Studenec 2014

eno skupino po vzoru Lojzeta Slaka. Jožetovo zamisel s svojo umazano igro
spodnaša župan občine Dobravje, ki samovoljno objavi razpis za oddajo propadajočega
dvorca, v nasprotju s svojimi predvolilnimi obljubami in dogovorom
z gostilničarjem Jožetom. V dogajanje se vključijo Balohova Geni, glasbenica
in doktorica znanosti, ki je zaposlena na ministrstvu za kulturo, njuna hči Sara,
bodoča pravnica in operna pevka, novinar Štamprle in celo kriminalist Porenta,
ki raziskuje sumljivo ozadje dogajanja v zvezi z razpisom. Zaplet se razreši tako,
da udeleženci s skupnimi močmi razkrinkajo županovo koruptivno vedenje in
delovanje. Na veselici, na kateri združena zapojeta oba pevska zbora, zvemo o
odločitvi oblasti, da se dvorec Dobje vrne krajevni skupnosti, ki ga bo namenila
za kulturno in drugo krajevno dejavnost. K materialni uresničitvi projekta pa bo
pomagal pravi »stric iz ozadja« (ki je kraju pripravljen pomagati dejavno, ne zgolj z
dvomljivo gostobesednostjo), Klemenov stric Pavle iz Amerike, ki z odvetnikovim
pismom kot deus ex machina del svoje zapuščine nameni prav krajanom Dobja.
Celotno dogajanje je pretkano z ljudskim humorjem, s subtilno romantično zgodbo
med Saro in Lojzetom ter z dobro glasbo.
Na začetku smo omenili, da veseloigra govori o tem, kar nas teži. In kaj je tisto,
kar nas teži? Najprej vsekakor individualizem in egoizem, ki s svojim »nič me ne
briga« omogočata razraščanje spletkarjenja in praznih obljub ter sleparij, metanje
polen pod noge ustvarjalnim in razvoja željnim ljudem in oblastniške težnje, ki so
vse bolj podložene s korupcijo v lastno korist in škodo skupnosti. Ta veseloigra je
prizanesljiva, vendar razločna kritika omenjenih slabosti.
Kaj pa nas razveseljuje? Vsekakor ustvarjalna želja in zagon mladih, ki se poskušajo
prebijati, ne glede na negativne okoliščine, prizadevanja malih podjetnikov za
gospodarsko rast, pa spoznanje, da nas skupni problemi še lahko združijo v akcijo
za ustvarjalne cilje, ki ne pomenijo le uspeha posameznika temveč skupnosti kot
celote, pa vera, da so na tem svetu še ljudje, ki jih »stvari, ki nas težijo«, motijo in
so jih pripravljeni premagovati s svojim trudom in svojo žrtvijo za skupno dobro.
Razveseljuje nas tudi podobna skupna volja in želja te naše združbe, ki ji na Studencu
pod vodstvom ustvarjalnega režiserja in motorja kulturnega dogajanja, Lojzeta Stražarja,
vsako leto uspe zgnesti prepričljivo in všečno množično gledališko predstavo,
ki kot kulturni dogodek ne odmeva le doma, temveč privlači tudi širše občinstvo.
Ker je dogajanje veseloigre postavljeno v vaško okolje, je govor nastopajočih
oseb živ vsakdanji jezik tega okolja, v katerem predstava nastaja in v katerem se
igralci počutijo doma.
Ludvik Kaluža
Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan - Program 2014
19
Kulturni poletni festival STUDENEC 2014