RAVAGO - revija Modro 2005.indd

V katerih primerih se bomo
odločili za rabo geosintetikov
V geotehničnih gradnjah se bomo odločili
za rabo geosintetikov takrat, ko geotehnični
izračuni in presoje pokažejo, da
bi bila gradnja s klasičnimi zemeljskimi
materiali premalo varna, surovinsko in
prostorsko potratna, prepočasna ali tehnološko
težko obvladljiva. Odločitve za
rabo ločilnih, filtrskih in zaščitnih geosintetikov
bodo enostavne in jih bomo
lahko sprejemali v okviru svojih inženirskih
pristojnosti, odločitve za rabo
drenažnih in ojačitvenih geosintetikov
pa bodo v nekaterih primerih zelo zahtevne,
včasih “strateške”, in jih bo verjetno
treba sprejemati v širšem krogu
strokovnjakov.
Uporaba ločilnih geosintetikov je najbolj
učinkovita v naslednjih primerih:
- kadar so v podlagi plasti iz
kamenega agregata drobno zrnata
tla ali zaglinjena tla iz skupine
glinastih peskov in gruščev, meljev,
glin, organskih glin in šote: GC, SC,
ML, MH, CL, CH, OL, OH in Pt;
- kadar je nedrenirana strižna trdnost
zemljin v podlagi nizka: c < 90 kPa;
U
CBR < 3 % in E < 45 MPa;
V2
- pri visoki gladini podzemne vode;
- pri zelo občutljivih materialih
(prekonsolidirane gline, enozrnati
peski).
Za uporabo filtrskih geosintetikov se
bomo odločili:
- ko s klasičnimi filtrskimi agregati ni
možno zagotoviti filtrske stabilnosti
kontakta med zemljino in drenažnim
agregatom;
- ko vgradnja večslojnih filtrov
tehnološko ni možna v razumnih
prostorskih in cenovnih okvirih.
Področje rabe drenažnih geosintetikov
je izjemno široko in zahteva
posebne presoje. Za rabo drenažnih
geosintetikov se bomo odločali:
- v primerih, ko je treba pospešiti
konsolidacijo mehkih temeljnih tal;
- pri hitri gradnji visokih nasipov iz
maloprepustnih materialov (deponije
industrijskih muljev);
- pri izvajanju ploskovnih drenaž
na strmih brežinah, kjer izvedba
klasičnih drenažnih slojev ni možna
ali ni dovolj varna;
- pri preprečevanju bočnih vdorov
vode v telo prometnic;
- pri gradnjah vkopanih objektov
v tistih primerih, ko inženirska
presoja pokaže, da je drenažni
geosintetik ekvivalentno nadomestilo
klasičnemu drenažnemu zasipu.
Armaturnih geosintetikov ne uporabljamo
le za gradnjo zahtevnih konstrukcij
iz armirane zemljine, temveč si z njimi
lahko pomagamo:
- v primerih, ko je treba zgraditi nosilni
ustroj prometnic na slabih tleh,
nosilnost podlage pa je manjša od cu = 30 kPa;
- pri rekonstrukciji spodnjega ustroja
obstoječih železniških prog;
- na težko obremenjenih začasnih
cestah, kjer želimo zmanjšati globino
kolesnic in debelino kamnitega
nasutja;
- pri klasični gradnji nasipov, ko
so strižne lastnosti razpoložljivih
lokalnih materialov prenizke za
podane naklone brežin;
- predvsem pa ne pozabimo nanje pri
presoji alternativnih variant gradnje
na prostorsko zelo omejenih ali
okolijsko zelo občutljivih področjih.
Kam po več informacij o
pravilni rabi geosintetikov
1. AASHTO M 288–96. Geotextile
Specification for Highway
Applications.
2. Battelino, D. (1990). 10 let
podpornih konstrukcij iz armirane
zemljine v Sloveniji. Gradbeni
vestnik. XXXIX, 9–11.
3. EBGEO – Empfehlungen fur
Bewehrungen aus Geokunstoffen.
(1997). Ernst & Son, Berlin.
4. FGSV Merkblatt fur die
Anwendung von Geotextilien
und Geogittern im Erdbau des
Strassenbaus. 1994.
5. Koerner, R. M. (1999). Designing
with Geosynthetics. Prentice Hall.
New York.
6. Petkovšek, A. (2004). Nove
smernice za rabo geosintetikov
pri gradnji cest. Megra 2004. DRC
Ljubljana.
7. Petkovšek, A. in sodelavci (2004).
Uporaba geosintetičnih materialov
pri gradnji cest. RRN za DARS. UL
FGG in ZAG Ljubljana št. 026-04.
8. Posebni tehnični pogoji za
zemeljska dela. SCS Ljubljana
1989. Knjiga 5 dopolnil. DDC
Ljubljana (2004).
9. Ruegger, R., Hufenus, R. (2003).
Bauen mit Geokunststoffen. SVG.
ISBN 3 – 9522774-01.
10. Smernice za zaščito podzemne
vode na območju avtoceste.
(Skupina avtorjev). DARS, 1999.
11. SN 640 552. Geotextilien;
Anforderungen fur die Funktionen
Trennen, Filtern, Drainieren.
Geosintetiki – 2. del
19