaškem kmalu izkazala kot iluzija, kajti, kakor pravi 

avtor sam: »svoboda ni le možnost izbirati med televizijskimi 

programi! svoboda je predvsem pogum, da televizijo 

ugasnete!« upamo, da boste to aktualno delo v izvrstnem 

prevodu nives Vidrih poslušali z zanimanjem. nastopili bodo 

Polde Bibič, Robert Vrtovšek in maja Šumej. dramaturg je bil 

goran schmidt, režiser pa igor likar.


19 


RADIJSKA IGRA- PREMIERA 

ivor martinić 

tukaj piše naslov drame o anteju 

nenavadni deziluzionistični naslov, ki 

običajni naslov samo napoveduje, ne da 

bi ga izrekel, označuje že tudi temeljno 

dramaturško značilnost martinićevih 

dramskih besedil. martinić namreč 

z diskretnimi nagovori bralca, 

poslušalca oziroma gledalca ves čas 

Ivor Martinić 

na način sodobne, predvsem nemške 

dramatike opozarja, da ne poslušamo 

nekaj resničnega, ampak pripoved o nečem resničnem. s 

tem kritičnim odmikom je skladno njegovo brezobzirno, 

neusmiljeno izrekanje resnice o bivanjskem položaju njegovih 

dramskih likov. 

ivor martinić v tej igri v prevodu alje Predan govori o fizičnih 

in čustvenih posledicah srbsko-hrvaške vojne pred dvajsetimi 

leti. ostro postavlja pred nas nerešljiv preplet domoljubja in 

neizbežne fizične in čustvene pohabe tistih, ki so upoštevali 

moralne zahteve tega domoljubja, v veliki meri pa izgubili sebe 

in svoje bližnje. martinićevo igro uvrščamo v spored, ker ta 

absurdni preplet velja za vse čase in vse svetove, ki še poznajo 

pojem domovina. 

nastopajo Žiga udir kot deček ante, tina Potočnik kot 

antejeva sošolka ljubica, matej Recer kot antejev oče josip, 

iva kranjc kot očetova prijateljica jela in damjana Černe kot 

soseda. glasbo je izbrala darja hlavka godina, tonski mojster 

je bil matjaž miklič, dramaturg goran schmidt, režiser pa jože 

Valentič. 

Petek, 27. aprila, ob 20.00 na 3. programu – programu Ars 

PETKOV KONCERTNI VEČER 

orkester il giardino armonico, 

dirigent giovanni antonini 

mednarodno priznani orkester za 

Giovanni Antonini 

baročno in klasicistično glasbo Il 

Giardino Armonico iz italije, ki je lani 

nastopil na 4. Festivalu maribor, so 

ustanovili leta 1985, umetniško pa ga 

vodi dirigent in izvajalec na kljunasti 

flavti giovanni antonini. na koncertu 

v dvorani union so z izvirnimi glasbili 

izvedli Kvintet v D-duru, op. 40, št. 2, 

luigija Boccherinija, Koncert za violončelo in orkester v D-duru 

josepha haydna, v katerem je bil solist giovanni sollima, 

Concerto grosso v Es-duru, op. 7, št. 6, Pietra antonia locatellija 

in Simfonijo št. 63 v C-duru josepha haydna, z imenom La 

Roxelane. oddajo je pripravila in uredila tjaša krajnc. 

Petek, 27. aprila, ob 22.05 na 3. programu – programu Ars 

DOKUMENTARNA RADIJSKA IGRA 

miklavž komelj 

kako misliti partizansko umetnost 

obsežna študija, ki je izšla leta 2010 v knjigi z enakim 

naslovom, je temeljno delo za razumevanje umetnosti v 

narodnoosvobodilnem boju. Radijska študija po eni strani 

povzema njegova najpoglavitnejša zgodovinskoteoretska 

dognanja in spoznanja o izjemnosti in razmahu ustvarjalnih sil 

v partizanih, vendar je hkrati tudi več kot knjiga, saj boste slišali 

interpretacije nekaj dokumentov, ki v njej niso upoštevani. 

Predvsem pa se je ta radijska študija v večji meri kot knjiga 

posvetila glasbenim in pevskim dokumentom, ti pa bodo imeli 

v zvočnem mediju svoj pravi čustveni učinek. 

Vrsta igralcev bo interpretirala znane zgodovinske osebnosti; 

dramaturg je bil goran schmidt, tonska mojstra miro marinšek 

in aleks Pirkmajer, glasbeno opremo sta izbrala miklavž 

komelj in Brigita Rovšek, režiser je bil jože Valentič.


21 

Sobota, 28. aprila, ob 18.00 na 3. programu – programu Ars 

IZBRANA PROZA 

julian Barnes 

smisel konca 

smisel konca je najnovejši roman po- 

membnega angleškega pisatelja juliana 

Barnesa; zanj je lani prejel dolgo pri- 

čakovano Bookerjevo nagrado. to po- 

mlad bo knjiga v prevodu Valerije Co- 

kan izšla tudi v slovenščini. slovenski 

bralci pa Barnesa že poznajo po knjigah 

Julian Barnes 

Flaubertova papiga, Prerekanja, ljubezen 

etc. ter arthur in george. 

Roman smisel konca (The sense of an ending, 2011) sledi moškemu 

srednjih let, ki se spominja svojih mladih dni – in spozna, 

kako zelo nezanesljiv je človekov spomin. Barnes se ukvarja 

s temeljnimi vprašanji bivanja in minevanja; to pa počne na 

svoj značilno iskrivi, duhoviti in nepopustljivi način. 

Sobota, 28. aprila, ob 22.40 na 1. programu 


Žanina mirčevska 

dva svetova 

makedonska avtorica je diplomirala na Fakulteti dramskih 

umetnosti v skopju iz dramaturgije, magisterij pa opravila na 

akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v ljubljani, 

kjer tudi živi. njene gledališke igre “dies irae”, “sen«, “tam, 

kjer nisem bil”, “esperanca” in “art export” so bile uprizorjene 

v sloveniji, makedoniji, Romuniji, hrvaški, srbiji, nemčiji in 

italiji. 

V naslovu dva svetova že lahko slutimo, da igra (v prevodu andreja 

arka) na satiričen način sooča balkansko-orientalske ljudi 

poezije in metafizike s svetom rigidne, sterilne in birokratsko 

nadute evrope. ker smo nekje vmes in imamo nekaj tistega 

in nekaj onega, bo poslušanje gotovo zanimivo. dramaturg je 

bil goran schmidt, režiser pa jože Valentič; kot tujec nastopa 

matija Rozman, Franc markovčič pa kot mejni policist. 

Nedelja, 29. aprila, ob 8.05 na 1. program 


Romana ercegovič 

marušinih pet minut 

igra je malo pravljica, malo pa duhovita vsakdanjost. Začne se z 

vilami, večno mladimi, seveda, s heleno Peršuh in Vesno jevnikar, 

pa navihanimi, potem pa pride maruša iva krajnc, ki pade v 

pravljico in izkoristi svojih pet minut. to je še posebno upravičeno, 

saj so dandanes princi v pravljicah že brez prave energije, kakor bo 

pokazal dario Varga, maruša pa je odločna moderna deklica. dramaturg 

je bil goran schmidt, režiserka pa ana krauthaker. 


HUMORESKA TEGA TEDNA 

stanislav Rakús 

humoreski 

stanislav Rakús je ugleden vzhodnoslovaški 

pisatelj in literarni znanstvenik, 

ki živi v košicah in predava na univerzi 

v Prešovu. njegov opus doslej obsega 

romana, daljši noveli, zbirki kratke 

proze in zbirko otroških zgodb ter pet 

literarnovednih monografij. s svojim 

Stanislav Rakús 

pripovedništvom se je uveljavil kot 

eden vodilnih sodobnih slovaških prozaistov 

in prejel vsa možna državna in stanovska priznanja s 

področja leposlovja in kulture. med drugim leta 2010 tudi osrednjo 

nagrado za prozo, nagrado Anasoft litera (2010) za zbirko 

kratke proze Telegram, iz katere sta tudi humoreski Pesnika in 

Alkoholna zgodba, ki smo ju izbrali. umeščeni sta v obdobje t. i. 

normalizacije, ki je na slovaškem sledila po sovjetski okupaciji 

leta 1968. Vzdušje je tragikomično, v zgodbah pa mrgoli človeških 

paradoksov in komičnih podrobnosti. V ospredju je konflikt 

med posameznikom in sistemom. avtor se posveti iskanju 

izgubljenega človeka, obenem pa izgubljenega avtorja. Z izbranima 

humoreskama v prevodu andreja Pleterskega se stanislav 

Rakús prvič predstavlja slovenskim ljubiteljem literature.


23 



josé luis Piquero 

Pesmi 

josé luis Piquero velja za enega 

pomembnejših pesnikov in kritikov 

najmlajše španske literarne generacije. 

Za njegovo poezijo je značilna 

realistična pesniška govorica, ki je pod 

opaznim vplivom iracionalizma in 

metafizike. Rodil se je v mestecu mieres 

José Luis Piquero 

v asturiji leta 1967. doslej je objavil tri 

pesniške zbirke: Ruševine, 1989, dobri 

učenec, 1992, in Popolne pošasti, 1997. iz angleščine je prevedel 

dela več kot tridesetih uglednih ameriških in angleških avtorjev, 

posebno pozornost je vzbudil njegov prevod Byronovega epa 

kajn. 

o svojem pesniškem ustvarjanju pravi: »od samega začetka 

mi je poezija služila kot sredstvo za razkrivanje zapletenih 

odnosov med človeškimi bitji, in to ob zgodbi posameznika, 

v kateri je veliko mojega. Verjamem namreč, da se lahko tisto, 

kar se je zgodilo enemu človeku, zgodi vsakomur. Zato me 

zanimajo na videz nepomembni vsakdanji dogodki. Vedno me 

je vznemirjalo vprašanje: kaj je zadnji smisel dogodkov, kam 

nas vodijo. a bojim se, da mi ni uspelo najti odgovora.« 

Picquerove pesmi je izbral in prevedel Ciril Bergles, uredila pa 

ingrid kovač Brus. 


RADIJSKA IGRA – CIKEL ANTOLOGIJSKIH KOMEDIJ NA 3. 

PROGRAMU 

alexandre Rivemale in henry Colpi 

slon v hiši 

od leta 1959, ko je bila posneta, velja za eno najpriljubljenejših 

radijskih iger. otroka razbijeta vazo in iz nje čudežno pride 

slon, to pa je slaba propaganda za njunega očeta, ki kandidira 

na volitvah, zato se slon skozi vazo vrne v indijo, pa še otroka 

vzame na izlet. V prevodu janeza gradišnika in v režiji Frana 

Žižka, enega izmed pionirjev slovenske radijske in televizijske 

režije, nastopajo v tej še vedno aktualni komediji na radiu večno 

živi igralci jože Zupan, stane sever, iva Zupančič, minca jeraj, 

jana osojnik in edvard gregorin. izvirno glasbo je napisal 

urban koder, tonski mojster pa je bil dušan mauser. 

Ponedeljek, 30. aprila, ob 23.00 na 1. programu 


nachoem m. Wijnberg 

to je to 

nachoem m. Wijnberg je sodobni 

nizozemski pesnik in pisatelj judovskih 

korenin, rodil se je leta 1961, študiral 

je pravo in ekonomijo. Zdaj živi v 

amsterdamu in poučuje na tamkajšnji 

univerzi. napisal je štiri romane, vendar 

zbuja pozornost bralcev predvsem 

Nachoem M. Wijnberg 

s poezijo, za katero sam pravi, da je 

komunikativna, in za katero se zdi, da 

govori o pomembnih stvareh v življenju slehernika. literarni 

nokturno je prevajalka katjuša Ručigaj naslovila po eni izmed 

prevedenih pesmi. urednica oddaje: tadeja krečič scholten. 

Torek, 1. maja, ob 21.05 na 1. programu 

RADIJSKA IGRA 

Vinko möderndorfer 

Račun 

igra Račun je kritična družbena drama v obliki kriminalke. 

Prikazuje primer državnega kriminala, ki je v tranzicijskih 

in pravno neurejenih državah, kakršna je kdaj pa kdaj tudi 

slovenija, pogost. kriminalka Račun je čustveno obarvana 

zgodba o prehodu državnega podjetja v zasebne roke. to 

povzroči množičen odpust delavcev in več osebnih tragedij, 

naposled tudi to, da se eden od najstarejših delavcev iz obupa 

nad razmerami odloči za podobno dejanje kot Cankarjev 

hlapec jernej. Političnemu mogotcu izstavi račun za njegovo


25 

kriminalno početje. Zanimivo in domiselno kritično dramo je 

zrežiral avtor sam in je primerna za prvomajski premislek. V 

glavnih vlogah nastopajo dare Valič, aleš Valič, Boris Cavazza 

in jernej Šugman. Za ton in montažo je poskrbel jure Culiberg, 

darja hlavka godina je sodelovala kot glasbena oblikovalka, 

Pavle lužan pa se je podpisal pod dramaturgijo. 

Sobota, 1. maja, ob 23.05 na 1. programu 


anica Cetin lapajne 

Zlata jajca 

Vse kaže, da družbena angažiranost, ki je v zadnjih desetletjih v 

literaturi izgubila ostrino in izginila iz osrednjih tem pesniškega 

ustvarjanja, v hitro spreminjajočih se družbenih razmerah, ki 

nimajo posluha za malega človeka in v katerih je vse več poročil 

o revščini, krivicah, izkoriščanju … spet postaja aktualna tudi 

v pesništvu. o ponižanem delavcu na eni strani in pohlepu na 

drugi govorijo tokratne prvomajske pesmi. 

Sreda, 2. maja, ob 13.05 na 3. programu – programu ARS 

KRATKA RADIJSKA IGRA - PREMIERA 

Robert Weber 

Za vsakim vogalom kak ostrostrelec 

z Zavoda za zaposlovanje 

Če je bila nekoč brezposelnost 

tako rekoč sramota, je danes eden 

od pogostih načinov življenja. V 

to past je ujet antijunak satiričnofatalistične 

radijske miniature, ki 

ga v izvirniku upodablja kar avtor 

sam. dokumentarnost izvedbe 

Robert Weber 

pa je ohranjena tudi v slovenski 

rekonstrukciji - protagonista sta 

radijska novinarja, magister sociologije in diplomirana 

slavistka, oba z daljšim brezposelnim stažem za sabo. Robert 

Weber, glasbenik in literat, se prvič predstavlja slovenskemu 

poslušalcu, medtem ko ga evropa že pozna kot pronicljivega 

radijskega avtorja z dvema nominacijama za najvišjo 

nagrado prix europa, tudi za aktualnega in minimalistično 

upodobljenega ostrostrelca. slovensko izvedbo so pripravili 

matej kos, nives Cvikl in marko gutman. 

Četrtek, 3. maja, ob 21.05 na 1.programu 


tina Vrščaj 

iris mudoch, 

romanopiska in filozofinja 

jean iris murdoch je ena pomembnejših 

angleških pisateljic in filozofinj 

dvajsetega stoletja. Rodila se je angleško-irskim 

protestantskim staršem 

petnajstega julija 1919 v dublinu. leta 

1938 je murdochova prejela štipendijo 

za študij na oxfordski univerzi in diplo- 

Jean Iris Murdoch 

mirala z odliko iz antične zgodovine, 

grščine, latinščine in filozofije. sledil je 

še podiplomski študij filozofije na Cambridgeu. njena osrednja 

filozofska knjiga, Suverenost dobrega, prevedena tudi v slovenščino, 

je izšla leta 1970. Poleg filozofskih knjig je murdochova 

pisala leposlovje. levji delež njenega literarnega opusa predstavljajo 

romani – teh je ustvarila kar šestindvajset. V slovenščino 

so prevedeni Grad iz peska, Nepriznana roža, Samorog in Črni 

princ. V literarnem večeru o iris murdoch pa nam bo avtorica 

oddaje tina Vrščaj predstavila pisateljico z odlomki iz njenih 

še neprevedenih romanov – iz literarnega prvenca V mreži, iz 

romana Morje, morje (zanj je pisateljica prejela bookerja) in iz 

njenega zadnjega romana Jacksonova dilema. 

Četrtek, 3. maja, ob 22.05 na 3. programu – programu Ars 

RADIJSKA IGRA 

jože snoj 

gabrijel in mihael 

drama prikazuje slovenske ideološke boje med drugo 

svetovno vojno. dogajanje je zasnovano na antičnem motivu


27 

ločenih dvojčkov, usodnih pomot in 

tragičnih zamenjav. dejanje in junaki 

so izoblikovani z izredno ekspresivnim 

avtorjevim videnjem človeške in 

Jože Snoj 

še posebej slovenske usode, ki jo je 

določilo navzkrižje izključujočih se 

ideologij. drama, za katero je avtor 

leta 1986 dobil tudi grumovo nagrado, 

predstavlja umetniško zelo zahtevno 

in občutljivo temo iz bližnje preteklosti. snoj jo je v tej drami 

prikazal z občutjem zgroženosti, bridkosti in kritično do vseh 

protagonistov tistega usodnega časa. Režiser je bil aleš jan, v 

glavnih vlogah pa nastopajo jerca merzel, ivo Ban, Veronika 

drolc in Branko Šturbej. 

Nedelja, 6. maja, ob 8.05 na 1. programu 


hans Christian andersen 

Palčica 

Pravljico danskega pisatelja hansa 

Christiana andersena je za radio 

priredila gordana kunaver, zrežiral pa 

gregor tozon. Palčica je zgodba o čisto 

majhni, kot palček majceni deklici, ki 

se rodi iz čudežnega tulipana in šele 

na koncu zgodbe postane srečna. V tej 

Hans Christian Andersen poetični radijski igri nastopajo ivanka 

mežan, Boris juh, jana osojnik, iva 

Zupančič in niko goršič. 

Nedelja, 6. maja, ob 11.00 na 3. programu – programu Ars 

NEPOSREDNI PRENOS IZ DVORANE MARJANA KOZINE 

sloVenske FilhaRmonije 

4. koncert cikla mozartine 

letošnji abonmajski cikel nedeljskih matinej mozartine bo 

simfonični orkester RtV slovenija pod taktirko alpaslana 

ertüngealpa sklenil v baročni glasbeni maniri: z violinsko 

sonato v g-molu Vražji trilček giuseppa tartinija, ki bo poklon 

320. obletnici skladateljevega rojstva. to je skladateljevo 

najbolj znano delo z zanimivo legendo o nastanku; v snu naj bi 

se mu bil prikazal sam vrag, ki je igral na violino. takoj ko se 

je prebudil, je melodijo zapisal. tako naj bi nastala ena najbolj 

znanih in najzahtevnejših skladb za violino. V Vražjem trilčku 

se bo »preizkusila« violinistka nataša Brina Zupančič. 

Za pot od baročne sfere do romantičnega razpoloženja bo 

poskrbela flavtistka irena Rotar z igro v Koncertu za flavto 

v d-molu, Wq 22 Carla Philippa emanuela Bacha, ki nas bo 

pripeljala do finala matineje – mendelssohnove »Škotske« 

simfonije, št. 3, v a-molu. urednica prenosa: Polona kovačič. 

Nedelja, 6. maja, ob 14. 05 na 3. programu – programu Ars 


david jan novotny 

noetova sidra 

humoreska o zaplankani komunistični 

učiteljici je odlomek iz romana češkega 

pisatelja davida jana novotnýja (1947) 

z naslovom noetova sidra. Roman, 

ki je izšel predlani, se dogaja leta 

2002 v Pragi v obdobju t. i. stoletnih 

poplav in predstavlja zanimiv in 

David Jan Novotný 

razmeroma neznan svet sedanje 

židovske skupnosti v češki prestolnici. 

V židovskem penzionu na Vinohradih dobi zatočišče deset 

moških iz poplavljenega josefa in drugih delov Židovskega 

mesta − moških različne starosti, iz različnih okolij, z 

različnimi izkušnjami. obujajo spomine in si pripovedujejo 

posrečene, zabavne in manj zabavne zgodbe iz svojih življenj. 

Vse to je obarvano s prijaznim, pa tudi bolj divjim, drastičnim 

humorjem, ironijo, židovskim črnim humorjem. novotný je za 

roman dobil nagrado knjižnega kluba. oddajo je pripravila in 

odlomek prevedla nives Vidrih. Redaktor oddaje je matej juh.


29 

Nedelja, 6. maja, ob 18.05 na 3. programu – programu Ars 


metka krašovec 

iz avtobiografije 

V moderni galeriji je bila do konca aprila odprta pregledna 

razstava ob štiridesetletnici umetničinega kontinuiranega 

umetniškega ustvarjanja. Predstavljena so bila vsa vsebinska 

poglavja njenega ustvarjanja, ob razstavi pa je izšel tudi izčrpen 

katalog s študijami strokovnjakov. Posebnost kataloga je 

avtobiografska izpoved metke krašovec z naslovom ogledalo, 

čas, iz katere prek biografskih podatkov spoznamo vplive 

na njeno slikarstvo ter ustvarjalne dileme in življenjska 

razmišljanja. izbrali smo odlomek, v katerem opisuje razvoj 

svojega slikarstva. urednica oddaje je maja Žel nolda. 

Ponedeljek, 7. maja, ob 22.05 na 3. programu – programu Ars 

RADIJSKA IGRA 

Vladimir djurič djura 

katero igro igraš? 

katero igro igraš je moderno napisana radijska igra, brez 

klasične dramske oblike in brez enotnega žanra. struktura igre 

diši po ionescu, a hkrati ima napetost “holivudskega” trilerja. 

idejo zanjo je srbski dramaturg in avtor Vladimir djurić dobil 

po delu psihoterapevta erica Berna. odlika Đurićeve absurdne 

in komične igre je neprestano menjavanje situacij in odnosov; 

in ko že mislimo, da smo ujeli »nit« v igri – nas junaki ponovno 

pretentajo. Zanimiva igra v igri. ob Robertu Pešutu – magnificu 

nastopata še Radko Polič in maja martina merljak. Režiser je 

igor likar, za prevod in dramaturgijo je poskrbel alen jelen. 

Torek, 8. maj, ob 19.30 na 3. programu – programu Ars 


Violončelist miša majski 

in komorni orkester kremerata Baltica, 1. oddaja 

V mariboru je prvič nastopil komorni orkester Kremerata 

Baltica, ki ga je leta 1997 ustanovil slavni latvijski violinist 

gidon kremer, razvil pa se je v enega 

najvidnejših svetovnih komornih 

orkestrov. Z njim je nastopil violončelist 

miša majski, ki je edini študiral pri 

obeh znamenitih ruskih violončelistih: 

Rostropoviču in Pjatigorskem. izvedel 

je Koncert za violončelo v D-duru iz 

Miša Majski 

leta 1770 italijanskega skladatelja 

klasicizma luigija Boccherinija. 

V oddaji, ki jo je pripravila in uredila tjaša krajnc, lahko 

spremljate tudi pogovor z umetnikom. 


RADIJSKA IGRA 

marko kurat 

Živalca 

igra je napisana za dve osebi, žensko in glas, režiser aleš jan 

pa je iz nje ustvaril pravo zvočno polifonijo. tako je nastala 

pretresljiva in sugestivna igra o spolni zlorabi otrok, o krivdi 

in ujetosti vanjo. njena tema je na festivalu Prix europa '99 

v Berlinu pritegnila veliko pozornost, zaradi odlične izvedbe 

pa je bila igra uvrščena tudi v ožji krog najboljših. glasbena 

oprema darja hlavka godina, nastopajo pa nataša Barbara 

gračner, Boris ostan, Pavle Ravnohrib in Brane Šturbej. 

Sreda, 9. maja, ob 13.05 na 3. programu- programu Ars 


Pernille iversen 

eksperiment 

na norveškem radiu v uredništvu dramskega programa so 

se odločili, da z razpisom spodbudijo avtorje k ustvarjanju 

radijskih grozljivk. na berlinskem radijskem festivalu leta 

2011 so serijo grozljivk predstavili in zbudili veliko zanimanja. 

Premierno bo predstavljena psihološka grozljivka eksperiment 

izpod peresa mlade avtorice Pernille iversen. V kratki radijski 

igri avtorica smelo predstavlja skrit ljubezenski odnos med


31 

učiteljem kemije in mladim dijakom. igro eksperiment je 

poslovenil milan Štefe, zrežiral pa alen jelen. V glavnih vlogah 

bosta nastopila Željko hrs in jure kopušar. glasbo je oblikovala 

darja hlavka godina, za ton je skrbela sonja strenar. 

Četrtek, 10. maja, ob 21.05 na 1. programu 


anuša trunkelj 

spolna, politična in družbena 

identiteta v delih taharja Ben jellouna 

oddaja predstavlja enega najvidnejših 

predstavnikov frankofonske 

književnosti, v maroku rojenega in v 

Franciji živečega taharja Ben jellouna. 

V njej bodo predvajali odlomek iz 

romana, ki je prejel goncourtovo 

nagrado Sveta noč. V njem se 

Tahar Ben Jelloun 

ukvarja z vprašanjem v arabskem 

svetu tradicionalnega razlikovanja 

med moškim in žensko. Potem bomo predvajali odlomek iz 

njegovega morda najbolj znanega oziroma najbolj razvpitega 

dela Ta slepeča odsotnost svetlobe - podlaga zanj je prvoosebna 

pripoved političnega zapornika, obsojenega na življenje v 

temi maroškega tajnega zapora tazmamart - ter odlomek iz 

njegovega zadnjega dela Z ognjem, kratke romaneskne – in 

za današnji čas še kako aktualne – pripovedi o zadnjih dneh 

tunizijca mohameda Bouazizija, ki se je decembra 2010 javno 

zažgal in tako v arabskem svetu sprožil revolucijo, ki traja še 

danes. avtorica oddaje je anuša trunkelj, redaktorica pa tina 

kozin. 


RADIJSKA IGRA 

Žarko Petan 

koračnica za pohabljence 

V radijski igri avtor obravnava tragično temo izvensodnih 

pobojev po drugi svetovni vojni. V okviru te teme je izbral 

bizarno metaforo, vendar ima povsem dokumentarno ozadje. 

Žarko Petan je predmet, ki je in verjetno tudi še bo zbujal vrsto 

prizadetih in predvsem politično obarvanih polemik, ubesedil 

izključno z literarno močjo in človeško modrostjo in tako 

dosegel odlično umetniško izpoved. igro so pripravili tonski 

mojster miro marinšek, dramaturg dr. goran schmidt in 

režiser jože Valentič. nastopajo pa Boris juh, Pavle Ravnohrib, 

lučka Počkaj, slavko Cerjak, judita Zidar, iztok jereb, milan 

Štefe, mojca Ribič, Boris kos, mojca Fatur, jožef Ropoša in 

darja Reichman. 

Sobota, 12. maja, ob 20.00 na 3. programu – programu Ars 


POSNETEK IZ DEžELNEGA GLEDALIŠČA V TORINU 

ludwig van Beethoven 

Fidelio 

»Fidelio«, edina opera skladatelja ludwiga van Beethovna, si 

je s težavo utrl pot do slave, ki jo uživa danes. Rojevala se je 

v času, ko je v dunajskih opernih hišah prevladoval italijanski 

okus, ki so ga krojili skladatelji salieri, Rossini in Cherubini. 

njihove bravurozne komedije seveda niso zadovoljile strogega, 

z revolucionarnimi idejami prežetega Beethovnovega duha, 

tako da je skladatelj sklenil, da bo s svojim odrskim delom 

izrazil veliko idejo. 

njegovo večno nezadovoljstvo s praznimi in včasih že kar 

bedastimi libreti, ki so mu jih ponujali takratni pesniki, je edini 

vzrok, da Beethoven ni napisal več oper. toliko dramatičnosti, 

notranjega miru in na koncu dionizičnega veselja srečamo v 

redko katerem skladateljevem delu, razen morda v Eroici, 

simfoniji usode in Odi radosti iz »9. simfonije«. Prav ideje teh 

simfonij pa združuje opera »Fidelio«, heroičnost, beg iz teme k 

svetlobi in neskončno radost po zmagi pravice. 

V glavnih vlogah bodo nastopili: ian storey kot Florestan, 

Ricarda merbeth kot leonora, Franz hawlata kot Rocco in 

lucio gallo kot don Pizarro. 

Zbor in orkester deželnega gledališča bo vodil gianandrea 

noseda. urednik oddaje dejan juravić.


33 

Ponedeljek, 14.maja, ob 23.05 na 1. programu 


sonja koranter 

mesečev lovec 

književnica sonja koranter je ustvarila 

obsežen in celosten opus: napisala je 

več pesniških zbirk, nekaj romanov in 

esejev. njeni pesniški zapisi so lirični, 

hkrati pa pesnica v različnih pesemskih 

formah išče možne odgovore na večno 

vprašanje: kdo sem? kdo smo? tudi 

Sonja Koranter 

s temi vprašanji in temami se pesnica 

ukvarja v svoji še neobjavljeni zbirki 

mesečev lovec. ob nastajajoči zbirki je posebej za programsko 

knjižico programa ars povedala: »Biti pesnica je skoraj tako 

težko kot biti rudar. Vsi iščemo zaklade, se sprašujemo, 

iščoč diamant, ali smo na pravi poti, ali nam mesečev lovec 

prepoveduje kopati po duši in srcu. V pesniški zbirki mesečev 

lovec nastaja brisanje časa, okolja kot »prizemljenega« bivanja, 

breztelesnost telesa briše razdalje, in potovanje naprej in nazaj 

spominja na nastanek vesolja. ker pa je dvojnost pomembna 

skoraj tako kot ogledalo, da se spoznaš, je mesečev lovec s svojo 

usodo antipod pesniški duši, njenemu iskanju začetkov onkraj 

poznanega. Pri tem ne smem pozabiti na usodnost bivanja, ki 

ponuja tako realnost kot sanje.« 

Torek, 15. maja, ob 21.00 na 3. programu – programu Ars 


nada grošelj 

august strindberg – 

ob 100. obletnici smrti 

Pred enim stoletjem, 14. maja 1912, je umrl dramatik in 

pripovednik august johan strindberg, ena osrednjih osebnosti 

švedske književnosti in pomemben predstavnik evropske 

dramatike naturalizma, simbolizma in ekspresionizma. 

Poslušali bomo izsek iz njegove dramske ustvarjalnosti, 

ki je v slovenskem prostoru manj znan: odlomke iz treh 

zgodnjih naturalističnih enodejank, 

ki so nastale v letih od 1889 do 1892. 

sredi osemdesetih let devetnajstega 

stoletja se je namreč strindberg 

August Strindberg 

preusmeril od družbenih vprašanj, ki 

so ga prvenstveno zaposlovala dotlej, k 

človekovi notranjosti in k (abnormalni) 

psihologiji, ki se je razvijala hkrati 

z vzponom naturalizma. njegova 

filozofija je temeljila na predstavi, da jedro življenja ni toliko 

boj z dednostjo in okoljem, kot so trdili naturalisti, ampak 

»boj umov«, od katerih vsak poskuša drugim vsiliti svojo voljo. 

motiv psihološkega spopada med ženskami, med moškimi in 

seveda med moškim in žensko je tudi rdeča nit kratkih dram 

Močnejša, Parija in Vez. literarni večer pripravlja nada grošelj. 


RADIJSKA IGRA 

Cvetka Bevc 

B. B. je mrtev 

B. B. je mrtev« je radijska igra, ki upodablja mračnejše tone iz 

življenja velikega umetnika in angažiranega misleca Bertolda 

Brechta. V ospredju je zelo ploden odnos med pisateljem 

Brechtom in skladateljem kurtom Weilom, ki pa se v radijski 

igri dramatično zaiskri v številnih odtenkih - od pritlehne 

zavisti in načelnih dilem o vlogi umetnosti do tehtanja deleža 

glasbe in besedila v skupni stvaritvi. Prav to večpomensko 

nihanje med glasbo in besedilom je izvedbi radijske igre v 

režiji Petra Zobca omogočilo izjemno zvočno napetost in 

radiofonsko nadgradnjo zgodbenega okvira. nastopajo Peter 

ternovšek, Barbara jakopič in sonja Blaž. delo je glasbeno 

opremila Cvetke Bevc.


35 

V torek, 15. maja, ob 23.05 na 1. programu 


arthur schnitzler 

gospodična else 

avstrijski dramatik in pripovednik 

arthur schnitzler se je rodil 15. 

maja leta 1862, umrl pa leta 1931. Po 

poklicu je bil zdravnik, v literarnih 

delih, tako dramah kot novelah, 

Arthur Schnitzler 

pa se je osredotočal predvsem na 

psihološko analizo. Bil je eden prvih 

pisateljev v avstrijski književnosti, ki 

so uporabili notranji monolog – tudi 

v noveli z naslovom gospodična else, 

ki jo je poslovenila mira miladinović Zalaznik. odlomek bo v 

literarnem nokturnu interpretirala dramska igralka damjana 

Černe. 

Sreda, 16. maja, ob 13.05 na 3. programu – programu Ars 


nataša sukić 

slepi tir 

kratka radijska igra je radijski prvenec slovenske avtorice nataše 

sukić. V njej se je lotila žgočega problema, mednacionalne 

nestrpnosti, ki je skrhala dolgoletno prijateljstvo. liki so 

prepričljivi, odnosi med njimi pa delujejo po načelu tolp, 

tako da največ veljata pripadnost stvari in popolna vdanost 

idejnemu vodji. dogajanje je postavljeno v surovo okolje 

železniške postaje, kjer sta grobost in zaostrovanje odnosov še 

bolj poudarjena. igro je zrežiral uveljavljeni gledališki režiser 

diego de Brea, igrali pa so: aljaž jovanović, Valter dragan, 

jožef Ropoša in jernej Šugman. dramaturginja je bila Vilma 

Štritof, tonski mojster pa matjaž miklič. 



CIKLA »KROMATIKA« SIMFONIČNEGA ORKESTRA RTV 

SLOVENIJA 

VijoliČna 

dirigent uroš lajovic 

solisti: 

Benjamin Ziervogel, violina 

Theresa Plut, sopran 

Zagrebški kvartet saksofonov 

komorni zbor RtV slovenija 

Program: 

Wolfgang Amadeus Mozart: Simfonija št. 34 v C-duru 

Wolfgang Amadeus Mozart: Koncert za violino in orkester v 

G-duru, št. 3, KV 216 

Janez Matičič: Kantata »Artemis«, krstna izvedba 

koncert, ki ga bo vodil maestro uroš lajovic, smo zasnovali kot 

preplet klasicizma in sodobnosti. simfonija št. 34 v C-duru je 

zadnja, ki jo je mladi mozart napisal v salzburgu, preden je leta 

1781 odšel na dunaj. napisana je v slavnostnem duhu, prežeta 

z mladostnim veseljem in svežino. Poznavalec mozartovih del, 

alfred einstein, je zapisal: »Če obstaja v mozartovem ustvarjanju 

čudež, potem je to prav gotovo njegov violinski koncert 

št. 3 v g-duru.« Priljubljeni Violinski koncert je mozart ustvaril 

pri devetnajstih in še danes ta skladba velja za pravi biser 

v njegovem opusu. tokrat ga bomo slišali v izvedbi violinista 

Benjamina Ziervogla, koncertnega mojstra simfoničnega orkestra 

RtV slovenija. V mojstrstvu violinske igre se je Ziervogel 

izpopolnil pri igorju ozimu, Benjaminu schmidu in drugih 

uglednih umetnikih, zmage na prestižnih tekmovanjih pa so 

mu omogočile tudi sodelovanje z legendarnima umetnikoma: 

violinistom isaacom sternom in pianistom leonom Fleisherjem. 

Čeprav to morda ni očitno na prvi pogled, pa se del koncerta 

pravzaprav navezuje na nadaljevanje – prvo izvedbo nove 

skladbe slovenskega skladatelja janeza matičiča – kantate 

»artemis«; matičič je namreč velik ljubitelj mozartove glasbe.


37 

nova kantata je, kot pravi, »rahlo v preteklost zazrto delo« – 

dokaj daleč od radikalne glasbene usmeritve. osrednja značil- 

nost tega dela je (za oznako 'kantata' kar nekoliko kontradik- 

torna) izrazito instrumentalna uporaba vokala. Vokalne linije 

so brez besedila, skladatelj pa se pri tem osredinja predvsem 

na delo z zvočno barvo. ob sodelovanju odličnih solistov in 

komornega zbora RtV slovenija bo izvedba nove kantate vsekakor 

umetniško doživetje, ki si ga bomo zapomnili. koncert 

z neposrednim prenosom iz galussove dvorane ljubljanskega 

Cankarjevega doma bo komentiral gregor Pirš. 



aleš Šteger 

tomas tranströmer – velika uganka 

Švedski pesnik tomas tranströmer je 

besedni Vermeer našega časa, schubert 

samospevov v literaturi. najbrž 

Tomas Tranströmer 

nobeno drugo ime kakega živečega, 

mednarodno branega pesnika ne stoji 

tako scela, čisto in neomadeževeno 

kot sinonim za nič drugega kot poezijo 

– na videz preprosto, dosegljivo, a 

hkrati zagonetno in kompleksno, 

nič kaj nastopaško, marveč humano, že kar humanistično. 

tranströmerjev po obsegu natančno pretehtani, po umetniški 

teži pa siloviti opus z enakim navdušenjem prebirajo po vsem 

svetu. in slovenija tu ni izjema, kvečjemu nasprotno. ne le, da 

je v slovenščino preveden celotni pesnikov opus in da odmeve 

na njegove pesmi zaznavamo v delih številnih sodobnih 

slovenskih pesnic in pesnikov, po njem je bila poimenovana 

celo knjigarna v ljubljani. 


RADIJSKA IGRA 

andrej skubic 

neskončni dnevi 

Predstavljamo vam delo letošnjega nagrajenca Prešernovega 

sklada andreja skubica. V svoji radijski igri se je andrej skubic 

poglobil v psihologijo mladega para s socialnega obrobja. 

Brezobziren kapitalizem ju je potisnil v ponižujoče životarjenje, 

izguba osnovnega človeškega dostojanstva pa vodi mladeniča 

v nasilen, brezupen odziv. tragedija je okvirjena kot pripoved 

radijske novinarke, ki hoče pripovedovati zgodbo - bolj krvava 

ko je, bolje zanjo, saj bo medijski odmev večji. s to trpko igro, 

ki opozarja na obubožanje velikega dela prebivalstva in na 

cinizem množičnih občil, se andrej skubic uvršča med redke 

slovenske družbenokritične umetnike. V glavni vlogi bosta 

nastopila Peter musevski in Polona juh. Radijsko igro je režiral 

igor likar. 

Petek, 18. maja, ob 20.00 na 3. programu – programu Ars 


Baročni orkester la Folia, dirigent Robin Peter müller 

Baročni orkester La Folia iz 

schwetzingena pri mannheimu v 

Baročni orkester La Folia 

nemčiji se posveča izvajanju glasbe 

baročnih obdobij na izvirnih glasbilih. 

V orkestru, ki so ga ustanovili leta 

2007, igrajo profesionalni glasbeniki 

mlajše generacije, umetniško pa jih 

vodi violinist Robin Peter müller, ki bo 

v oddaji tudi spregovoril. V prvem delu 

koncerta v dvorani union v mariboru so predstavili baletno 

glasbo Letni časi italijansko-francoskega skladatelja 17. stoletja 

jeana-Baptista lullyja, v drugem pa priljubljene violinske 

koncerte Štirje letni časi skladatelja iz obdobja poznega baroka 

antonia Vivaldija, ki jih je izvedla virtuozna violinistka julia 

schröder. avtorica oddaje je tjaša krajnc.


39 



ljudska – gregor Fon 

Zakaj ima vsak fižolček bel trebušček 

Beneško-slovenska ljudska pravljica, ki jo je za radio priredil 

gregor Fon, govori o treh »čisto majčkenih« prebivalcih s 

kmečkega ognjišča - o fižolčku, ogeljčku in slamici. ti pogumni 

junaki, ki živijo na ognjišču klepetave in nemarne gospodinje, 

se nekega dne meni nič tebi nič odločijo, da bodo odpeketali 

v širni svet, kjer je vse polno dogodivščin. duhovita ljudska 

pravljica, ki prihaja iz nadiške doline in je doživela že nič koliko 

zapisov, je v radijski priredbi začinjena z izvirno poskočno etno 

glasbo tomaža Raucha. nastopajo pa jurij souček, Polona juh, 

Zvone hribar, marko okorn, uroš smolej, maja končar in 

janja majzelj. igro je režiral alen jelen. ob dramaturginji ani 

kržišnik je bil tonski mojster miro marinšek. 

Torek, 22. maja, ob 19.30 na 3. programu – programu Ars 


Violončelist miša majski 

in komorni orkester kremerata Baltica, 2. oddaja 

orkester Kremerata Baltica je na koncertu v mariboru, ki 

ga je poimenoval Italijansko popotovanje, izvedel Menuet 

iz Godalnega kvinteta Luigija Boccherinija, Godalni kvartet 

giuseppa Verdija v različici za komorni orkester, Koncert 

za godala skladatelja 20. stoletja nina Rote in Epifanio/ 

Razglaševanje Peterisa Vasksa, lirično skladbo na temo stare 

latvijske ljudske pesmi, ki so jo prvič izvedli poleti 2011. 

Violončelista mišo majskega bomo poslušali še v dodanih 

virtuoznih skladbah. oddajo je pripravila in uredila tjaša 

krajnc. 


RADIJSKA IGRA 

janja Vidmar 

agencija za združitve 

»agencija za združitve« je prvo zvočno delo pisateljice janje 

Vidmar. nastalo je za Radio maribor v tesni zvezi z njenimi 

blogi, ki jih je brez dlake na jeziku nizala na spletnem 

portalu RtV slovenija. satirična zgodba o reševanju najbolj 

osebnih problemov z vedeževanjem po telefonu bi bila lahko 

povsem vsakdanja, če se ne bi po vročih linijah janje Vidmar 

pretakalo bogato življenjsko in pisateljsko izkustvo. s tem je 

zlahka ustvarila zmešnjavo, kakršna je pač nujna, kadar ljudje 

poskušajo drugim naprtiti odgovornost za lastne težave, pa še 

te so navadno le maska za pravi problem. in takšne zmešnjave 

se le redkokdaj končajo dobro - pri tem radijska agencija za 

združitve ni izjema. nastopajo ksenija mišič, Franci gabrovšek, 

Vesna slapar in Vesna jevnikar. Režija andreja kovač. 

Sreda, 23. maja, ob 13.05 na 3. programu – program Ars 


milan dekleva – Peter Zobec 

Princi svetlobe 

metaforični naslov omenja prince svetlobe - to so brezdomci, 

ki v Rio de janeiru živijo na pločnikih v kartonskih škatlah, v 

tej igri pa so metafora za svobodno življenje. deklevova zgodba 

pa je nenavadna in domiselna zaradi tega, ker pripoveduje o 

pisateljevi izmišljotini, ki pa se na koncu vendarle prelije v 

stvaren dogodek. Pod režijo se je podpisal Peter Zobec. Z njim 

so pri radijski izvedbi sodelovali še dramaturg Pavel lužan, 

tonski mojster jure Culiberg, tehnični asistent martin Florjančič 

in asistentka režije helena mugerle. nastopajo nataša Barbara 

gračner, matjaž tribušon in televizijska novinarka lidija hren.


41 

Sreda, 23. maja, ob 23.05 na 1. programu 


eric Fottorino 

kravl hrbtno 

Zgodba v romanu Kravl hrbtno sodob- 

nega francoskega avtorja erica Fotto- 

rina se dogaja poleti 1976 ob atlantski 

obali na zahodu Francije; pripoveduje 

jo trinajstletni marin, v središču njegove 

pozornosti pa so ljubezen do desetletne 

lise, prvi poljubi, prve cigarete. 

Eric Fottorino 

gre za nekoliko naiven in radoveden 

pogled najstnika na svet odraslih, ki ni 

vedno zabaven in razumljiv. odlomek iz romana je prevedla 

tadeja Šergan, urednica je tadeja krečič scholten. 



Barbara Pogačnik 

michel leiris 

michel leiris (1901–1990), tudi 

umetnostni kritik in etnograf, danes 

velja za odličnega predstavnika 

Michel Leiris 

francoskega nadrealizma. Po i. svetovni 

vojni je spoznal številne pomembne 

predstavnike pariške avantgarde, kot 

so bili may jacob, henri Riviere, jean 

dubuffet, Robert desnos in georges 

Bataille. slikar andré masson je kmalu 

postal njegov mentor in ga vpeljal v nadrealistično gibanje. 

sodeloval je pri manifestu Nadrealistična revolucija in objavil 

več knjig. leta 1929 se je pridružil Bataillovi struji, ki se je uprla 

andréju Bretonu in sodeloval pri pisanju pamfleta Le Cadavre. 

njegov roman L`Age d`homme (Moška doba) je ameriški kritik 

harold Bloom uvrstil na svoj seznam, ki tvori tako imenovani 

»zahodni kanon«. avtorica oddaje je Barbara Pogačnik, 

redaktorica pa tina kozin. 

Sobota, 26. maja, ob 18.00 na 3. programu – programu Ars 

IZBRANA PROZA 

marko sosič 

iz zemlje in sanj 

V trstu živeči pisatelj in režiser marko sosič je šest let po 

odmevnem romanu tito, amor mijo lani izdal zbirko kratkih 

zgodb iz zemlje in sanj. V njej pripoveduje zgodbe o ljudeh, ki 

navadno niso v središču družbenega dogajanja, o osamljenih, 

starejših, bolnih, o emigrantih, osebah, ki velikokrat živijo v 

sanjarjenjih in spominih, med tukaj in tam. to so zgodbe, ki 

zabolijo, spletene s poetično močjo pripovedovanja. eno od 

njih, Ptice v krošnji, bomo slišali tudi v oddaji. 



svetlana makarovič 

Coprnica Zofka 

V radijski igri naše priznanje pisateljice svetlane makarovič 

boste lahko uživali v pripetljajih coprnice Zofke. Zofka je 

čarovnica prav posebne vrste. igro je režirala ajda Valcl, 

nastopajo pa janja majzelj, katja levstik, saša tabaković, 

Polona Vetrih, Boris mihalj, Rok Vihar in marko simčič. 

glasbeno je igro oblikovala sara Železnik. 

Nedelja, 27. maja, ob 14. 05 na 3. programu – programu Ars 


giovanni guareschi 

don Camillo in Peppone 

giovanni guareschi (1908- 1968) je bil italijanski novinar in 

humoristični pisatelj. Potem ko je leta 1926 njegova družina 

bankrotirala in ni mogel nadaljevati šolanja, je opravljal različna 

manjša dela in začel pisati za krajevni časopis. leta 1929 je 

postal urednik satirične revije Corriere emiliano, v letih od 

1936 do 1943 pa je bil glavni urednik podobne revije Bertoldo. 

Po vojni je v svojih humorističnih spisih satirično prikazoval


43 

komuniste kot ljudi z dodatno nosnico. 

Potem ko so bili komunisti leta 1948 

poraženi na volitvah, prav tako ni 

odložil svojega peresa in je kritiziral 

nasprotni tabor, krščanske demokrate. 

na tem ozadju so nastajale tudi njegove 

zgodbe o don Camillu in Pepponeju, 

Giovanni Guareschi večina jih je izšla v tedniku Camillo, 

skupno jih je napisal kar 347, pozneje 

pa so bile objavljene v osmih knjigah. nekatere od njih za Radio 

slovenija prevaja mateja Perpar. Redaktor oddaje je matej juh. 

Ponedeljek, 28. maja, ob 22.05 na 3. programu – programu Ars 

RADIJSKA IGRA – KOMEDIJSKI CIKLUS 

titus maccius Plautus – mauro Pezzatti 

hvalisavi vojščak 

duhovito in zabavno igro hvalisavi 

vojščak je napisal znameniti rimski 

komediograf Plavt, eden največjih 

Titus Maccius Plautus 

mojstrov antične komedije. Plavtova 

igra miles gloriosus v izvirniku sodi 

med tista dela, ki nam vzbujajo smeh še 

danes. Zgodbo o Pirgopoliniku, vojaku, 

ki se nenehno baha s svojimi vrlinami, 

je prevedel Ciril kosmač. Polna je 

duhovitih bodic in posneta z imenitno igralsko zasedbo. igrali 

so: France Presetnik, jurij souček, jože Zupan, Polde Bibič, 

majda Potokar, danilo Benedičič, iva Zupančič in drugi. 

Posneta je bila leta 1969. Zrežirala jo je Rosanda sajko. 



PROGRAMU 

nikolaj michalewski 

napad na poštno kočijo 

Parodiji na kavbojske filme iz leta 1960 dajejo posebno vrednost 

in zanimivost imenitni igralci: jurij souček, stane Potokar, 

Boris kralj, stane sever in jože Zupan, ki pod režijskim 

vodstvom neprekosljivega režiserja komedij marjana marinca 

govorijo prevod Vitomila Zupana. 

Četrtek, 31. maja, ob 21.05 na 1.programu 


mohsen alhady in margit P. alhady 

hiša zrcal – 

sodobna egipčanska poezija 

sodobna egipčanska poezija si po večdesetletnem zastoju 

in umiku spet pogumno utira svojo pot v arabskem in 

svetovnem prostoru. Še posebej so jo obudile burne in 

konfliktne družbenopolitične spremembe v 21. stoletju. V 

zadnjem desetletju tako mlada egipčanska poezija pogosto 

na pretanjen način zrcali vsakdanje in pereče eksistencialne 

probleme, ki že vrsto let tarejo egipčane. V literarnem večeru 

hiša zrcal – sodobna egipčanska poezija, ki ga pripravljata 

odlična poznavalca arabske poezije mohsen alhady in margit 

P. alhady, bomo slišali, kako pišejo sodobni egipčanski pesniki 

ahmad adul muti hidžazi, Fatma naut, iman mirsal in 

ibrahím amin davud. 


RADIJSKA IGRA 

michel ducobu 

ura krastač 

Francoz michel ducobu, se je že precej časa ukvarjal s socialnim 

delom tako v svetovalnih centrih kot na terenu, predvsem s 

problemi mladih in družin. tudi v svojih igrah obravnava 

takšno problematiko. V uri krastač se je poglobil v doživljanje 

mladega dekleta ille, ki jo je oče spolno zlorabil. Pisec nam 

skozi celotno igro ponuja tako v podoživljanje kot v premislek 

enega najbolj perečih, vendar še do pred kratkim tabuiziranih 

družinskih problemov. ob številni igralski ekipi so v glavnih 

vlogah nastopili ivo Ban, milena Zupančič in jernej Šugman. 

Režija je delo irene glonar.


45 

Sobota, 2. junija, ob 23.05 na 1. programu 


george orwell 

na robu in na dnu v Parizu in 

londonu 

slišali boste odlomek iz manj znanega 

knjižnega prvenca georgea orwella 

George Orwell 

(1903−1950), ki sicer slovi po romanu 

1984 in alegoriji Živalska farma. eden 

največjih družbenih vizionarjev 20. 

stoletja je svoj prvenec zasnoval med 

dveletnim bivanjem v obeh evropskih 

prestolnicah, v katerih je živel med 

najrevnejšimi meščani, klateži in 

brezdomci. orwellov prvenec − izšel je leta 1933 − bi lahko 

uvrstili med dokumentarno prozo, v kateri pa je kar nekaj 

potez avtobiografskega romana. V slovenščini ga lahko beremo 

v prevodu leonore Flis. 

Nedelja, 3. junija, ob 8.05 na 1. programu 

RADIJSKA IGRA ZA OTROKE – PREMIERA 

jana kolarič 

trije ježki 

nova igra jane kolarič, namenjena 

najmlajšim, je hudomušna in polna 

prisrčnih pesmic. mama ježevka odide 

po opravkih, medtem pa skrb za njene 

tri neugnane otročičke prevzame 

podnevi zmeraj zaspana sova. V tem 

času si privoščijo avanturo, ki je mama 

nikoli ne bi dovolila, ko se vrne, pa so 

utrujeni in zadovoljni kot še nikoli in 

mirno zaspijo. Pustolovščine so jih vznemirile, jim odprle svet 

in jih utrdile. mama ježevka njihovo varuško pohvali, ta pa 

odleti svojemu nočnemu življenju naproti. Pesmice je uglasbil 

aldo kumar, igrico je zrežirala irena glonar, tonski mojster je 

bil jure Culiberg, dramaturginja pa Vilma Štritof. 

Nedelja, 3. junija, ob 22.05 na 3. programu – programu Ars 


Radivoj Pahor 

Pesnik in esejist Radivoj Pahor se je 

rodil leta 1946 v gorici, danes pa živi 

v Renčah. med letoma 1968 in 1972 je 

sodeloval v študentskem gibanju, po 

diplomi iz pedagogike in sociologije je 

urejal knjižne izdaje, več let je bil tudi 

v uredništvu revije Primorska srečanja. 

Radivoj Pahor 

je član goriškega literarnega društva 

govorica. Z literarnim ustvarjanjem se 

ukvarja že več desetletij. Prvo pesniško zbirko tudi to je pot je 

objavil leta 1973, nato pa dobrih trideset let ni objavljal poezije. 

Zato je bila njegova pesniška vrnitev med drugim z zbirkami 

glineni plašč (2004), deviško satje (2005) in lani V plašljivem 

vrbju precejšnje presenečenje. Pesnik, ki se ne ustraši čustev 

niti ostrih paradoksov in sonetne forme, je takole povzel svoj 

pesniški credo: »Pesnik je vibrator impotentnega družbenega 

okolja, morda inteligentni vmesnik, nekakšen nagajivi nihaj 

vesoljne plazme. je večni kosec sredi košeníc, poezija pa 

razkošje in revščina, grdota in lepota mišljenega sveta. Zato: 

brusít, brusít … kar časa ostane, pa kosít!« tako Radivoj Pahor, 

ki nam bo v literarnem portretu zagotovo prebral tudi kako 

svojo pesem. 

Ponedeljek, 4. junija, ob 23.05 na 1. programu 


tone Škrjanec 

Presežki preteklosti 

tone Škrjanec (1953) je svoj pesniški prvenec Blues zamaha 

izdal leta 1997, do zdaj pa mu je sledilo še 7 pesniških knjig. V 

njih se Škrjanec izrisuje kot pesnik, ki ga bolj kot kaj drugega 

zanima vsakdan s svojimi drobnimi detajli, pa naj bo to stara 

češnja, ulica ali odblesk gole kože. ti se spletajo v pesmi, ki jih 

zaznamujeta izrazit, umirjen, skoraj meditativen ritem ter tista 

intuitivna odprtost za življenje, ki domnevno preproste pesmi


47 

vzpostavlja kot večplastne bivanjske metafore. leta 2006 je z 

glasbenikom in skladateljem janijem mujićem posnel ploščo 

lovljenje ritma, na katerem je uglasbenih sedem avtorjevih 

pesmi in na Radiu Študent je bila izbrana za slovensko ploščo 

leta. V literarnem nokturnu boste lahko slišali izbor avtorjeve 

nove, še neobjavljene poezije. Redaktorica je tina kozin. 

Torek, 5. junija, ob 21.00 na 3. programu – programu Ars 


jasna Vombek 

khaled hosseini - ko se zastre tema 

Zdi se, da hosseinijeva misel o tem, kako 

globoko afganistanci spoštujejo tradicionalne 

običaje, družbena pravila pa dosledno 

in prezirljivo zavračajo, zapisana v 

njegovem prvencu Tek za zmajem iz leta 

2003, velja tudi za njegovo drugo romaneskno 

uspešnico, Tisoč veličastnih sonc 

Khaled Hosseini 

iz leta 2007. “Pravila so preprosta”, piše. 

“Pravil ni. spusti svojega zmaja. sklati 

nasprotnikovega. Vso srečo.” khaled hosseini, v ameriki naturalizirani 

afganistanec, v svojih romanih pripoveduje o afganistanu 

od začetka sedemdesetih let prejšnjega stoletja do prvih let tretjega 

tisočletja, o zahodnemu svetu nepredstavljivih grozodejstvih, ki se 

dogajajo v današnjem času. oddajo pripravlja jasna Vombek. 

Četrtek, 7. junija, ob 19.30 na 3. programu – programu Ars 


CIKLA »KROMATIKA« SIMFONIČNEGA ORKESTRA 

RTV SLOVENIJA 

modRa 

dirigent en shao, solist dejan lazić, klavir 

Program: Anton Lajovic: Caprice za simfonični orkester 

Felix Mendelssohn-Bartholdy: Simfonija št. 4 v A-duru, op. 

90 (Italijanska) 

Johannes Brahms: Koncert za klavir in orkester št. 2 v 

B-duru, op. 83 

Vodstvo sklepnega koncerta sezone kromatika po tradiciji 

pripada šefu dirigentu simfoničnega orkestra RtV 

slovenija, maestru en shau. koncert bo odprl priljubljeni 

Capriccio antona lajovca. središčnico njegovega ustvarjanja 

predstavljajo skladbe, povezane z vokalom, z velikim uspehom 

pa je posegel tudi na simfonično področje. njegov opus, ki 

sledi vplivom novoromantike in impresionizma, sodi med 

najvidnejše dosežke v slovenski umetnosti začetka 20. stoletja, 

zaznamuje pa ga izrazit občutek za muzikalnost in formalno 

ravnovesje. 

italijanska simfonija Felixa mendelssohna-Bartholdyja je eno 

tistih del, ki se jih na koncertnem sporedu vedno razveselimo. 

mendelssohn se je rad predajal umetniškemu vznemirjenju, 

ki ga je začutil na različnih potovanjih. Potovanje po italiji 

je bilo v tem smislu še posebej plodno. Prežet z vedrino in 

entuziazmom je pisal svoji sestri Fanny, da bo nastajajoča 

italijanska simfonija »najbolj veselo delo, kar jih je kdaj 

ustvaril«. ni se motil, zanimivo pa je, da je simfonijo tudi po 

uspešni prvi izvedbi v londonu večkrat popravil in predelal. 

nastale so tri uradne verzije, partitura pa je šla v tisk šele po 

skladateljevi smrti. 

sklep abonmajske sezone kromatika 2011/12 bo izjemna 

koncertna poslastica: z 2. koncertom za klavir in orkester v 

B-duru johannesa Brahmsa bo nastopil izjemni hrvaški pianist 

dejan lazič. V vrh svetovne pianistike se je povzpel bliskovito. 

leta 2008 je v lincolnovem središču v new Yorku debutiral 

z Budimpeštanskim festivalskim orkestrom, leto pozneje je 

odšel na odmevno turnejo po avstraliji, koncertiral pa je 

tudi po južni ameriki, aziji in seveda evropi. med njegovimi 

najodmevnejšimi dosežki v lanskem letu sta nastopa v okviru 

festivala BBC Proms. kritiki vseh celin so si o njegovem 

igranju edini – lazić je izjemen pianist, njegovo muziciranje 

pa je »... polno poezije, skladnega fraziranja in živih dinamičnih 

učinkov«, zato so njegove izvedbe »sveže, spontane in strastne« 

(new York times). 

urednik in komentator prenosa iz gallusove dvorane 

Cankarjevega doma v ljubljani bo gregor Pirš.


49 

Sobota, 9. junija, ob 18. 00 na 3. programu – programu Ars 

IZBRANA PROZA 

samo kreutz 

Pečina 

samo kreutz (roj. l. 1974) živi in ustvarja v ljubljani. Piše pesmi 

in prozo in dodaja, da je v zgodbah pesnik in v pesmih pisa- 

telj. »Pisanje je zame nuja. nuja in skušnjava hkrati, ki se ji rad 

vdam. ko pišem, zame svet ne obstaja več, je samo še zgodba 

(ali pesem).« na valovih Radia slovenija se je že predstavil kot 

pesnik, tokrat pa smo za oddajo izbrana proza izbrali njegovo 

zgodbo Pečina, v kateri na samosvoj, izviren način prikaže od- 

nos med materjo in sinom. Redaktor oddaje je matej juh. 

Nedelja, 10. junija, ob 14. 05 na 3. programu – programu Ars 


michal Viewegh 

dama s kremo (variacija na Čehova) 

michal Viewegh (1962) je najbolj znan 

kot avtor številnih uspešnih, berljivih 

in popularnih romanov, ki na Češkem 

izhajajo v velikih nakladah in so 

prevedeni v številne jezike – omenimo 

Čudovite pasje čase in Igro na izločanje 

– pod površjem razbobnane slave pa 

Michal Wiewegh 

se skriva pravi mojster kratkih zgodb. 

te so izšle v dveh zbirkah: Zgodbe 

o zakonu in seksu iz leta 1999 ter Zgodbe o ljubezni iz leta 

2009. izbor iz obeh imamo od lani tudi v slovenskem prevodu 

nives Vidrih. V današnji humoreski predstavljamo ironično 

zgodbo iz zadnje od obeh zbirk (v izbor ni bila zajeta), zgodbo 

o moškem, obsedenem z dekletom z reklame za kremo na 

obcestnem oglasnem panoju. oddajo je pripravila in zgodbo 

prevedla nives Vidrih. Redaktor oddaje je matej juh. 

Torek, 12. junija, ob 21.05 na 1. programu 

RADIJSKA IGRA – PREMIERA 

klemen Pisk 

Pihalec 

klemen Pisk je bil že leta 1993 predstavljen na Radiu slovenija 

kot mlad pesnik v oddaji Zgodnja dela, leta 2007 smo uprizorili 

njegovo prvo radijsko igro lahko noč, matija Čop, duhovito 

popotovanje dveh maturantov v Prešernov čas. Pihalec je 

Piskova druga radijska igra, spet prežeta s humorjem, vendar 

tudi družbenokritično angažirana: brezposelnemu trobentaču 

ne preostane drugega, kot da se zaposli kot steklopihalec. V 

glavni vlogi bo nastopil aljaž jovanovič, nastopili pa bodo še 

gojmir lešnjak, Zvezdana mlakar in milan Štefe. dramaturg 

je bil goran schmidt, režiser pa jože Valentič. 

Četrtek, 14. junija, ob 21.05 na 1. programu 


Vanja Pegan 

morje 

Vanja Pegan (1967) je svoja otroška 

leta in mladost preživel v Piranu, ki 

mu, kot pravi, veliko dolguje. »Vso 

resničnost, ki jo zaobjemam širše od 

suhoparne pojavnosti, sem v magičnih 

letih svojega otroštva posrkal iz starega 

lepotca, iz ljudi, ki so v njem živeli 

Vanja Pegan 

drugačni, vzporedni čas. naučili so 

me opazovati, sprejemati, predvsem pa 

ljubiti.« doslej je izdal dve zbirki kratkih zgodb in tri romane, 

letos pa bo izšla njegova nova zbirka kratke proze Štiri morske 

milje. V njej morje valovi kot stalnica v življenju junakov, 

kot tiha ljubezen, kot prostor samote, ki omogoča in ponuja 

drugačen pogled na svet. avtor oddaje je matej juh.


51 

Sobota, 16. junija, ob 19.00 na 3. programu – programu Ars 


NEPOSREDNI PRENOS IZ DUNAJSKE DRžAVNE OPERE 

giuseppe Verdi 

don Carlos 

libreto za opero sta napisala po schillerjevi istoimenski drami 

joseph méry in Camille du locle. Zelo sta skrajšala vsebino 

izvirnika, saj je bilo to nujno. Pri tem sta potisnila politično 

dogajanje ob strani in dala prednost človeškim konfliktom in 

strastem. dodala pa sta tudi vrsto stvari iz svoje domišljije. 

glasba opere »don Carlos« ne dosega povsod tiste ravni, ki jo 

je bil Verdi tedaj sposoben doseči, ker je bil libreto v marsičem 

neizenačen. kljub temu sodi to delo med najboljše skladateljeve 

stvaritve in je zlasti pomembno v njegovem razvoju do»aide«. 

»don Carlos« na krstni predstavi leta 1867 v Parizu ni bil sprejet 

s posebnim odobravanjem. uspeli pa sta še isto leto uprizoritvi 

v Bologni in milanu. Premiera nove verzije, katere besedilo je 

pripravil antonio ghislanzoni, je bila v milanu leta 1884. »don 

Carlos« pa kljub svojim umetniškim odlikam nikoli ni bil tako 

priljubljen kot vrsta drugih Verdijevih oper. 

V naslovni vlogi bo nastopil Ramón Vargas, Filip ii. bo René 

Pape, Rodrigo simon keenlyside, krasimira stojanova pa 

elizabeta Valoiška. Zbor in orkester dunajske državne opere 

bo vodil Franz Welser-möst. urednik prenosa bo dejan juravić 



tone Frelih 

drugačna kitajska 

Pisatelj, prevajalec in filmski avtor tone Frelih je predlani 

v oddaji spomini, pisma in potopisi objavil zapiske o 

svojem obisku sirije in jordanije, tokrat pa bomo lahko 

spremljali – kot napoveduje že naslov oddaje – njegove vtise 

o današnji kitajski. tja je seveda odpotoval z vrsto predstav 

in ponotranjenih podob, tam pa je odkril čisto drugačno 

kitajsko, zato je svoj potopis sklenil z zgoščeno ugotovitvijo, 

da kitajska nikoli več ne bo kitajska njegovih predstav. 

Četrtek, 21. junij, ob 21.05 na 1. programu 


salman Rushdie 

Fantastično izobilje zgodb 

19. junija leta 1947 se je v indijskem mestu 

Bombaj, danes mumbaj, rodil salman 

Rushdie. njegovo pisanje je globoko 

zaznamovala eklektična indija, ki je le 

slaba dva meseca po njegovem rojstvu 

razglasila neodvisnost. tej zgodovinski 

prelomnici sodobne indije se je posvetil 

Salman Rushdie 

v svojem drugem romanu otroci 

polnoči, ki ga je pred dobrimi tridesetimi 

leti izstrelil med največja imena sodobne literature. dokončno 

prepoznavnost pa mu je zagotovil njegov četrti, kontroverzni 

roman satanski stihi. Zaradi njega ga je doletela smrtna obsodba 

ali fatva, kar pa njegove pisateljske poti ni zavrlo in tako danes 

velja za enega največjih živečih romanopiscev. oddajo o njem 

pripravlja nataša skuk, redaktor oddaje je matej juh. 

Petek, 22. junija, ob 17.00 na 3. programu – programu Ars 

RECITAL 

Baritonist Christian gerhaher in pianist gerold 

huber 

Peti koncert komornega cikla 

koncertne poslovalnice maribor sta 

izvedla priznana nemška umetnika. 

Baritonist Christian gerhaher, ki je 

zaslovel z izvajanjem samospevov, 

Christian Gerhaher 

in pianist gerold huber sta začela 

muzicirati kot duo že med študijem 

na Visoki šoli za glasbo v münchnu. 

gerhaher, tudi nekdanji učenec 

dietricha Fischerja-disekaua, je za posnetke s pianistom 

prejel vrsto najimenitnejših nagrad in priznanj. na koncertu 

v mariboru bosta predstavila izbrane samospeve Franza 

schuberta. avtorica oddaje je tjaša krajnc.


53 


IZBRANA PROZA 

juan Bonilla 

Padalec 

juan Bonilla je španski pisatelj, pesnik, prevajalec in literarni 

kritik. Rodil se je leta 1966 v kraju jerez de la Frontera v 

andaluziji. V Barceloni je doštudiral novinarstvo, s čimer kot 

kolumnist in poročevalec časnika El Mundo ter urednik revije 

Zut še danes dopolnjuje svoje literarno ustvarjanje. je avtor 

štirih romanov, petih zbirk kratke proze in petih pesniških 

zbirk. 

Prvima objavama, zbirki kratkoproznih tekstov El que apaga 

la luz (Tisti, ki ugasne luč) in pesniški zbirki Parte de guerra 

(Vojno poročilo) (1994), je sledil romaneskni prvenec Yo soy, 

yo eres, yo es (Jaz sem, jaz si, jaz je). Po leta 1996 objavljenem, 

nadvse uspešnem romanu Nadie conoce a nadie (Nihče ne 

pozna nikogar), zgodbi o nesojenem pisatelju, ki se preživlja 

s pisanjem križank za časopis ter se pri tem zaplete v vrsto 

nenavadnih pripetljajev in zločinov, je nastal z nagrado goya 

ovenčan istoimenski triler. 

Bonilla je z delom Los príncipes nubios (Nubijski princi), po 

katerem trenutno prav tako snemajo film, leta 2003 osvojil 

nagrado Biblioteca Breve, ki jo za še neobjavljen roman 

v španskem jeziku podeljuje založba seix Barral, drugo 

pomembno priznanje na literarnem področju, nagrado mario 

Vargas llosa, pa je leta 2009 prejel za zadnjo zbirko kratke 

proze z naslovom Tanta gente sola (Toliko samih ljudi). 

Zgodba Padalec je izšla leta 1998 v zbirki La compañía de los 

solitarios (Druščina osamljenih). Za njen prevod je nace Fock 

letos januarja dobil nagrado esasi za mlade prevajalce. gre 

za nagrado, ki jo od leta 2008 vsako leto podeljuje špansko 

veleposlaništvo - izmenično uveljavljenim in mladim 

prevajalcem iz španščine. 

Ponedeljek, 25. junija, ob 22.05 na 3. programu – programu Ars 


PROGRAMU 

michael Brett 

uporna stoletnica 

igra sodi med tista dela železnega repertoarja radijskih iger, 

ki so prešla v spomin več rodov poslušalcev Radia slovenija. 

k priljubljenosti Brettove duhovito oblikovane komedije o radijski 

oddaji, ki jo pripravljajo v čast vaških stoletnikov, je brez 

dvoma pripomogla tudi radiofonska in igralska odlična izvedba 

v režiji maše slavec in v nepozabni igralski stvaritvi staneta 

severja. upamo, da boste s pozornostjo prisluhnili tudi drugim 

slovenskim dramskim umetnikom – milevi Zakrajšek, stanetu 

Potokarju, Veri Pantič, Pavletu koviču in majdi Potokar. 

Torek, 26. junija, ob 19.30 na 3. programu – programu Ars 


komorni orkester Festine, sabina Cvilak in dirigentka 

Živa Ploj Peršuh 

alma grande 

na petem koncertu cikla Festine je 

nastopil komorni orkester Festine pod 

dirigentskim vodstvom Žive Ploj Peršuh 

in izvedel spored z naslovom alma 

grande, posvečen glasbi Wolfganga 

amadeusa mozarta. glasbeniki komornega 

orkestra Festine so izvedli 

Wolfgang Amadeus Mozart 

mozartovo simfonijo št. 40 v g-molu, 

kV 550, njegove koncertne arije ter recitativ 

in arijo grofice iz opere Figarova svatba. solistka je bila 

mednarodno uveljavljena slovenska sopranistka sabina Cvilak. 

oddajo je pripravila in uredila tjaša krajnc.


55 

Torek, 26. junija, ob 21.05 na 1. programu 

RADIJSKA IGRA – KOMEDIJSKI CIKLUS 

apulej – jože Rode 

gizdalin 

igra povzema eno od številnih komičnih zgodb iz satiričnega 

besedila metamorfoze ali Zlati osel antičnega avtorja apuleja. 

ta je na satiričen način obravnaval človeško nrav, se poigral s 

fantazijo in like izpisal v takšni pripovedni dinamiki, da v svoji 

vlogi najprej pretirano izstopajo, nato pa se spet vrnejo v svoje 

prvotno stanje, kar zmeraj ustvari končni komični učinek. 

Prevajalec je Primož simoniti, za radio pa je zgodbo priredil 

jože Rode. igro je zrežirala elza Rituper, tonski mojster je bil 

staš janež, dramaturg pa Pavel lužan. 

Petek, 29. junija, ob 20.00 na 3. programu – programu Ars 


simfonični orkester državne kapele iz Weimarja, 

dirigent stefan solyom 

Šesti koncert orkestrskega cikla 

Stefan Solyom 

koncertne poslovalnice maribor bo 

izvedla državna kapela iz Weimarja, ki 

ima med nemškimi orkestri najdaljšo 

in najbogatejšo tradicijo. Pod taktirko 

mlajšega švedskega dirigenta stefana 

solyoma bodo izvedli simfonijo št. 68 

v B-duru avstrijskega klasicista josepha 

haydna in simfonijo št. 4 avstrijskega 

poznega romantika antona Brucknerja. oddajo je pripravila 

in uredila tjaša krajnc. 

Sobota, 30. junija, ob 19.00 na 3. programu – programu ARS 


NEPOSREDNI PRENOS IZ DUNAJSKE DRžAVNE OPERE 

gaetano donizetti 

lucia di lammermoor 

gaetano donizetti, skromen in 

preprost človek, je bil kar presenečen 

zaradi velikanskega uspeha, ki ga je 

doživela krstna uprizoritev njegove 

opere v gledališču san Carlo. Pa 

vendar je bil izjemen uspeh zagotovljen 

že vnaprej. donizetti je bil takrat 

Diana Damrau 

na vrhuncu svojega ustvarjanja; v 

operi sta nastopila dva najslavnejša 

pevca takratne dobe; roman sira Walterja scotta Nevesta 

Lammermoorska, na katerem opera temelji, je po vsej evropi 

užival veliko občudovanje in je veljal za scottovo najboljše 

delo. V uvodu k romanu je pisatelj pojasnil, da gre za resnično 

zgodbo. 

Čeprav je libreto salvatoreja Cammarana, ki se naslanja na 

scottov roman, vse prej kot vzoren, je dajal skladatelju dovolj 

možnosti za glasbeno oblikovanje v dokaj širokem izraznem 

razponu. Pri tem je donizettiju seveda uspelo prepričljivejše 

izraziti mehka lirska, včasih elegično obarvana občutja kot pa 

pobesnelo strast in nasilje. 

nastopili bodo: diana damrau kot lucija, marco Caria kot 

henrik in Piotr Beczala kot edgard. Zbor in orkester dunajske 

državne opere bo vodil Bruno Campanella. urednik prenosa 

bo dejan juravić.

56 www.rtvslo.si/ars 

RtV slovenija – Radio slovenija 

tavčarjeva 17 

1550 ljubljana 

3. program – program ars 

odgovorna urednica 3. programa – programa ars 

mirjam Bevc Peressutti 

knjižico uredil marjan kovačevič Beltram 

uredniški odbor: mag. jasna Potočnik topler 

gabriela gruden 

mag. matej Venier 

lektoriranje: radijske lektorice 

Prelom in filmi: studio dts 

tisk: tiskarna januš d.o. o. 

naklada: 1800 izvodov 

ljubljana, marec 2012

CIKLUSI ODDAJ Ciklus antologijskih komedij - RTV Slovenija

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?