Studenec 2009

PROLOG
Proti večeru se lovec Janez, ki je bil ves dan na lovu, povzpne do planinske koče. Pastir Jaka in mlada
pastirica Špela ga prijazno sprejmeta in pogostita. Janez se hvali s svojimi lovskimi podvigi in Jaka ga podreza,
ali je videl tudi čudežni svet sojenic oziroma belih žena. Janez o tem ne ve ničesar, zato mu Jaka začne
pripovedovati staro zgodbo o zlatorogu.
Od Bogatina do Triglava se razteza čudežno kraljestvo sojenic, belih vil, ki se le redko podajo v dolino,
da bi bedele ob zibelki novorojenčka. Takemu otroku se bo v življenju smejala sreča. V njihovem kraljestvu
jih varuje čreda belih gamsov, ki jih vodi zlatorog. Ta žival je nesmrtna, ker iz vsake kaplje njene krvi takoj
požene triglavska roža, ki jo zlatorog použije in brž ozdravi. Samo tisti, ki bi mu ob strani stale sojenice, bi
mogel premagati zlatoroga in mu odvzeti zlati rog. Z njim bi lahko odprl skrivnostno zakladnico pod goro
Bogatin, ki je polna zlata. Tistega, ki bi ranil zlatoroga brez naklonjenosti sojenic, pa bi sojenice porinile v
brezno.
Zgodba Janeza močno prevzame: obsede ga misel, ali ni on tisti, ob katerega zibelki so bedele sojenice.
Jaka ga kljub temu opozori, naj ne strelja na zlatoroga. Jaka odide in Janez ostane sam s Špelo ter ji dvori.
Dekle mu je naklonjeno, vendar ga prijazno zavrne. Ko Janez zaspi, se mu v sanjah prikaže čudežni triglavski
vrt z belimi ženami in s ponosnim zlatorogom. Bele žene ga posvarijo, da je njihov vrt uročen.
PRVO DEJANJE
Pred krčmo v dolini Soče poteka slavje, ker je bogata gostilničarka Katra cerkvi darovala večjo vsoto
denarja. V družbo pride tudi lovec Tondo. Slabe volje je, ker ni zmagal na strelskem tekmovanju. Nato pride
vesela družba s strelskim zmagovalcem, Janezom iz Trente, ki zapoje zdravico. Strelce na pragu pozdravi
Katrina hči Jerica, v katero se Janez na Špelino žalost takoj zagleda, a tudi Jerica vzljubi njega. Janez jo poprosi
za ples in potem, ko jima uspe prepričati Katro, naj hčeri dovoli plesati, se veselo zavrtita.
DRUGO DEJANJE
Že zgodaj zjutraj pride pod okno gostilne Janez s šopkom rož. Tam najde Špelo, ki se mu roga zaradi
nove ljubezni. Ko Špela odide, se prikaže Jerica. Mlada si izpovesta ljubezen; Janez Jerici podari šopek rož in
urno izgine. Na vratih je namreč že Katra, ki hčeri naroči, naj pospravi, saj se bodo kmalu pripeljali pomembni
gostje iz mesta. Vendar Jerici delo ne gre od rok, saj se prepušča sanjarjenju o Janezu. Vrne se Špela, ki jo
zbada zaradi nove ljubezni, Jerica pa ji pikro odvrne, da ne more razumeti ljubezenskega žara. Špela odgovori,
da ji je bil nekoč drag neki fant, ki je trdil, da je varovanec sojenic (pri tem ima seveda v mislih Janeza).
Vendar bi moral biti izbranec sojenic zvest svoji ljubici, saj se mu sojenice za nezvestobo kruto maščujejo.
Jerica ji odgovori, da je njen ljubimec tudi izbranec sojenic in da je šopek, ki ji ga je podaril, iz začaranega
vrta. Špela ji zasmehljivo odvrne, da je naivna, saj če bi bil njen izbranec varovanec sojenic, bi ji prinesel
zlato izpod Bogatina in ne šopek navadnih rož. Med prepirom se zasliši poštni rog in Katra opozori dekleti
na prihod pomembnih tujih gostov.
Med tujci je tudi Marco, ki se takoj prične sukati okoli Jerice, ki streže s pijačo. Marco začne osvajati
Jerico najprej s sladkimi besedami, potem pa ji podari zlato verižico. Jerica z navdušenjem sprejme njegovo
darilo. V tem se prikaže Janez, ki ga razganja od ljubosumja in zahteva od Jerice, da takoj vrne nakit. Jerica
ga ne uboga; celo draži ga, saj ji on ni prinesel niti triglavske rože, kaj šele dragoceno ogrlico. Janez obupan
zagrozi, da bo odšel v gore, Jerica pa sname ogrlico in plane v jok.
TRETJE DEJANJE
Vilinsko kraljestvo sojenic se prebuja. Janez je na preži za zlatorogom. Na skrivaj ga spremlja Špela, ki
ga kliče in skuša odvrniti od usodnega dejanja; roti ga, naj ne strelja, naj se vrne in sprejme njeno iskreno
ljubezen. Vendar je Janez ne posluša in strelja na zlatoroga. Ta je ranjen, a použije triglavsko rožo, ozdravi in
pahne lovca v prepad – tako se je dopolnilo zlatorogovo maščevanje.
Viktor Parma (1858–1924)
Opero v treh dejanjih s prologom Zlatorog je Parma komponiral (v letih 1917–1919) na libreto Richarda
Brauerja, ki ga je ta zasnoval na epski pripovedki Rudolfa Baumbacha (v slovenskem prevodu in priredbi
Cvetka Golarja). Praizvedba je bila leta 1921 pod vodstvom Ivana Brezovška v Ljubljani. Dve leti zatem so
Zlatoroga uprizorili tudi v Mariboru.
Cena vstopnice: odrasli 20 €, otroci 10 €
9
Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan - Program 2009
Kulturni poletni festival STUDENEC 2009