Špegel: Das Ü Magazin, januar 2018

EgoTrip
Tako se je delo zaključilo. Nekaj delavcev
je izrazilo željo, da bi ostal, predvsem, ker so
želeli prerokovanje in tudi nekoliko zabaven
sem verjetno bil, vendar sem pojasnil, da bom
verjetno poskušal delati še drugje, izkušnje pa
to. Tudi brez tega se nisem želel zadrževati
v okolju, kjer te tako jasno želijo zatolči v
neosebo. Saj je bilo zabavno kot izkušnja,
vendar ne, hvala.
Konec dela
Ob prejemu plače sem ugotovil, da
mi je nekaj manjka, torej za kakih 100€.
Osebno sem si to pojasnil, kot priščipnjene
ure za branje v prvem delu, “ker sem bral
na delovnem mestu”. Sicer sem prvi, drugi
in še en dan zamudil, vendar sem imel tudi
nadure, tako da bi se moralo vsaj pokriti.
Kakorkoli, ugajalo mi je, da sem v takem
okolju ostal akademik po duši, tako da nisem
dregal dalje. Živimo v potrošni družbi in
primanjkljaj plače sem si razložil kot cena za
izkušnjo, kako je ostati oseba v tovarni. Je pa
razlika v plači del razloga, zakaj si niti pod
razno ne želim vrniti v Hello. Je cena da se ne
spremenim v živčno razvalino na delovišču
100 €? Naj posvetim več kot 8 ur (+ 90 minut
za migracijo) na dan tovarni in sem pri tem
še vedno obravnavan kot lopov? Sem kljub
trudu res le strošek tovarni? Opažam oglase
za delo v Helli po troli. Ne, hvala. Tistega
meseca sem želel pisati diplomsko, vendar
ob tovrstnem delu je praktično nemogoče,
preveč terja.
Špegel: Das Ü Magazin - Januar 2018
24