Sončnik št. 2 - junij 2019
Obvestila Sončka - Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije so.p.
Obvestila Sončka - Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije so.p.
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
TISKOVINA<br />
Po<strong>št</strong>nina plačana pri po<strong>št</strong>i 1113 Ljubljana<br />
O b v e s t i l a Z v e z e d r u š t e v z a c e r e b r a l n o p a r a l i z o S l o v e n i j e<br />
<strong>Sončnik</strong><br />
20<br />
19<br />
3) S sodelavci smo ekipa<br />
5) Zloraba slabotne osebe<br />
7) Začeli so se poletni programi<br />
– letos kaj drugače?<br />
9) Nasmeh za vse iz Zasavja
2<br />
kazalo<br />
1) Uvodnik: Stopimo na stran najbolj ranljivih ... 3<br />
2) Zgodilo se je: Poročila o preteklih dogodkih ... 4<br />
3) Stroka: S sodelavci smo ekipa ... 8<br />
4) Stroka: Ali je inkluzija iluzija? ... 10<br />
5) Stroka: Zloraba slabotne osebe ... 12<br />
6) Stroka: Nove možnosti za rehabilitacijo ... 15<br />
7) To smo mi: Začeli so se poletni programi – letos kaj drugače? ... 17<br />
8) To smo mi: Drugačnost – prednost ali slabost? ... 19<br />
9) Predstavljamo: Nasmeh za vse iz Zasavja ... 20<br />
10) Predstavljamo: Skupaj v skupnosti ... 22<br />
11) Predstavljamo: Lahko je brati ... 24<br />
12) Predstavljamo: Čebelarstvo za invalide ... 25<br />
13) Zakonodaja: Kaj se zares spreminja? ... 26<br />
14) Zgodilo se bo: Poletni programi ... 29<br />
Obveščamo vas, da nas lahko kadarkoli pisno ali na kakšen drug način obvestite, da začasno ali trajno prenehamo<br />
uporabljati vaše osebne podatke (ime, priimek, naslov) za pošiljanje obvestil »<strong>Sončnik</strong>«, letnega poročila<br />
ter drugih informativnih glasil Zveze Sonček so.p. Prosimo vas, da nam javite morebitne napačne podatke,<br />
ki jih imamo o vas. Pošljete pa nam lahko tudi predloge, pripombe ali pohvale o našem delu. Nudimo<br />
vam tudi možnost oglaševanja in s tem priložnost, da vas spozna širši krog ljudi.<br />
Kontakt: Zveza Sonček so.p., Rožanska ulica 2, 1000 Ljubljana,<br />
na elektronski naslov: info@soncek.org ali po telefonu 01 534 06 67.<br />
Hvala za razumevanje!<br />
Programe in delovanje Zveze<br />
Sonček sofinancira FIHO.<br />
Stališča Zveze Sonček ne<br />
izražajo stališč FIHO.<br />
Storitve in programe Zveze Sonček<br />
s programom javnih del omogoča<br />
tudi Zavod RS za zaposlovanje.<br />
<strong>Sončnik</strong>20<br />
19<br />
Izdaja: Sonček – Zveza dru<strong>št</strong>ev za cerebralno paralizo Slovenije so.p.,<br />
Rožanska ulica 2, 1000 Ljubljana, tel.: 01/534 06 67 ali 23 11 058, fax: 01/568 60 75,<br />
e-po<strong>št</strong>a: zveza@soncek.org, internet: www.soncek.org, davčna <strong>št</strong>.: 13876970<br />
Urednica: Jelka Bratec<br />
Izid: <strong>junij</strong> <strong>2019</strong> – 9.300 izvodov<br />
Na naslovnici: Nejc Goršin Fabjan, VDC Sonček Novo mesto
Uvodnik<br />
1) Stopimo na stran najbolj ranljivih<br />
3<br />
V aprilu sem bila povabljena, da<br />
strokovnjakom iz različnih področij,<br />
ki se srečujejo z zlorabami<br />
slabotnih oseb, predstavim<br />
svoj pogled na pričujočo temo.<br />
Samo ozrem se okoli sebe in najdem<br />
vrsto primerov. V zadnjih mesecih se je<br />
zgodilo kar nekaj incidentov, ki so pokazali<br />
pravi obraz stanja slovenske družbe, na žalost<br />
pa pogosto tudi pravi obraz stroke.<br />
Astrologinja Ema Kurent je s svojo kolumno izzvala<br />
plaz pogovorov o upravičenosti oz. neupravičenosti<br />
posebnih parkirnih mest za invalide.<br />
Sprožila je široko medijsko debato, v kateri<br />
so se kresala različna mnenja. Vse skupaj<br />
se je sprevrglo v medsebojno obračunavanje in<br />
sovražni govor (tudi s strani invalidov). Ko je<br />
že kazalo, da so se strasti vsaj malo pomirile, je<br />
voznik tovornjaka v FB skupini »V živo s slovenskih<br />
cest« objavil fotografijo dveh parakolesarjev<br />
(eden od njih je dolgoletni Sončkov sodelavec),<br />
jih označil za delomrzneža, ki jemljeta<br />
prostor na cesti in jima zagrozil, da ju bo naslednjič<br />
povozil.<br />
Že izjave same po sebi so skrb vzbujajoče in kažejo<br />
na to, da smo kljub globalizaciji in načelnemu<br />
zavzemanju za enake pravice in vključenost<br />
vseh ljudi, še daleč od tega, da bi se to<br />
odrazilo v vsakdanjih dejanjih vseh ljudi. Še bolj<br />
žalostno je, da dogodki niso spodbudili nobenega<br />
vidnega predstavnika slovenskih moralnih<br />
ali mnenjskih avtoritet, ki bi jasno in javno<br />
zavzel stališče. Da ne gre za privilegij, ampak<br />
udejanjanje pravice invalidov do dostopnosti in<br />
enakih možnosti do polnopravnega sodelovanja<br />
v družbi. To bi pričakovala vsaj od Varuha<br />
človekovih pravic in Predsednika Republike.<br />
In še o trenutno zelo aktualni temi – osebni asistenci.<br />
V Sončku smo jo sprejeli z veliko naklonjenostjo,<br />
saj se je končno začelo udejanjati<br />
načelo samostojnega in neodvisnega življenja,<br />
ki daje ljudem možnosti izbire. Žal pa se že po<br />
šestih mesecih izvajanja kažejo prvi zametki<br />
zlorab. Prihaja do prvih izključitev iz varstveno<br />
delovnih centrov, da so se lahko starši – prej<br />
družinski pomočniki, kot osebni asistenti svojega<br />
odraslega otroka polno zaposlili. Dobili<br />
smo prve samostojne podjetnike, ki so nekateri<br />
tudi skrbniki svojega odraslega otroka in bodo<br />
zanj organizirali oskrbo z asistenco. Nekateri<br />
tudi z zaposlitvijo več družinskih članov. Ali se<br />
izključevanje in zapiranje med <strong>št</strong>iri stene s tem<br />
še bolj ne poglablja?<br />
Še zadnji dogodki v zvezi z razlogi za razrešitev<br />
direktorice ene izmed ustanov. O spolnosti<br />
oseb z invalidnostmi se ne govori veliko in je<br />
tabu tema. Ljudi z invalidnostmi ne dojemamo<br />
kot spolnih bitij in posledično sklepamo, da ne<br />
morejo biti predmet zlorabe. A <strong>št</strong>evilke kažejo<br />
drugačno sliko. Po drugi strani pa – ali so res<br />
nespolna bitja in ne smejo imeti spolnega življenja<br />
(četudi na njim svojski način) le zato,<br />
ker jih je usoda zaznamovala z invalidnostjo in<br />
imajo zakonite zastopnike, ki govorijo v njihovem<br />
imenu in jim spolnosti ne dovolijo?<br />
Kamorkoli se torej obrnemo, hitro trčimo v<br />
tanko mejo med resnično pomočjo in zlorabo<br />
moči nad tistimi, ki so v naši družbi najbolj ranljivi.<br />
Naša dolžnost je, da se postavimo na stran<br />
tistih, ki jih pogosto nihče ne vidi in ne vpraša<br />
kaj potrebujejo in kaj si zares želijo.<br />
Helena Kos
4<br />
Zgodilo<br />
se je ...<br />
2) Poročila o preteklih dogodkih<br />
1) Inkluzija v izobraževalnem procesu –<br />
problem ali izziv<br />
V današnjem času je veliko govora o inkluziji,<br />
praksa pa je pokazala, da so predstave o<br />
tem, kaj inkluzija pomeni, precej različne. Inkluzije<br />
brez podpore strokovnemu kadru, ki<br />
dela z otroki s posebnimi potrebami, ne more<br />
biti. Zato se v Zvezi Sonček vsako leto trudimo<br />
ponuditi nove teme, ki vas bodo podprle<br />
pri vašem delu. Tako je v marcu je potekalo<br />
tudi izobraževanje za vzgojitelje, učitelje,<br />
spremljevalce in svetovalne delavce na IV.<br />
Osnovni šoli v Murski Soboti.<br />
2) Knjige združujejo<br />
29. marca pa je bila otvoritev enake razstave<br />
še v Univerzitetni knjižnici v Mariboru.<br />
3) Osebna asistenca v polnem razmahu<br />
Zveza Sonček je kot nevladna organizacija z<br />
januarjem <strong>2019</strong> začela izvajati storitev osebne<br />
asistence po novem zakonu za celotno območje<br />
Slovenije. V tem času je izvedla pet<br />
usposabljanj, ki se jih je udeležilo skupaj 120<br />
osebnih asistentov in 78 uporabnikov oz. njihovih<br />
zakonitih zastopnikov. Trenutno osebno<br />
asistenco pri Zvezi sonček koristi 20 uporabnikov,<br />
zaposlenih pa je 27 zaposlenih asistentov.<br />
4) Boccia<br />
Zveza Sonček in z Združenje Kreativci Zenica<br />
iz Bosne in Hercegovine sta 28. marca podpisala<br />
memorandum o medsebojnem sodelovanju<br />
za obdobje petih let. Memorandum<br />
je bil podpisan na svečani otvoritvi fotografske<br />
razstave »BookConnect« – Knjige povezujejo.<br />
S podpisom memoranduma sta se organizaciji<br />
dogovorili za ustvarjanje in zagotavljanje<br />
pogojev za sodelovanje med podpisnikoma,<br />
ki predvideva izmenjavo znanj in<br />
skupnih aktivnosti na področjih izobraževanja,<br />
kulture, stroke ter dru<strong>št</strong>venih aktivnosti.<br />
6. aprila <strong>2019</strong> je bilo v prostorih CIRIUS-a v<br />
Kamniku izpeljano drugo letošnje tekmovanje<br />
posameznikov v Slovenski Boccia ligi<br />
<strong>2019</strong>. Novost pri izvedbi tekmovanja je predstavljal<br />
posodobljen način prikazovanja rezultatov<br />
in merjenja časa na dveh izmed šestih<br />
igrišč.<br />
Ni se še razkadilo po drugem letošnjem tekmovanju<br />
posameznikov, ko se je 11. maja,<br />
prav tako v CIRIUS Kamnik, izpeljala še vsakoletna<br />
težko pričakovana poslastica –<br />
ekipno tekmovanje v bocci.
5<br />
5) Delovne akcije v več enotah<br />
V aprilu so se zaposleni in uporabniki iz posameznih<br />
enot VDC Sonček Maribor, Ptuj in<br />
Slovenje Gradec udeležili delovne akcije za<br />
urejanje okolice in prostorov Centra Sonček<br />
Vrtiče. Že tradicionalno so se delovne akcije<br />
udeležili tudi zaposleni Zavarovalnice SAVA.<br />
V maju se je za 16 dni delovni akciji pridružilo<br />
tudi sedem prostovoljcev iz Velike Britanije.<br />
Več o tem tudi Zala Kaiser na str. 17.<br />
letu <strong>2019</strong> pa Zvezo Sonček čakajo novi izzivi<br />
predvsem z izvajanjem osebne asistence po<br />
novem zakonu. Skupščina je obravnavala<br />
tudi aktualne informacije s področja vzgoje<br />
in izobraževanja – priprave na oblikovanje<br />
nove »bele knjige« in spremembe zakonodaje<br />
na tem področju.<br />
7) Ravena <strong>2019</strong><br />
Delovne akcije so imeli tudi v posameznih<br />
enotah VDC in stanovanjskih skupinah. V<br />
aprilu so zaposleni v VDC Sonček Ivančica<br />
in člani koroškega dru<strong>št</strong>va združili moči ter<br />
počistili prostore centra in okolico, uredili<br />
grmičevje in vinsko trto. V stanovanjski skupini<br />
Vinčarjeva v Ljubljani so v maju skupaj s<br />
prostovoljci prebelili prostore, izvedli manjša<br />
popravila, uredili okolico in zasadili cvetje in<br />
zelišča. V Stanovanjski skupini Pragersko so<br />
v teh pomladnih mesecih prav tako na novo<br />
uredili vrt, zgradili pasjo uto za hišnega ljubljenčka<br />
ter postavili nov nadstrešek.<br />
6) Skupščina Zveze Sonček<br />
23. aprila je v Centru Sonček Šiška potekala<br />
redna letna skupščina Zveze Sonček. Delegati<br />
dru<strong>št</strong>ev so obravnavali poročilo o delu<br />
Zveze in finančno poročilo za leto 2018 ter<br />
program dela in finančni načrt za leto <strong>2019</strong>.<br />
Preteklo leto je bilo ocenjeno kot uspešno. V<br />
11. in 12. maja je v Raveni potekal tradicionalni<br />
17. mednarodni turnir /prvenstvo v inkluzivnem<br />
judu v italijanski Ravenni – »Ravenna<br />
<strong>2019</strong>«. Nastopilo je 130 tekmovalk in<br />
tekmovalcev iz Velike Britanije, Nizozemske,<br />
Nemčije, Poljske, Hrvaške, Italije ter <strong>št</strong>evilno<br />
zastopstvo iz Slovenije. Judo klub Sokol iz<br />
Ljubljane je med desetimi ekipami zasedel 2.<br />
mesto, Živa Golob je osvojila zlato kolajno!<br />
Čestitamo!<br />
8) Kongruentna – odnosna nega
6<br />
13. maja in 6. <strong>junij</strong>a je v Centru Sonček Šiška<br />
v Ljubljani potekalo interno izobraževanje o<br />
Kongruentni-odnosni negi, za zaposlene v<br />
Zvezi Sonček. Predavateljica Živa Kramar je<br />
predstavila koncept odnosne nege – usklajenih<br />
odnosov in delila svoje konkretne delovne<br />
izkušnje iz dela na Švedskem, Nizozemskem<br />
in v Avstriji.<br />
9) Ljubezen in pot do varne spolnosti<br />
Letošnje tradicionalno srečanje dru<strong>št</strong>ev za cerebralno<br />
paralizo, prijateljev in donatorjev je<br />
potekalo v soboto, 1. <strong>junij</strong>a na Štajerskem, natančneje<br />
na letališču Moškanjci pri Ptuju.<br />
S tokratnim srečanjem smo obeležili 30. obletnico<br />
Sončka – Dru<strong>št</strong>va za cerebralno paralizo<br />
Ptuj–Ormož in 20. obletnico enote VDC Sonček<br />
Ptuj. Dogodek je spremljal bogat kulturni<br />
in zabavni program s srečelovom, ki ga je povezovala<br />
Urška Vučak Markež, udeležilo pa<br />
se ga je več kot 500 obiskovalcev iz vse Slovenije.<br />
Za dobro vzdušje sta poskrbela brata<br />
Malek in glasbena skupina Petovia kvintet,<br />
skupaj z ostalimi nastopajočimi. Dogodek sta<br />
obiskala tudi županja mestne občine Ptuj,<br />
Nuška Gajšek in podžupan občine Gorišnica,<br />
Jožef Petek.<br />
11) Skupaj v hribe<br />
V aprilu in maju smo v Centru Sonček v Ljubljani<br />
skupaj z ostalimi <strong>št</strong>irimi VDC (Janez<br />
Levec, Tončke Hočevar in Želva) organizirali<br />
izobraževanje uporabnikov VDC na temo ljubezni<br />
in varne spolnosti, skrbi za zdravje, kontracepcije<br />
10) Letos v Moškanjcih<br />
V sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije in<br />
pomočjo prostovoljcev so se 7. <strong>junij</strong>a tudi<br />
mladi s cerebralno paralizo iz Centra Sonček<br />
Ljubljana, Dru<strong>št</strong>va Sonček Posavje in VDC<br />
Sonček Krško udeležili inkluzivnega planinskega<br />
pohoda na Gobavico – Mengeško kočo.<br />
Za vse udeležence je to pomenilo čudovite izkušnje,<br />
nasmejane obraze in kopico novih doživetij.<br />
Hvala prostovoljcem iz Avtohiše Peugeot<br />
in Citroen idr.
7<br />
12) Z barvicami do nasmeha V papirnicah Office&More in galanterijah<br />
Bags&More so v maju, v sodelovanju z Jolly<br />
Slovenija, pripravili dobrodelno akcijo Z barvicami<br />
do nasmeha. Z njo so kupce spodbujali<br />
k nakupu barvic Jolly, oni pa so dodaten<br />
komplet barvic Jolly podarili Sončku – Zvezi<br />
dru<strong>št</strong>ev za cerebralno paralizo Slovenije. Tako<br />
so 8. <strong>junij</strong>a na zaključnem srečanju v Živalskem<br />
vrtu Ljubljana Zvezi Sonček podarili<br />
1.000 kompletov kakovostnih barvic Jolly, da<br />
narišejo nasmehe na obraze še več otrokom.<br />
In memoriam Davor Dominkuš<br />
Davor Dominkuš je dolga leta aktivno sodeloval z Zvezo Sonček in deloval<br />
v njenih organih, najbolj intenzivno v času njegovega vodenja takratnega<br />
Zavoda za invalidno mladino Kamnik (ZUIM Kamnik) in kasneje, ko je delal<br />
na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.<br />
Za svoje delo v Zvezi Sonček je 1997. leta prejel priznanje in leta 2008 tudi<br />
Zlati znak za aktivno sodelovanje pri uresničevanju poslanstva Zveze Sonček, pri strokovnem<br />
delu ter sistemskih spremembah na področju socialnega varstva in izobraževanja.<br />
Davor Dominkuš je več mandatov (od leta 1993 do 2005) vodil Strokovni svet Zveze<br />
Sonček ter od 1996 do 2005 opravljal funkcijo podpredsednika Zveze.<br />
V času njegovega vodenja ZUIM Kamnik je bilo izpeljanih več skupnih projektov, od prve<br />
bivalne skupnosti Zveze Sonček v Kranju in kasneje v Ljubljani, prvih prevozov otrok, uvajanja<br />
hipoterapije v Sloveniji, do strokovnega sodelovanja delavcev zavoda pri izvajanju<br />
<strong>št</strong>evilnih projektov in programov Zveze Sonček.<br />
S svojim delom na MDDSZ je nadaljeval svoje angažiranje pri vzpostavljanju sistemskih<br />
pogojev za bolj kakovostno življenje in delo oseb z invalidnostjo. Pri tem ga je odlikovalo<br />
angažirano osebno prizadevanje za uvajanje sodobnih sistemskih pristopov, od razvojnih<br />
konceptov in programov do konkretnih zakonskih rešitev ter izvedbenih projektov, predvsem<br />
na področju izobraževanja in zaposlovanja oseb z invalidnostjo ter sodobnih strokovnih<br />
pristopov na področju invalidskega varstva.<br />
Pogrešali ga bomo tako kot strokovnjaka z bogatim znanjem in dolgoletnimi izkušnjami,<br />
kot človeka z izjemno senzibilnostjo za sočloveka in še posebej vse ranljive skupine ter kot<br />
prijatelja in sodelavca.<br />
Prijatelji in sodelavci Zveze Sonček
8<br />
Stroka<br />
3) S sodelavci smo ekipa<br />
Inkluzivne zaposlitve oseb, ki so vključene v<br />
VDC, vse pogosteje postajajo del vsakdana<br />
tistih, ki se sicer zaradi oviranosti ne morejo<br />
zaposlovati v običajnih službah.<br />
Predstavljamo primer dobre prakse vključitve<br />
Nejca Goršina Fabjana v slaščičarni Hiše kulinarike<br />
v Novem mestu. K uspehu so pripomogli<br />
tako angažiranost Nejčevih staršev, kot<br />
pripravljenost kolektiva, da novega sodelavca<br />
sprejme medse.<br />
V času Nejčevega šolanja se z možem nisva<br />
zavedala kako stresno obdobje nas čaka po<br />
končanem šolanju. Nejc je po koncu šolanja<br />
ostal doma, kjer je bil zelo nezadovoljen.<br />
Vedno je želel delati, vedno je imel in še<br />
vedno ima visokoleteče cilje. Med drugim je<br />
želel delati tudi v slaščičarni ali kuhinji, vendar<br />
se je tekom šolanja v prilagojenem programu<br />
in nižjem poklicnem izobraževanju na<br />
Grmu Novo meso – centru biotehnike in turizma<br />
ter opravljenih testiranj izkazalo, da so<br />
njegove sposobnosti prenizke in na trgu dela<br />
ne bo uspešen.<br />
Z možem sva iskala možnosti, da se dopoldne<br />
vključi v kakršno koli dejavnost, ki bi pomenila<br />
večjo socialno vključenost in naju hkrati<br />
razbremenila. Po razmisleku in pogovoru z Iztokom<br />
in Violeto Suhadolnik smo prišli na<br />
idejo, da bi poskusili Nejca vključiti v delo v<br />
slaščičarski kuhinji v Hiši kulinarike, kjer si je<br />
resnično želel delati (tam je opravljal večji del<br />
praktičnega pouka in praktičnega usposabljanja<br />
z delom). Idejo sem na sestanku predstavila<br />
direktorju Grma Novo mesto – centra<br />
biotehnike in turizma Tonetu Hrovatu. Ideja<br />
mu je bila takoj všeč in se je takoj strinjal z njo.<br />
Po več tednih načrtovanj, usklajevanj in pogovorov<br />
z zaposlenimi v Hiši kulinarike, vodstvom<br />
šole in predstavniki Zveze sonček je<br />
prišlo do podpisa pogodbe in pričetka uvajanja<br />
v delavni proces. Od takrat Nejc vedno<br />
pravi, da gre v službo in zaposleni so ga zelo<br />
hitro vzeli za svojega.<br />
Sama sem bila ves čas vključena v vse faze<br />
vključevanja v delovni proces. Na eni strani<br />
sem bila v vlogi mame osebe s posebnimi potrebami,<br />
ki išče rešitev za svojega otroka. Bila<br />
sem v vlogi zaposlene na Grmu Novo mesto<br />
– centru biotehnike in turizma, zadolžene za<br />
notranji nadzor in kakovost v slaščičarski kuhinji,<br />
ki mora zagotoviti varna živila. Hkrati pa<br />
tudi v vlogi koordinatorice med različnimi deležniki<br />
in svetovalke, v primeru, da se zaposleni<br />
ne bi znašli v določeni situaciji z Nejcem.<br />
Nejc zelo rad hodi v Hišo kulinarike, kjer je<br />
med 7. in 12. uro. Opravlja različne naloge, ki<br />
jih je bolj ali manj osvojil. Zelo redko je bilo<br />
potrebno zaposlene v slaščičarski kuhinji opozoriti,<br />
da morda česa ne zmore, da morajo znižati<br />
pričakovanja, da ne bo vedno vse narejeno<br />
dobro, da ni eden od zaposlenih, ki mora<br />
opraviti določeno količino dela, da ima omejitve,<br />
potrebuje nadzor …, ali pa da določene<br />
stvari zmore in naj kar vztrajajo, da jih opravi.<br />
Vedno smo vse reševali sproti s pogovorom.<br />
V tej isti kuhinji poteka praktični pouk dijakov<br />
in <strong>št</strong>udentov, ki so ga ravno tako dobro<br />
sprejeli in brez težav delajo skupaj.<br />
Na začetku so ga preizkušali na različnih področjih<br />
dela in izkazalo se je, da ob nadzoru<br />
lahko pomiva posodo, po navodilu prinaša in<br />
odnaša stvari, čisti določene prostore in pakira<br />
pecivo. Najbolj je vesel, kadar ima kakšen<br />
od učiteljev praktičnega pouka ali zaposlenih
9<br />
čas in skupaj pečeta, ustvarjata<br />
in krasita. Pomivanju posode<br />
se je na začetku upiral,<br />
vendar smo mu uspeli razložiti,<br />
da brez dobro pomite posode<br />
ne morejo narediti torte,<br />
sladoleda, piškotov in sedaj je<br />
na to celo ponosen.<br />
Veseli me, da smo našli tako<br />
dobro rešitev, ki bi bila lahko<br />
za zgled ostalim. Menim, da<br />
bi moralo več oseb s posebnimi<br />
potrebami dobiti možnost,<br />
da se vključijo v delovne<br />
procese in se pri tem počutijo<br />
sprejete in koristne. Žalosti<br />
pa me, da nekateri (med njimi tudi strokovni<br />
delavci, ki dnevno delajo z mladostniki s posebnimi<br />
potrebami) še vedno ne razumejo, da<br />
to ni redna zaposlitev. Brez možnosti, ki jo je<br />
Nejc dobil v Hiši kulinarike, bi ostal doma,<br />
pred televizijo in računalnikom ter postajal<br />
vedno bolj socialno izključen. Zdaj pa je prav<br />
nasprotno – vedno bolj je vključen, vse bolj samostojen<br />
in zadovoljen. S tem pa pridobivava<br />
tudi midva z možem.<br />
Jana Goršin Fabjan, Nejčeva mama<br />
»V službo hodim že eno leto. Delam v slaščičarski<br />
kuhinji. Pomivam posodo, nosim stvari,<br />
včasih tehtam moko, maslo, zložim jajca v hladilnik,<br />
pospravljam, nosim smeti. Danes sem<br />
delal sladoled s pomočjo profesorice Marice.<br />
Največkrat pomivam posodo. Najbolj mi je<br />
všeč, da sem pomemben, ker bi to drugače<br />
počel nekdo drug. Brez pomite posode ne morejo<br />
delati tort, peciva… Všeč mi je, ko gledam<br />
kako krasijo torte ali ustvarjajo nove slaščice.<br />
S sodelavci smo ekipa in se pogovarjamo, vsi<br />
me kličejo Nejček ali Nejko. Sodelavci so me<br />
lepo sprejeli. Ni mi všeč, da moram pomivati<br />
velike kotle.«<br />
Nejc Goršin Fabjan<br />
»Slabo leto nazaj se je pri nas<br />
zaposlil Goršin Fabjan Nejc.<br />
Kot vsak novinec v novem delovnem<br />
okolju, je tudi on imel<br />
nekaj začetnih težav, ki so<br />
sčasoma izzvenele in postal<br />
je pomemben člen v našem<br />
poslovnem procesu. Tudi smo<br />
se sami morali, kot je običajno,<br />
navaditi na novega kolega,<br />
ki smo ga z veseljem<br />
sprejeli v naš kolektiv.<br />
Goršin Fabjan se je relativno<br />
hitro navadil dela v slaščičarski<br />
kuhinji, kasneje pa je tudi<br />
vedno večkrat izražal željo po<br />
novih znanjih in tehnikah dela, ki jih pri delu<br />
uporabljamo. Vse kar je pri delu osvojil je po<br />
njegovem pričevanju tudi večkrat preizkusil v<br />
domačem okolju. Kolega večino delovnega<br />
časa opravlja lažja opravila v kuhinji, prevzema<br />
naročeno blago in ga tudi ustrezno skladišči,<br />
večkrat si delo poišče sam. Pri svojem<br />
delu gre v korak z zaposlenimi, le za kakšen odtenek<br />
počasneje. Ima željo po učenju in je<br />
dober opazovalec. Kadar se v slaščičarni<br />
uvaja in snuje nova slaščica, je rad zraven,<br />
tudi poskusi jo rad.<br />
Verjamemo, da je pred kolegom še uspešna kariera,<br />
saj je pri nas pokazal ustrezno mero zanimanja<br />
za poklic slaščičarja, ustrezno mero<br />
samostojnosti in tudi samoiniciativnosti. Ko<br />
enkrat določene postopke del osvoji, večinoma<br />
ne potrebuje nadzora, le nekoliko vodenja s<br />
strani dodeljenega tutorja. Prav tako tudi verjamemo,<br />
da se bo mladi mož v novem delovnem<br />
okolju hitro prilagodil in pričel osvajati<br />
nova znanja. Tudi v prihodnje mu želimo veliko<br />
uspehov in vse dobro.«<br />
Za kolektiv slaščičarne Hiše kulinarike<br />
in turizma, Jernej Plut, Nejčev mentor
10<br />
Stroka<br />
4) Ali je inkluzija iluzija?<br />
10. in 11. maja je v Moderni galeriji v Ljubljani<br />
potekal mednarodni simpozij z zanimivim<br />
naslovom »Ali je inkluzija iluzija?«.<br />
V okviru evropskega projekta JOIN IN in &<br />
make a change ga je organiziralo Dru<strong>št</strong>vo<br />
ustvarjalcev Taka Tuka. Pri izvedbi so sodelovali<br />
tudi Evropska agencija za izobraževanje<br />
oseb s posebnimi potrebami in inkluzivno<br />
izobraževanje, Javni sklad RS za kulturne<br />
dejavnosti, OŠ Franceta Bevka iz Ljubljane in<br />
ZGN Ljubljana.<br />
Na simpoziju so sodelovali domači in tuji<br />
strokovnjaki s področja inkluzivnega izobraževanja<br />
in gledališke pedagogike. Namen<br />
simpozija je bila izmenjava mnenj in praktičnih<br />
izkušenj na področju vključujočega učenja,<br />
povezovanje deležnikov, predstavitev primerov<br />
dobre prakse ter spoznavanje tehnik<br />
in metod gledališke pedagogike kot učinkovitega<br />
učnega orodja za spodbujanje vključujočega<br />
učenja. Za »vključujočo šolo«, kjer<br />
bosta učenec in učitelj v središču in bodo vsi<br />
sprejeti.<br />
Strokovnjaka iz Poljske Adam Jagiello Rusilowski<br />
in Iwona Stankiewicz sta predstavila<br />
uporabo gledališke pedagogike za spodbujanje<br />
učenčeve aktivne vključenosti v<br />
učno okolje in za zgodnje učenje medsebojnega<br />
razumevanja in spo<strong>št</strong>ovanja. Zvonimir<br />
Peranić iz Vseučilišča Reka pa je predstavil<br />
zanimive rezultate preliminarne raziskave<br />
Join in – o odnosu učencev in učiteljev do<br />
elementov vključujočega učenja. Dru<strong>št</strong>vo<br />
Taka Tuka je predstavilo svojo didaktično<br />
igro Dej povej!/Let's Talk! za spodbujanje postavljanja<br />
vprašanj in krepitev kritičnega mišljenja.<br />
V okviru simpozija so tuji strokovnjaki Argyri<br />
Skista iz Soluna, Adam Jagiello Rusilowski in<br />
Iwona Stankiewicz iz Gdanska ter Radka Svobodova<br />
iz Prage vodili tudi praktične delavnice<br />
na temo učenja s pomočjo tehnik in<br />
metod gledališke pedagogike.<br />
Prvi dan je bila organizirana tudi okrogla<br />
miza, na kateri so sodelovali strokovnjaki s<br />
področja inkluzivnega izobraževanja in gledališke<br />
pedagogike, predstavili so primere<br />
dobre prakse in osebne izkušnje.<br />
Barbara Kampjut, ravnateljica OŠ Franceta<br />
Bevka, ki je predstavila pozitiven primer
11<br />
»vključujoče šole za vse otroke« – tujce iz 11<br />
držav, otroke s posebnimi potrebami idr., je<br />
na osnovi konkretnih izkušenj prepričana, da<br />
inkluzija ni iluzija. Pot do inkluzije pa vodi le<br />
preko dobrih učiteljev ter ravnateljev, etike in<br />
osebnega odnosa.<br />
Aksinja Kermauner je predstavila metode<br />
dela s slepimi in slabovidnimi otroki, ki potrebujejo<br />
podporne strategije in prilagojene<br />
komunikacijske tehnike pri vsakodnevnih<br />
opravilih; Bojan Mord pa osebno izkušnjo<br />
vključevanja osebe s težavami sluha v redno<br />
šolo. Marjetka Kolbl iz OŠ Grosuplje je ponazorila<br />
svoje metodološke pristope pri uporabi<br />
gledališke pedagogike in sprejemanju<br />
drugačnosti. Robi Kroflič iz Filozofske fakultete<br />
je govoril o primerih subjektifikacijskih<br />
umetniških praks za preseganje oviranosti ter<br />
opozoril med drugim na moč motivacijskih<br />
zgodb.<br />
Alen Kofol, ki je zastopal EASIE – Evropsko<br />
agencijo za izobraževanje oseb s posebnimi<br />
potrebami in inkluzivno izobraževanje, je poročal<br />
o raziskovanju in statističnem spremljanju<br />
inkluzivnega izobraževanja v posameznih<br />
državah. Opozoril je na možnost pomoči<br />
EASIE državam pri izboljšanju inkluzivnega<br />
izobraževanja za vse učence v okviru<br />
permanentnega mednarodnega projekta, v<br />
katerega je vključenih že preko 30 držav. Te<br />
se med sabo precej razlikujejo, čeprav se vse<br />
zavzemajo za inkluzivno politiko. Deleži<br />
vključenih otrok s posebnimi potrebami so<br />
različni, nikjer ni 100% vključenosti (inkluzivno<br />
okolje je vsaj 80% vključenosti v program),<br />
posebni programi oz. specialne storitve<br />
so različne. Kaže pa se postopen trend<br />
zmanjševanja deleža otrok s posebnimi potrebami<br />
z uradno odločbo za ločene izobraževalne<br />
programe.<br />
Celoten simpozij je izzvenel v trdni veri, podprt<br />
s konkretnimi izkušnjami in primeri<br />
dobre prakse, da je inkluzija mogoča. Mogoča<br />
je s pomočjo inkluzivne pedagogike, v okviru<br />
katere sta gledališka pedagogika in učenje s<br />
pomočjo umetnosti, nepogrešljiva. Zadeva<br />
celotno šolo – od vodstva, do učiteljev, otrok<br />
in staršev. A inkluzija ne zadeva le področja<br />
vzgoje in izobraževanja, temveč vsa področja<br />
življenja. Opredeljena mora biti celostno in<br />
za vse enako, za kar potrebujemo tudi sistemske<br />
rešitve. Potrebno se je tudi uradno<br />
odločiti za ne-etiketiranje (de labeling). Ker<br />
je gledališka pedagogika lahko učinkovito<br />
orodje za podporo inkluziji, je bila dana pobuda<br />
za dodatno izobraževanje pedagoških<br />
delavcev na področju gledališke pedagogike.<br />
Klemen Porenta in<br />
Jelka Bratec
12<br />
5)Stroka<br />
Zloraba slabotne osebe<br />
more upirati, ne glede na težo njenih telesnih<br />
ali duševnih primanjkljajev.<br />
Zakaj so ljudje z intelektualno ali fizično<br />
oviranostjo bolj ranljivi?<br />
17. aprila je v Ljubljani v organizaciji Fakultete<br />
za varnostne vede potekal posvet z<br />
zgornjim naslovom. Cilj posveta je bil opozoriti<br />
na specifičnost in obsežnost zlorab slabotnih<br />
oseb, izpostaviti probleme pri odkrivanju,<br />
preiskovanju in dokazovanju ter<br />
obravnavi žrtev tovrstnih kaznivih dejanj.<br />
Na posvetu sem s prispevkom sodelovala<br />
tudi sama. Moja naloga je bila predstaviti<br />
značilnosti in posebnosti oseb z invalidnostmi<br />
kot »idealnih« žrtev zlorab. Zlorabe<br />
slabotnih oseb so zahtevne za odkrivanje, saj<br />
žrtve o tem težko spregovorijo ali pa se bojijo,<br />
da jim nihče ne bo verjel. Strah jih je odziva<br />
okolice, bojijo se maščevanja storilca ali<br />
storilke, od katerega so pogosto fizično, čustveno<br />
ali ekonomsko odvisne.<br />
Slabotna oseba je oseba z duševno boleznijo,<br />
začasno duševno motnjo, hujšo duševno<br />
zaostalostjo, slabostjo ali kakšnim drugačnim<br />
stanjem, zaradi katerega se ne more<br />
upirati. Temeljno je dejstvo, da se oseba ne<br />
Družbeni vidiki in miti<br />
Miti nastajajo na osnovi predsodkov in stereotipov<br />
o invalidnosti in nimajo veliko<br />
skupnega z realnostjo. Ljudje z oviranostmi<br />
so v družbi pogosto nevidni in večinoma<br />
niso zajeti <strong>št</strong>udijah, ki proučujejo pogostost<br />
in vrste zlorab. Eden od takšnih mitov je, da<br />
osebe z invalidnostmi niso tako ranljive kot<br />
ostali. A dejanske <strong>št</strong>evilke kažejo nasprotno<br />
sliko. Prav tako velja mit, da spolna zloraba<br />
osebe z invalidnostjo ni tako škodljiva kot<br />
zloraba zdravih in bolj aktivnih članov<br />
družbe. Ali pa, da spolne zlorabe oseb z invalidnostjo<br />
sploh ni mogoče preprečiti. Obstaja<br />
prepričanje, da bodo osebe z invalidnostjo<br />
bolj verjetno kot ostali dajale lažna<br />
priznanja o zlorabi. Še vedno je zakoreninjeno<br />
prepričanje, da osebe z invalidnostjo<br />
ne razumejo sveta in so nagnjene k izkrivljanju<br />
realnosti. Če je že prišlo do zlorabe<br />
pa je, po tem ko se umakne storilca, zadevo<br />
najbolje pustiti pri miru.<br />
Vsi ti miti kažejo na odnos družbe do invalidnosti,<br />
ki ljudi z oviranostjo postavlja v odvisen<br />
položaj in jim ne priznava položaja<br />
enakovrednih članov skupnosti, ki lahko prispevajo<br />
k skupnemu dobrem.<br />
Ekonomska, fizična in čustvena odvisnost<br />
Osebe z invalidnostjo imajo skoraj praviloma<br />
nižje dohodke in manj sredstev za preživljanje,<br />
zato so pogosto ekonomsko odvisne<br />
od drugih. Intelektualna in fizična ovi-
13<br />
ranost jih postavlja v fizično in čustveno odvisen<br />
položaj od ljudi, ki zanje skrbijo. Pogosto<br />
so manj izobraženi in imajo manj življenjskih<br />
in socialnih izkušenj. Če so kot<br />
otroci živeli v institucijah, so se naučili preživeti<br />
v instituciji in ne v skupnosti. Ni<br />
redko, da dohodek invalidnega člana družine<br />
predstavlja edini, če ne celo najpomembnejši<br />
vir preživljanja celotne družine.<br />
Tako družini sploh ni v interesu, da se njihov<br />
odrasel otrok odloči za samostojnejše življenje<br />
stran od doma. Če je staršem podaljšana<br />
roditeljska pravica, potem tudi pravno<br />
formalno, čeprav zdaj že odrasla oseba, skorajda<br />
nima možnosti neodvisnega odločanja.<br />
Konec koncev še vedno pogosto poslušamo<br />
o »večnih otrocih«.<br />
Komunikacijske ovire<br />
Komunikacijske ovire se lahko nanašajo na<br />
fizično nezmožnost govornega izražanja.<br />
Ljudje, ki ne morejo govoriti, za komunikacijo<br />
uporabljajo nadomestne oblike komunikacije.<br />
Te pogosto ne predvidijo besed in<br />
besednih zvez, s katerimi se oseba lahko zaščiti.<br />
Ali na komunikatorju obstaja tipka<br />
»Tega nočem, takoj pojdi stran!«? Komunikator<br />
konec koncev lahko ogrožujoča oseba<br />
kadarkoli izklopi. Prav tako osebi z intelektualno<br />
ali kakšno drugo oviranostjo ni težko<br />
informacij prikriti ali pa ji dati napačne informacije.<br />
Nizko samospo<strong>št</strong>ovanje<br />
Že sam termin »invalid« lahko označuje, da<br />
gre za »ne-vredno« osebo. Ljudje z oviranostmi<br />
včasih težko razvijejo občutek lastne<br />
vrednosti, saj so pogosto lahko v breme<br />
svojcem in nimajo občutka, da lahko družbi<br />
kaj prispevajo. V življenju ne znajo izraziti<br />
svojih potreb in želja ter se ne znajo postaviti<br />
za svoje pravice. Posledično se včasih<br />
sploh ne zavedajo, da so bili zlorabljeni.<br />
Segregacija<br />
Ljudje, ki so vključeni v segregirane oblike<br />
šolanja, zaposlitve in bivanja imajo omejene<br />
možnosti sodelovanja v običajnih življenjskih<br />
situacijah. To pa jih dela bolj odvisne<br />
od družine in ljudi, ki opravljajo osebno<br />
nego ter strokovnih delavcev. Manjka jim<br />
običajnih socialnih izkušenj. Navadno imajo<br />
ljudje z oviranostjo, ki živijo v instituciji,<br />
opravka z večjim <strong>št</strong>evilom negovalcev, ki<br />
opravljajo intimno nego. Medtem, ko se<br />
zdravega otroka v enem tednu dotakne le<br />
nekaj ljudi, se otroka s posebnimi potrebami,<br />
ki živi v instituciji, tedensko dotika od<br />
8 do 40 ljudi.<br />
Pomanjkanje in nedostopnost služb, ki<br />
nudijo pomoč<br />
Osebe z različnimi oviranostmi pogosto<br />
sploh nimajo njim razumljivih informacij o<br />
njihovih pravicah, tudi o pravici do zaščite<br />
pred zlorabo. Mnoge službe in svetovalnice<br />
s področja zaščite žrtev zlorab niso arhitektonsko<br />
dostopne. Oseba z gibalno oviranostjo,<br />
ki za opravljanje življenjskih aktivnosti<br />
potrebuje pomoč drugih ljudi, se v Slo-
14<br />
veniji brez spremljevalke ne more zateči v<br />
varno hišo ali materinski dom.<br />
Kdo so storilci?<br />
Zlorabe vseh vrst (fizične, čustvene oz. psihične,<br />
zanemarjanje, ekonomska, spolna zloraba,..)<br />
se lahko zgodijo tako v družini invalidnega<br />
člana kot v institucijah, kamor so<br />
osebe z invalidnostjo vključene. Lahko je<br />
tudi sistem tisti, ki zlorablja.<br />
Institucije so kritične tako v smislu sistemskih<br />
zlorab, kot tudi vseh vrst zlorab, ki jih<br />
zagrešijo zaposleni. Sistemska zloraba je<br />
zloraba, ki je ne zagreši posameznik, ampak<br />
gre za velik in kompliciran sistem skrbi za<br />
ljudi z invalidnostmi, ki je morda nesposoben<br />
zagotoviti varnost vsem, ki so v oskrbi.<br />
Za lažji nadzor vedenja uporabnikov storitev<br />
se jim pretirano daje zdravila pomirjevala,<br />
urnik in storitve se prilagajajo kadru in<br />
ne potrebam uporabnikov in podobno. Znotraj<br />
institucionalnega sistema se seveda<br />
menja vrsta zaposlenih, ki jih je velikokrat<br />
premalo ali pa niso dovolj dobro usposobljeni<br />
za svoje delo. Hitro se lahko zgodi,<br />
da uporabnike zanemarjajo ali pa delo opravljajo<br />
grobo in brez pravega občutka za sočloveka.<br />
Pri spolni zlorabi pa je možno, da<br />
kljub selekciji naletimo na pedofile in<br />
spolne iztirjence, ki znajo na prvi pogled<br />
svoje nagnjenje dobro skriti.<br />
Tudi družina oz. družinski člani so lahko<br />
storilci zlorabe. Družine so ob stalni, pogosto<br />
več deset letni skrbi za invalidnega člana<br />
fizično in čustveno preobremenjene in doživljajo<br />
veliko več stresa kot drugi starši.<br />
Zgodi se, da se začne družina zapirati med<br />
<strong>št</strong>iri stene in izolirati od okolice. Do invalidnega<br />
člana, predvsem, če gre za težje oviranega<br />
otroka, so pogosto preveč zaščitniški<br />
in mu tako ne omogočijo pridobivanja običajnih<br />
socialnih izkušenj.<br />
Na posvetu smo morda odprli več dilem in<br />
vprašanj, kot pa našli odgovorov. Vsekakor<br />
pa smo se udeleženci iz različnih področij<br />
(ponudniki storitev slabotnim osebam,<br />
CSD-ji, tožilstvo, Policija in forenziki, akademiki<br />
in drugi) strinjali, da je tovrstnim zlorabam<br />
potrebno posvetiti posebno pozornost,<br />
žrtve nemudoma zaščitit ter obravnavo<br />
voditi timsko. Le s sodelovanjem različnih<br />
služb, ki poznajo osebo in njegove značilnosti,<br />
bomo lahko zlorabo odkrili in žrtvi ponudili<br />
ustrezno pomoč.<br />
Helena Kos, univ.dipl.psih.
15<br />
Stroka<br />
6) Nove možnosti za rehabilitacijo<br />
in trajajo do 12 tednov, pet dni v vsakem od<br />
njih in do pet ur dnevno.<br />
Nevrorehabilitacijski center Itero ponuja<br />
celostno obravnavo nevroloških bolnikov.<br />
Dobili smo nov nevrorehabilitacijski center.<br />
Domuje v Ljubljani, v Trnovem, kjer je iz<br />
osrednjega terapevtskega prostora lep razgled<br />
na bližnji park, reko Gradaščico in trnovsko<br />
cerkev.<br />
Center je dobil ime z latinsko besedo, ki v<br />
prevodu pomeni »ponovim«. Ravno ponavljanje<br />
je osnova uspešnosti nevrorehabilitacije<br />
z roboti, ki izkorišča učinek nevroplastičnosti.<br />
Možgani imajo sposobnost, da se ob<br />
dovolj velikem <strong>št</strong>evilu vedno enakih ponovitev<br />
naučijo novega giba, ki ga nato lahko<br />
sprožajo sami. Isto velja tudi za ponovno učenje<br />
nekoč že osvojenih veščin. V Iteru tako<br />
lahko pomagamo pri večini nevroloških obolenj<br />
in poškodb kot so možganska kap ali nezgodna<br />
poškodba možganov in tudi cerebralna<br />
paraliza. Vse možnosti, ki jih center<br />
nudi, lahko izkoristijo že otroci, starejši od <strong>št</strong>irih<br />
let. Terapevtski programi se prilagodijo<br />
sposobnostim in osebnim ciljem vsakega posameznika.<br />
Programi so praviloma intenzivni<br />
Prvi tovrstni center zunaj javne mreže v<br />
Sloveniji<br />
V centru si prizadevamo za multidisciplinarno<br />
nevrorehabilitacijsko obravnavo uporabnika.<br />
Namen je izboljšati njihovo kakovost<br />
življenja in vrnitev v ustrezno, za njih prilagojeno<br />
življenjsko okolje. Želja vsakega je, da<br />
bi lahko funkcioniral čim bolj samostojno pri<br />
izvajanju osnovnih dnevnih življenjskih aktivnostih.<br />
Pri rehabilitaciji je zelo pomembno<br />
tudi sodelovanje okolja oziroma družine uporabnika,<br />
ki je v procesu rehabilitacije pomemben<br />
aktiven partner. Ko nekdo doživi<br />
poškodbo možganov, se njegovo življenje in<br />
vsakdan njegovih bližnjih v trenutku spremenita.<br />
Itero je prvi tovrstni center zunaj javne mreže<br />
v Sloveniji in je samoplačniški center. Namenjen<br />
je nevrorehabilitaciji odraslih in otrok ter<br />
zapolnjuje področje, ki je v Sloveniji zelo podhranjeno.<br />
Vsaj polovica pacientov, ki potrebuje<br />
kakovostno rehabilitacijo, je v okviru<br />
javne mreže zaradi premajhnih kapacitet ne<br />
dobi. Večina ostane brez nje, del pa jo najde v<br />
tujini.<br />
Center izstopa po svoji opremljenosti<br />
Center se razprostira na 500 kvadratnih metrih<br />
površine, odlikujejo ga prostoren osrednji<br />
terapevtski center, velike steklene površine<br />
in razgled na zeleno okolico. Uporabniki<br />
imajo na voljo tudi prilagojene delovno kuhinjo,<br />
kopalnico in pralnico, ki so namenjene<br />
učenju dnevnih življenjih aktivnosti ter indi-
16<br />
vidualni delovni prostor. Dejavnost centra temelji<br />
na ekipi, v kateri svoje znanje združujejo<br />
strokovnjaki s področja fizioterapije, delovne<br />
terapije, psihologije in zdravstvene nege, v<br />
kratkem pa se jim bo pridružil tudi logoped.<br />
Ob klasičnih metodah obravnave nevroloških<br />
in travmatskih stanj pri vseh starostnih<br />
skupinah uporabnikov razpolagamo z najsodobnejšimi<br />
robotskimi napravami kot so:<br />
Lokomat, Vibramoove, Andago, Tymo, Pablo,<br />
Amadeo in Armeo Spring. Sodobna oprema<br />
nam omogoča izvajanje diagnostike, natančnejše<br />
ocenjevanje telesnih funkcij ter rehabilitacijo<br />
vseh telesnih struktur in sistemov.<br />
V Sloveniji najbrž še najbolj poznamo napravo<br />
za trening hoje Lokomat. Ta zagotavlja<br />
visoko intenzivni in ponavljajoči obrazec pravilne,<br />
fiziološke hoje. Prednosti terapije z Lokomatom<br />
so izboljšanje vseh elementov<br />
vzorca hoje, njene hitrosti, vzdržljivost pa tudi<br />
izboljšanje ravnotežja, uravnavanje mišičnega<br />
tonusa in zmanjšanje spastičnosti ter<br />
kardiovaskularni učinki.<br />
Armeo Spring<br />
Lokomat<br />
Ena najpomembnejših robotskih naprav za<br />
rehabilitacijo zgornjega uda, ki jo imajo v centru,<br />
je Armeo Spring. Uporablja se za osebe, ki<br />
so izgubile ali imajo omejeno funkcijo v zgornjih<br />
okončinah zaradi poškodbe osrednjega<br />
ali perifernega živčnega sistema, mišičnih<br />
motenj ali motenj, povezanih s kostmi. Osebi<br />
omogoča uporabo vseh preostalih motoričnih<br />
funkcij in jih spodbuja, da dosežejo večji<br />
obseg gibanja in razumevanje gibanja na<br />
podlagi specifičnih ciljev terapije.<br />
Z doseženim napredkom nevrorehabilitacije<br />
se je pogosto možno izogniti ali odložiti operativne<br />
posege na mišicah ali kitah tako<br />
otrok, ki so v procesu rasti in razvoja, kot<br />
odraslih.<br />
Rehabilitacija oseb s cerebralno paralizo je<br />
vseživljenjska, usmerjena v individualne cilje<br />
vsakega posameznika, ki so usmerjeni v njegovo<br />
kakovost življenja. Multidisciplinarna,<br />
nevrorehabilitacijska obravnava z uporabo<br />
sodobnih pristopov, ki vključujejo robotske<br />
naprave, ima pri zagotavljanju kakovosti življenja<br />
oseb s cerebralno paralizo pomembno<br />
mesto. To mesto bo v prihodnosti, tudi v<br />
našem prostoru, nedvomno vedno bolj prepoznavno.<br />
Ivana Popović
17<br />
To<br />
smo mi<br />
7) Začeli so se poletni programi – letos<br />
kaj drugače?<br />
Kdo smo<br />
Center Sonček Vrtiče leži v majhni dolini v<br />
neposredni bližini Zg. Kungote. Namenjen je<br />
predvsem preživljanju aktivnih počitnic in<br />
prostega časa za otroke, mladostnike in odrasle<br />
osebe, druženju ter opravljanju kmečkih<br />
opravil.<br />
Center oddajamo tudi za vse vrste najemov,<br />
zaradi miru in lepe narave je idealna namestitev<br />
za razne delavnice, praznovanja, piknike.<br />
Oddajo prostorov dopolnjujemo tudi z<br />
ugodno in pestro kulinarično ponudbo. Za<br />
okrepčilo lahko ponudimo tudi domač sirup<br />
ali zeliščni čaj.<br />
Priprave na poletno sezono<br />
V Centru Sonček Vrtiče smo se aktivno pripravljali<br />
na poletno sezono. V mesecu aprilu<br />
so nas, kot vsako leto, obiskali prostovoljci iz<br />
Zavarovalnice Sava, ki so počistili vsa okna<br />
in polkna. Izpeljali smo tudi delovno akcijo, v<br />
okviru katere smo počistili del gozda ter nato<br />
zasadili nova drevesa.<br />
V mesecu maju nas je obiskalo sedem prostovoljcev<br />
iz združenja »Bolton at Home« Velike<br />
Britanije, ki so prišli v Slovenijo na povabilo<br />
Zavoda za Novodobno Izobraževanje iz<br />
Maribora. V 16 dneh so opravili ogromno obnovitvenih<br />
del: prepleskali prostore v glavni<br />
hiši, zamenjali in prebarvali dotrajane lesene<br />
klopi pred Centrom, prebarvali ograje,…<br />
»V Sloveniji smo bili <strong>št</strong>irje bili že lani. Takoj,<br />
ko smo videli objekt v Vrtičah, smo ocenili,<br />
da je to kraj, kjer lahko nekaj doprinesemo.<br />
Želimo pomagati pri boljši prihodnosti in sodelovanju<br />
med obema državama,« je dejal<br />
Derek Warburton, eden izmed njih.<br />
Kapacitete<br />
Center obsega 38 ležišč v več objektih in je<br />
popolnoma prilagojen osebam s posebnimi<br />
potrebami: osrednji objekt s kuhinjo in jedilnico,<br />
<strong>št</strong>irimi apartmaji in večjo spalnico, Merjaščev<br />
brlog – s skupno spalnico kuhinjo in<br />
kopalnico ter 4 lesene hiške
18<br />
Nova pridobitev je tudi zidana hiška ob bazenu,<br />
ki je zamenjala dve manjši leseni. Za<br />
glavno hišo, kjer je stala stara klet, imamo postavljene<br />
visoke grede za vrtičkanje, v katerih<br />
že rastejo mlade sadike solate.<br />
V načrtu imamo še zamenjavo ploščic na<br />
stopnišču za osrednjo hišo, zamenjavo kritine<br />
na nadstrešku pred hišo in zamenjavo ogrevalnega<br />
sistema. Zato bomo veseli kakršnekoli<br />
pomoči in vas vabimo k obisku.<br />
Poletni programi Zveze Sonček<br />
Z začetkom poletnih šolskih počitnic se tudi<br />
pri nas začnejo poletne počitnice in obnovitvena<br />
rehabilitacija, oz. zdravstveno-terapevtske<br />
kolonije. V centru bomo izpeljali troje počitnic<br />
za otroke in mladostnike, troje počitnic<br />
za odrasle in dva termina obnovitvene rehabilitacije.<br />
Z vsemi obnovitvenimi deli, ki smo<br />
jih že opravili in tistimi, ki jih še bomo, verjamemo,<br />
da bomo vsem obiskovalcem polepšali<br />
in popestrili počitnice.<br />
To obliko preživljanja prostega časa želimo<br />
ponuditi vsem, ki želijo:<br />
– spoznavati življenje in delo na kmetiji,<br />
– počitnikovati v objemu narave,<br />
– preizkusiti se v mnogih aktivnostih.<br />
Program zajema:<br />
– pridobivanje izkušenj s kmečkimi opravili,<br />
zeliščarstvom,<br />
– jahanje, kopanje, veslanje, plezanje, lokostrelstvo,<br />
smučanje…,<br />
– pomoč pri pripravi obrokov,<br />
– družabne večere ob tabornem ognju,<br />
– ter še veliko drugega.<br />
Program se prilagaja vremenu in posameznim<br />
željam skupine.<br />
Zaposleni v Centru Sonček Vrtiče se trudimo<br />
našim obiskovalcem zagotoviti počitnice, ki<br />
jim bodo ostale v lepem spominu in si želimo,<br />
da se tudi vračajo. Veselimo se poletja,<br />
novih poznanstev, novih dogodivščin in nepozabnih<br />
trenutkov.<br />
Se vidimo kmalu!<br />
Zala Kaiser
8)<br />
19<br />
To Drugačnost smo – mi prednost ali slabost?<br />
Drugačnost se v najrazličnejših oblikah pojavlja<br />
skozi vso zgodovino člove<strong>št</strong>va ter na<br />
vseh področjih človekovega delovanja.<br />
Vsi ljudje smo po svoje drugačni od drugih, pa<br />
vendar večina ne odstopa preveč od meril in<br />
norm, ki jih družba postavlja za vključevanje<br />
vanjo. Vseeno obstajajo ljudje, ki teh meril z bioloških,<br />
psiholoških ali socialnih vidikov ne morejo<br />
zadovoljiti. To so lahko tako ali drugače »etiketirani«<br />
ljudje: slepi, gluhi, ljudje z motnjami v<br />
duševnem razvoju, fizično – gibalno ovirani,… Ne<br />
smemo pozabiti na socialne skupine, na katere<br />
ob pojmu drugačnosti in segregacije pogosto<br />
pozabimo, a so odrivanja in diskriminacije še<br />
bolj deležne. Drugačnost je izziv v vseh pogledih<br />
– za tistega, ki je drugačen in za tiste, ki se jo<br />
trudijo sprejemati. Takšne ljudi družba po navadi<br />
zazna kot drugačne ter jih tako ali drugače<br />
sprejme ali pa odriva. Od družbe je odvisno ali<br />
bo na kakršen koli drugačnega sprejela, ga integrirala<br />
v družbo in mu omogočila normalno<br />
življenje, ali pa ga bo segregirala in diskriminirala.<br />
Ob tem se vedno znova srečujemo s stereotipi,<br />
predsodki ter stigmo.<br />
V Zvezi Sonček verjamemo v enake možnosti za<br />
vse prebivalce ne glede na njihove telesne in intelektualne<br />
sposobnosti, za življenje po njihovi<br />
predstavi, v sožitju z vsemi prebivalci. Zato si<br />
prizadevamo ustvariti takšno kulturno okolje, ki<br />
bo drugačnost v telesnih in intelektualnih spo -<br />
sobnostih sprejemalo brez vrednostnih predznakov.<br />
Projekt Korak k Sončku je eden izmed<br />
programov, s katerim skušamo uresničevati ta<br />
cilj in ozaveščati družbo o drugačnosti. Projekt<br />
izvajamo ga že od leta 1993. Vanj se vsako leto<br />
vključi več vrtcev in šol, kar pomeni, da se vanj<br />
vključujejo ne le otroci, temveč tudi vzgojitelji,<br />
učitelji, strokovni delavci in starši. Vrtci in šole<br />
sami pripravijo vsebine in aktivnosti, ki jih preko<br />
šolskega leta izvajajo v okviru projekta. Otroci v<br />
vrtcih in učenci v šolah se spoznavajo z drugačnostjo<br />
preko branja različnih zgodbic o drugačnosti,<br />
spoznavajo se med seboj in odkrivajo<br />
drugačnost v svoji sredini z raziskovanjem in<br />
pogovori z ljudmi, ki so različno ovirani – slepi,<br />
gluhi ali gibalno ovirani. Skupaj s <strong>št</strong>udenti invalidi<br />
preko praktičnih delavnic spoznavajo svet,<br />
v katerem ljudje potrebujejo določene pripomočke,<br />
da si olajšajo življenje. Svoje vtise strnejo<br />
v likovne izdelke ali pripravijo različne kulturne<br />
predstave. Ob vsem dogajanju vzgojitelji, učitelji<br />
in strokovni delavci razmišljajo o drugačnosti<br />
in iščejo rešitve za čim boljšo vključitev otrok v<br />
vse dejavnosti vrtca in šole, ne glede na njihove<br />
fizične, intelektualne idr. zmožnosti. Otroci pa<br />
kot ambasadorji prenašajo svoje vtise in znanje<br />
tudi na starše in jim bodisi ob pogovorih doma<br />
ali na zaključnih prireditvah sporočajo, da smo<br />
vsi drugačni in da z drugačnostjo ni nič narobe.<br />
Le razumeti jo moramo, ne pa se je bati.<br />
V šolskem letu <strong>2019</strong>/2020 bo v projekt vključeno<br />
28 osnovnih šol in 15 vrtcev. V projektu<br />
smo z združenimi močmi Zveze za šport invalidov<br />
Slovenije in Športnega dru<strong>št</strong>va invalid in<br />
Zveze Sonček izvajamo Paraolimpijski šolski<br />
dan. Tako smo v šolskem letu 2018/<strong>2019</strong> izvedli<br />
17 Paraolimpijskih šolskih dni širom Slovenije.<br />
Verjamemo, da tudi vrtci in šole, ki uradno niso<br />
vključeni v naš projekt, izvajajo dejavnosti s področja<br />
inkluzije. Želimo pa si, da se v projekt povežemo<br />
vsi, ki delamo na tem področju po dob -<br />
ne stvari ter na tak način dosežemo, da bo ozaveščanje<br />
o drugačnosti postalo del izobraževalnega<br />
programa na vseh stopnjah.<br />
Vabimo vse vrtce in šole, ki še niste vključeni<br />
v naš projekt, da se nam pridružite v šolskem<br />
letu <strong>2019</strong>/2020 in skupaj z nami spreminjate<br />
svet na bolje.<br />
mag. Mojca Vaupotič<br />
vodja projekta Korak k Sončku
20<br />
Predstavljamo<br />
9) Nasmeh za vse iz Zasavja<br />
V VDC Zagorje ob Savi smo v 14. maja, v<br />
okviru akcije EU projekt moj projekt, organizirali<br />
predstavitev trajnostnih rezultatov<br />
našega zadnjega EU projekta Nasmeh za<br />
vse. Ob tem smo organizirali tudi okroglo<br />
mizo Vztrajno do ciljev z inovativnostjo in<br />
nasmehom.<br />
V okviru projekta Nasmeh za vse smo razvili<br />
prilagojena usposabljanja za uporabnike<br />
VDC za maserje vratu in hrbta ter pilotno<br />
vzpostavili delo 15 uporabnikov na področju<br />
masaž in vodene skupinske vadbe. Delo z visoko<br />
dodano vrednostjo za uporabnike VDCjev<br />
je zelo težko dobiti. Z novim delom si naši<br />
uporabniki povečujejo občutek lastne vrednosti<br />
in aktivno vključenost v družbo. Uporabniki<br />
VDC Zagorje so se usposobili na prilagojenih<br />
usposabljanjih v letu 2018. Storitve<br />
sedaj nudijo ostalim uporabnikom zasavskega<br />
VDC in drugim ranljivim skupinam<br />
prebivalstva, v prostorih VDC-ja in zunaj<br />
njega.<br />
Z Nasmehom za vse vsaj delno rešujemo sistemsko<br />
nefinanciranje potreb uporabnikov<br />
VDC in starejših na področju storitev za<br />
boljše počutje, delovne in fizioterapije ter ostalih<br />
zdravstvenih storitev. Država namreč že<br />
skoraj dve desetletji »paca« zakonodajo, sistem,<br />
ki bi odgovoril na dejanske potrebe<br />
uporabnikov, pa tudi starejših. Namesto potreb<br />
uporabnikov so namreč še vedno financirane<br />
institucije, ki so si v preteklosti izborile<br />
privilegije in jih sedaj silovito branijo. Ranljivim<br />
skupinam zasavskega prebivalstva smo s<br />
projektom omogočili dostopne storitve za<br />
boljše psihofizično počutje.<br />
Projekt ima velik potencial za nadaljnji razvoj<br />
in razširitev, kar smo predstavili tudi na omenjeni<br />
okrogli mizi. Nanjo smo povabili ministra<br />
za javno upravo, zasavske župane, trenerko<br />
razmišljanja Nastjo Mulej, ravnatelje, direktorje,<br />
zaposlene, pa tudi svojce in uporabnike,<br />
s ciljem skupaj spoznati, kako narediti<br />
zasavsko družbo bolj povezano, vključujočo,<br />
inovativno in nasmejano. Večina se je povabilu<br />
odzvala, tako da nas je bilo v telovadnici<br />
VDC-ja kar 59.<br />
Zbrani smo na okrogli mizi iskali odgovore na<br />
vprašanja, kako posamezne zasavske organizacije<br />
prispevajo k večji vključenosti oseb s<br />
posebnimi potrebami in starejših, kje so pri<br />
vključevanju glavne težave, kateri so evropski<br />
projekti, ki trenutno potekajo v Zasavju v povezavi<br />
z ranljivimi skupinami in kako organizacije<br />
motivirajo zaposlene, da so kreativni,<br />
inovativni in delujejo izven ustaljenih okvirjev.<br />
Izpostavljene so bile dobre prakse vključevanja<br />
oseb s posebnimi potrebami v družbo v<br />
Zasavju. Super, da je bilo izpostavljeno pozitivno.<br />
A v resnici ni vse tako idealno. Prostora<br />
za izboljšanje je še veliko. Poudarili smo kako
21<br />
zelo pomembna je pravočasna in prava strokovna<br />
podpora v otro<strong>št</strong>vu in inkluzija, da<br />
osebe s posebnimi potrebami odrastejo v čim<br />
bolj samostojne ljudi, ki so se zmožni vključevati<br />
v družbo. Tudi v Zasavju moramo zasledovati<br />
cilj »ENA ŠOLA ZA VSE«.<br />
Govorili smo o koristnosti EU projektov, ki jih<br />
prijavljamo in izvajamo pogosto tudi zaradi<br />
tega, ker država ne poskrbi za zadostno sistemsko<br />
financiranje za uresničevanje potreb<br />
otrok, uporabnikov, starejših... Razvojnih, investicijskih<br />
sredstev že desetletje ni. Vsak se<br />
znajde po svoje. Višje breme sofinanciranja<br />
pade na občine, donatorje. Poslanec Primož<br />
Siter je povedal, da bi morali biti EU projekti<br />
»jagoda na torti«, medtem, ko bi država morala<br />
sistemsko poskrbeti za osnovno dejavnost<br />
javnih zavodov. Učinki EU projektov so<br />
bolj koristni, če so plod pravega sodelovanja<br />
in dobrega, pravočasnega načrtovanja, zato je<br />
pomembno, da vemo kaj kdo dela oz. kakšne<br />
cilje ima, da se pravočasno povežemo.<br />
Trenerka razmišljanja Nastja Mulej nas je vse<br />
skupaj opozorila, da se je razmišljanja potrebno<br />
naučiti! Ja pomembno je, da mislimo, ker<br />
potem smo (Rene Descartes: Mislim, torej<br />
sem. Cogito, ergo sum), a še pomembneje je,<br />
da proaktivno delujemo... In ne le sami zase,<br />
ampak povezano, skupaj... Edward de Bono:<br />
Delujem, torej ustvarjam. (Ago, ergo erigo).<br />
Minister za javno upravo Rudi Medved nam<br />
je dal upanje, da bo tudi v javnem sektorju enkrat<br />
nehala delovati uravnilovka in se bo odlične<br />
zaposlene ne le hvalilo, ampak jih bomo<br />
vodje lahko tudi finančno nagradili. Zavedamo<br />
se, da je naša služba več kot »služenje<br />
denarja«, je poslanstvo in denar nikoli ne bi<br />
sam biti razlog, da naredimo nekaj, kar bi morali,<br />
za uresničevanje potreb otrok, uporabnikov,<br />
občanov… Pa vendarle je nujno, da se<br />
nekaj naredi tudi na togem, nestimulativnem<br />
plačnem sistemu javnega sektorja, ki vzpodbuja<br />
pasivnost zaposlenih, ne pa proaktivnosti,<br />
inovativnost.<br />
Na okrogli mizi smo si zastavili <strong>št</strong>iri večje cilje:<br />
1. Vsaka zasavska organizacija bo v letu dni<br />
organizirala vsaj eno aktivnost ali naredila<br />
spremembo v svojem delovanju za večjo<br />
vključenost oseb s posebnimi potrebami.<br />
2. Do leta 2023 želimo vzpostaviti strokovni<br />
center za celovito podporo in pomoč, svetovanje<br />
osebam s posebnimi potrebami, njihovim<br />
svojcem, s centrom za avtizem in integrirano<br />
mobilno službe za otroke in odrasle,<br />
ki bo vključevala tako specialni pedagoški<br />
kot tudi zdravstveni kader. Mobilna<br />
služba (delovni in fizioterapevt, logoped,<br />
specialni pedagog, (pedo)psihiater…) se bo<br />
odzivala na dejanske potrebe otrok, uporabnikov<br />
v vrtcih, šolah in tudi v VDC-ju.<br />
3. Ustanovili bomo tudi skupino zaposlenih v<br />
zasavskem javnem sektorju, ki se bo redno<br />
srečevala in s tem krepila povezovanje sodelujočih<br />
organizacij ter dajala in konkretizirala<br />
ideje tudi za EU projekte za bolj vključujočo<br />
družbo, pod vodstvom trenerke razmišljanja<br />
Nastje Mulej.<br />
4. Do leta 2021 je v Zasavju nujno poskrbeti<br />
tudi za sistem oskrbovanih stanovanj, ki bi<br />
omogočala samostojnejše bivanje tako uporabnikom<br />
VDC-ja, kot tudi ostalim invalidom<br />
in starejšim.<br />
Špela Režun, VDC Zasavje<br />
(www.vdc-zagorje.si;<br />
https://www.facebook.com/vdczagorje/)
22<br />
Predstavljamo<br />
10) Skupaj v skupnosti<br />
Zveza Sonček je na 6. simpoziju hrvaške<br />
zveze HSUTI predstavila svoje delovanje<br />
kot primer dobre prakse.<br />
Hrvaška Zveza dru<strong>št</strong>ev oseb s telesnimi invalidnostmi<br />
(HSUTI), ustanovljena leta 1970,<br />
združuje 52 dru<strong>št</strong>ev s celotne Hrvaške. Vrsto<br />
let že organizirajo simpozije, na katere vabijo<br />
tudi predstavnike sorodnih organizacij iz tujine.<br />
Letos je bila povabljena Zveza Sonček.<br />
Letošnji 6. simpozij je potekal v okviru projekta<br />
»Zajedno u zajednici« ali »Skupaj v<br />
skupnosti«, s poudarki na naslednjih področjih:<br />
• delovno pravna ureditev zaposlovanja v<br />
dru<strong>št</strong>vih,<br />
• prispevek dru<strong>št</strong>ev k razvoju neinstitucionalnih<br />
oblik skrbi in storitev,<br />
• problematika celostne zgodnje obravnave,<br />
• problematika osebne asistence,<br />
• sistemska ureditev pomočnikov v šolah in<br />
strokovnih – komunikacijskih posrednikih,<br />
• financiranje dru<strong>št</strong>ev,<br />
• preprečevanje izgorelosti staršev in strokovnih<br />
sodelavcev.<br />
Tudi dru<strong>št</strong>va na Hrvaškem, ki v zelo širokem<br />
obsegu izvajajo storitve v podporo oseb z invalidnostmi<br />
v vsakodnevnemu življenju, se<br />
srečujejo s pretogo delovno pravno zakonodajo.<br />
Večino storitev izvajajo preko projektov,<br />
zato ne morejo pokrivati vseh stroškov dela<br />
zaposlenih, ki izhajajo iz delovno pravne zakonodaje,<br />
ker za to nimajo sistemske podlage.<br />
Dru<strong>št</strong>va po svojih najboljših močeh zagotavljajo<br />
storitve, ki jih osebe z invalidnostmi potrebujejo,<br />
a so pri tem zelo obremenjena. Nekatera<br />
dru<strong>št</strong>va postajajo po <strong>št</strong>evilu zaposlenih<br />
sodelavcev prave »firme«, nimajo pa<br />
ustreznih kadrov in služb, da bi zadostile<br />
predpisom. V večjih mestih je sicer situacija<br />
precej boljša kot v manjših krajih. A sam opažam,<br />
da ima lahko pomanjkanje sistemskih<br />
rešitev tudi »dobre strani«. Člani dru<strong>št</strong>ev so<br />
močno povezani med seboj, močno so vpeti v<br />
življenje in delo v lokalnem okolju pri reševanju<br />
problemov iz življenja in dela oseb z invalidnostmi.<br />
Tudi samih oseb z invalidnostmi<br />
je veliko zaposlenih v dru<strong>št</strong>vih. Prihajajo<br />
mlajše generacije, ki so pri reševanju svojih<br />
problemov pripravljene aktivno sodelovati in<br />
prispevati v kar največji meri. Ne moremo pa<br />
pričakovati, da bodo člani dru<strong>št</strong>ev skrbeli za<br />
reševanje problemov, za katere so po mednarodnih<br />
konvencijah dolžni skrbeti in sprejemati<br />
ustrezne ukrepe državni organi. Zato je<br />
nujno nekatere rešitve prenesti v sistemske<br />
rešitve. Največ govora je bilo o celostni zgodnji<br />
obravnavi, o osebni asistenci, o statusu pomočnikov<br />
učencem v šolah ter financiranju<br />
delovanja dru<strong>št</strong>ev ter zagotavljanju in plačevanju<br />
ustreznih kadrov. Še vedno bo ostalo
23<br />
veliko potreb, ki ne bodo zajete v sistemskih<br />
rešitvah in bodo rešljive le z dodatnimi programi<br />
dru<strong>št</strong>ev.<br />
Nekaj ugotovitev:<br />
Situacija na Hrvaškem je podobna kot v Sloveniji.<br />
Dru<strong>št</strong>va imajo premajhno vlogo pri<br />
kreiranju inovativnih novih storitev, ki bodo<br />
izhajale iz potreb ljudi. Tisti, ki potrebujejo<br />
storitve za obvladovanje svojega življenja,<br />
najbolje poznajo potrebe in probleme ter<br />
nujne rešitve zanje. A pogosto so žrtve pomanjkanja<br />
sistemskih rešitev ali pretogih<br />
predpisov.<br />
Nefleksibilnost predpisov in ljudi, ki ustvarjajo<br />
pravila, je posledica slabega medsebojnega<br />
sodelovanja, neznanja, nepripravljenosti,<br />
tudi vzvišenosti. Izgovori s pomanjkanjem<br />
denarja niso vedno upravičeni.<br />
Premiki so potrebni v glavah vseh, ne le na<br />
posameznih področjih življenja in dela oseb z<br />
invalidnostmi. Zato moramo v večji meri promovirati<br />
dobre rešitve in primere dobre<br />
prakse. Pozitivna komunikacija rešuje probleme.<br />
Ljudi z invalidnostmi in ponudnike<br />
storitev moramo usposabljati za ponujanje<br />
kakovostnih storitev in za njihovo učinkovito<br />
koriščenje. Od neznanja, neusposobljenosti,<br />
pomanjkljivih informacij moramo preiti v koriščenje<br />
multimedijskih ponudb. A te ne<br />
smejo zanemariti osebnega stika. Ne vedno<br />
za vsako ceno prevzemati dela, ki bi ga morale<br />
opraviti javne in<strong>št</strong>itucije. Načela deinstitucionalizacije<br />
in inkluzije morajo dobiti<br />
mesto v vseh porah življenja. Problemi se porajajo,<br />
ker družba ni dovolj pripravljena na to,<br />
splošna družbena klima, bi lahko temu rekli.<br />
Simpoziju smo dali svoj prispevek tudi predstavniki<br />
Zveze Sonček s predstavitvijo našega<br />
delovanja, s programi in primeri dobrih<br />
praks pri ohranjanju telesne in duševne kondicije<br />
uporabnikov. Prikazali smo športne in<br />
rekreativne aktivnosti, ki jih izvajamo v<br />
okviru Zveze in v dru<strong>št</strong>vih, v sodelovanju s<br />
sorodnimi organizacijami na lokalni in nacionalni<br />
ravni.<br />
Pri našem vsakodnevnem delu včasih mislimo<br />
in pričakujemo, da moramo kot delavci<br />
v nevladnem sektorju dati »vse od sebe«. A<br />
to se ne izide vedno dobro. Zato dajajmo »od<br />
sebe le najboljše«. A ko nam telo sporoča, da<br />
je z nami nekaj narobe, za trenutek postojmo.<br />
Postanek deluje kot zdravilo. Za preprečevanje<br />
izgorelosti moramo najprej poskrbeti<br />
sami. Le ena od misli, poleg zahtev v zaključku<br />
simpozija.<br />
Na koncu simpozija so sprejeli sklepe o nujnosti<br />
reševanja izpostavljenih najbolj akutnih<br />
problemov in jih naslovili na državno poslanko<br />
iz njihovih vrst, na ministrstva in<br />
Vlado. To sicer stalno počnejo, le odzivi na<br />
njihove zahteve niso v skladu z njihovimi pričakovanji.<br />
Tudi v Sloveniji to dobro poznamo.<br />
Janko Rešeta
24<br />
11)Predstavljamo<br />
Lahko je brati<br />
»… Lahko branje ni le za osebe s posebnimi<br />
potrebami. Na zelo razumljiv način bi morali<br />
uradne odločitve prejemati vsi.«<br />
(V. Nussdorfer)<br />
To je misel enega od ambasadorjev lahkega<br />
branja, ki so pospremili na pot nove knjige<br />
lahkega branja. V letošnjem letu smo namreč<br />
pridobili tri priročnike o lahkem branju z enakim<br />
naslovom »Lahko je brati« – nasvete za<br />
lahko branje v slovenščini 1 (Uvod) in 2 (Pravila)<br />
ter Lahko branje za strokovnjake. Avtorici<br />
prvega in tretjega priročnika sta Tatjana<br />
Knapp (Zavod Risa) in dr. Dragica Haramija<br />
(Pedagoška in Filozofska fakulteta Maribor),<br />
pri drugem se jima je pridružila Saša Fužir.<br />
»V Sloveniji ima celo četrtina prebivalstva<br />
take ali drugačne težave pri razumevanju različnih<br />
besedil. Družba, ki samo sebe imenuje<br />
inkluzivna, mora omogočiti vsem svojim članom<br />
možnosti za enakovredno participacijo,<br />
čim višjo stopnjo neodvisnosti in uspešno socialno<br />
integracijo. Upo<strong>št</strong>evati mora osnovno<br />
demokratično postavko, da ima »vsakdo pravico<br />
dostopa do kulture, literature in informacij<br />
v razumljivi obliki«, je v recenziji zapisala<br />
doc. dr. Aksinja Kermauner.<br />
Prvi priročnik na enem mestu podaja ključne<br />
informacije o lahkem branju – zapisane v<br />
obliki lahkega branja – torej za vse, strokovnjake<br />
in uporabnike lahkega branja same, s<br />
konkretnimi napotki in seznami knjig v lahkem<br />
branju. Drugi priročnik nas poučuje<br />
kako ustvariti besedilo, da bo dostopno tudi<br />
tistim, ki težje berejo, s konkretnimi pravili in<br />
napotki ter nazornimi primeri za pisanje.<br />
Tretji, malo obsežnejši priročnik, pa daje temeljna<br />
navodila za prilagoditve besedil v<br />
lahko berljivem načinu, »namenjen je posameznikom,<br />
ki se poklicno ukvarjajo z ranljivimi<br />
skupinami, ki potrebujejo prilagojene<br />
informacije, ki poučujejo slovenski jezik, <strong>št</strong>udentom<br />
in različnim odločevalcem na političnem<br />
in strokovnem področju«.<br />
Knjige so bile izdane s pomočjo Evropskega<br />
socialnega sklada in so na voljo brezplačno.<br />
Jelka Bratec
25<br />
Predstavljamo<br />
12) Čebelarstvo za invalide<br />
Foto: Danilo Bevk<br />
Že pred nekaj leti je izšel učbenik za čebelarje<br />
v lahko berljivi obliki.<br />
V lanskem letu je bil v Sloveniji postavljen<br />
prvi učni čebelnjak na svetu, prilagojen za čebelarjenje<br />
na invalidskih vozičkih. Letos pa je<br />
Čebelarska zveza Slovenije izdala še priročnik<br />
Čebelarstvo za invalide. Skratka, čebelarstvo<br />
je v Sloveniji zelo razvito tudi v tem smislu,<br />
da poskuša to dejavnost približati vsem,<br />
ki jih to veseli in zanima.<br />
Čebelnjak, prilagojen za delo osebam na invalidskih<br />
vozičkih, so postavili v Murski Soboti<br />
pri dru<strong>št</strong>vu paraplegikov Prekmurja in<br />
Prlekije. Arhitekturno je seveda dostopen, višina<br />
panjev prilagojena za delo v sedečem<br />
položaju, orodje in oprema pa mora biti na<br />
taki višini, da je lahko dosegljiva. Tako lahko<br />
tudi gibalno ovirane osebe, ki čutijo ljubezen<br />
do čebel in čebelarstva ter želijo na ta način<br />
ohranjati stik z naravo, izvajajo to aktivnost.<br />
Čebelarstvo pa obsega še veliko drugih opravil,<br />
ki ne potekajo nujno v čebelnjaku in se jih<br />
lahko lotijo tisti, ki vseeno ne zmorejo neposrednega<br />
dela s čebelami, se bojijo njihovih<br />
pikov, ali pa so celo alergični nanje. To je npr.<br />
izdelava satnikov, žičenje in vtiranje satnic, ki<br />
jih potem vstavimo v panje. Staro satje je<br />
treba pretopiti v sončnem topilniku in s tem<br />
pridobiti vosek, skrbeti za napajalnik, saj čebele<br />
čez leto potrebujejo veliko sveže vode.<br />
Točenje medu je aktivnost, kjer po navadi sodeluje<br />
več družinskih članov ali prijateljev.<br />
Med in ostale čebelje pridelke je treba tudi<br />
pakirati, pravilno shranjevati in na koncu prodati.<br />
Po točenju je potrebno pripraviti krmo<br />
za zimo in čebele nakrmiti. Ne nazadnje je dobrodošlo<br />
tudi, če sadimo medovite rastline, ki<br />
so vir paše za čebele. Včasih so tudi za ta<br />
opravila potrebne prilagoditve posamezniku.<br />
V zadnjem času smo vedno bolj osveščeni,<br />
kako pomembne so čebele zaradi svojih pridelkov<br />
(med, cvetni prah, propolis, matični<br />
mleček, vosek), pa tudi za opraševanje rastlin,<br />
od česar je odvisna pridelava hrane. Prav<br />
tako pa je tudi vse bolj poznana apiterapija.<br />
Slovenski čebelnjak je naša arhitekturna posebnost<br />
in kulturna dediščina. V njem lahko<br />
vdihavamo aerosol iz čebeljih panjev, kar je<br />
zelo koristno za zdravje. Nasploh je stik z naravo<br />
pomemben pri preprečevanju stresa in<br />
če pri tem lahko še kaj koristnega prispevamo<br />
za okolje, je toliko bolje.<br />
Ponosni pa smo lahko tudi na to, da smo Slovenci<br />
predlagali 20. maj za razglasitev svetovnega<br />
dneva čebel in da je to OZN potrdila.<br />
Tako ga letos praznujemo že drugič.<br />
Tanja Kavčič<br />
Priročnik Čebelarstvo za invalide se nahaja na povezavi<br />
http://www.czs.si/Upload/prirocnik-WEB.pdf
26<br />
13)Zakonodaja<br />
Kaj se zares spreminja?<br />
Z letošnjim letom se naj bi začel v celoti izvajati<br />
Zakon o celostni zgodnji obravnavi predšolskih<br />
otrok s posebnimi potrebami. O tem<br />
smo v zadnji <strong>št</strong>evilki <strong>Sončnik</strong>a že pisali. Ključni<br />
cilj zakona je bila zagotovitev celostne<br />
podpore družini s takšnim otrokom, spodbujanje<br />
in zagotovitev ter spodbuditev otrokovega<br />
razvoja, okrepitev zmogljivost družine<br />
ter spodbuditev socialne vključenosti družine<br />
in otroka. Izvajanje zakona naj bi se preverilo<br />
s pilotnim projektom, financiranim iz evropskih<br />
kohezijskih sredstev. Zdaj se je izvajanje<br />
projekta podaljšalo do konca leta <strong>2019</strong>, tudi<br />
zato, ker sredstva (»zaradi tehničnih razlogov«)<br />
še niso bila izkoriščena v celoti (50 –<br />
64% realizacija!). Podaljšanje naj bi «omogočilo<br />
večjo diseminacijo znanja iz projekta in s<br />
tem krepitev kompetenc večjega <strong>št</strong>evila strokovnih<br />
delavcev/izvajalcev zgodnje obravnave<br />
ter hitrejšo in učinkovitejšo implementacijo<br />
zakona«. Dosedanja implementacija izvajanja<br />
zakona je že pokazala na določene pomanjkljivosti,<br />
ki se odražajo tudi v preveliki<br />
administraciji in krajšem času za otroka in<br />
družino; pripravljajo se njegove spremembe<br />
in dopolnitve, te so usmerjene na odpravo zaznanih<br />
pomanjkljivosti zakona.<br />
V Sloveniji se na področju zakonodaje ves<br />
čas nekaj spreminja, a kaj se zares spremeni?<br />
Gremo lepo po starostnih obdobjih.<br />
Zgodnja obravnava<br />
Zveza Sonček in Zveza Sožitje sta že februarja<br />
s posebnim pozivom pozvala Vlado RS k doslednemu<br />
izvajanju zakona. Nekatere stvari so<br />
se začele premikati, a to še ni zgodnja obravnava<br />
po zakonu. Mreža centrov za zgodnjo<br />
obravnavo še vedno ni vzpostavljena (še<br />
vedno govorijo in pišejo o razvojnih ambulantah,<br />
ki v zakonu niso več opredeljene med<br />
izvajalci ZO in bi se morale do začetka izvajanja<br />
zakona preoblikovati v centre za zgodnjo<br />
obravnavo) niti interdisciplinarno kadrovsko<br />
pokrita tako kot je bila zamišljena. Družine nimajo<br />
mesta in vloge tako kot bi jo morale<br />
imeti, zato tudi celostne podpore družinam z<br />
otrokom s posebnimi potrebami ni pričakovati.<br />
V praksi zgodnja obravnava očitno (še)<br />
ostaja medicinski model. Nekaj o tem se je pokazalo<br />
tudi na <strong>junij</strong>ski seji Usmerjevalnega odbora<br />
projekta "Celostna zgodnja obravnava<br />
otrok s posebnimi potrebami in njihovih družin<br />
ter krepitev kompetenc strokovnih delavcev",<br />
iz katerega so tri članice odstopile od sodelovanja<br />
zaradi nestrinjanja z izvajanjem pilotskega<br />
projekta, ki se zdaj odraža tudi pri izvajanju<br />
zakona (npr. pri vsebini posebne<br />
spletne strani o zgodnji obravnavi).<br />
Družinski zakonik<br />
Ključne novosti Družinskega zakonika, sprejete<br />
že pred dvema letoma, so pričele veljati s<br />
15. aprilom <strong>2019</strong>. Med njimi so tudi sprememba<br />
izraza »roditeljska pravica« v »starševska<br />
skrb«, odločitev sodišča o skupni vzgoji in
27<br />
varstvu tudi brez soglasja/sporazuma staršev,<br />
nov institut podelitve starševske skrbi sorodniku<br />
ter prenos pristojnosti odločanja iz centrov<br />
za socialno delo na sodišča. Prenos pristojnosti<br />
odločanja na sodišča o vseh skrbniških<br />
zadevah, vključno z imenovanjem in razrešitvijo<br />
skrbnika se tako iz CSD prenaša na<br />
sodišče. Izjema bo glede skrbni<strong>št</strong>va za posebni<br />
primer, kjer bosta pristojna CSD in sodišče ter<br />
organ pred katerim teče postopek. Skladno z<br />
določbami zakonika institutov odvzema poslovne<br />
sposobnosti in podaljšanja roditeljske<br />
pravice ni več. Te osebe bo sodišče lahko postavilo<br />
pod skrbni<strong>št</strong>vo.<br />
Vzgoja in izobraževanje<br />
Med najbolj aktualna vprašanja na področju<br />
vzgoje in izobraževanja trenutno sodijo vprašanja<br />
glede reforme šolstva, priprave nove<br />
Bele knjige in ključnih prioritet v letu <strong>2019</strong>.<br />
Med njimi je tudi družbeni dogovor, kot odgovor<br />
na vprašanje, kaj pravzaprav želimo od<br />
slovenskega vzgojno-izobraževalnega siste ma.<br />
»Ne bomo delali revolucij, sistem bomo nadgrajevali<br />
postopoma," je med drugim izpostavil<br />
minister za šolstvo in določil tudi okvirno<br />
časovnico oblikovanja tega strateškega dokumenta,<br />
ki načrtuje pripravo koncepta Bele<br />
knjige do konca leta <strong>2019</strong> in v letu 2020 oblikovanje<br />
končnega predloga, kateremu bodo<br />
sledile zakonske spremembe. Dosedanji regijski<br />
posveti na to temo so pokazali, da ministrstvo<br />
še nima niti vsebinskih izhodišč, kaj šele<br />
konkretnih predlogov za nove strategije. Strokovni<br />
svet Zveze Sonček je ob tem opozoril, da<br />
potrebujemo v Sloveniji zavezujoč politični in<br />
strokovno podprt ter utemeljen strateški dokument,<br />
ki bo podlaga za reformo inkluzivnega<br />
izobraževanja v Sloveniji in omogočal celostni<br />
projekt inkluzije. To pa je mogoče uresničiti<br />
tudi s podporo namenskih evropskih<br />
sredstev in tujih strokovnjakov.<br />
Osebna asistenca<br />
O osebni asistenci smo prav tako pisali že v<br />
prejšnji <strong>št</strong>evilki. Zakon se izvaja na polno, uporabnikov<br />
asistence, tudi takih, ki bi morali<br />
imeti zagotovljeno drugačno oskrbo oz. storitve.<br />
Vse večje je tudi <strong>št</strong>evilo izvajalcev, tudi<br />
takih, ki so v tem našli priložnost za predvsem<br />
svoj boljši materialni položaj. Vsi skupaj bi se<br />
moral zares vprašati kako in v kakšno smer<br />
gre trenutno izvajanje zakona. Ali še sledimo<br />
ciljem in namenu zakona – zagotavljanju enakih<br />
možnosti za aktivno vključevaje v običajno<br />
okolje oz. socialno vključenost, odločanje<br />
o lastnem življenju, možnost življenja v<br />
skupnosti – izven institucij?<br />
Dolgotrajna oskrba zdaj zares bo?<br />
Predsednik Vlade RS in minister za zdravje in<br />
še kdo obljubljajo da bo, zakon je v programu<br />
Vlade RS in po terminskem planu naj bi<br />
zakon prišel novembra v javno razpravi, aprila<br />
2020 pa naj bi bil tudi sprejet. Pripravljena je<br />
tudi finančna konstrukcija. Trenutno še poteka<br />
pilotni projekt v treh regijah, kjer so nosilci<br />
Zdravstveni dom Celje, DSO Dravograd<br />
in CSD Krško s svojimi projektnimi partnerji.<br />
Ključne spremembe zakona o dolgotrajni<br />
oskrbi (DO), ki naj bi jih zakon prinesel, so:<br />
poenotenje pravic do DO, enotna ocena upravičenosti,<br />
integrirana mreža izvajalcev, koordinirano<br />
izvajanje vseh storitev DO, hitrejši<br />
razvoj storitev v skupnosti ter zagotavljanje<br />
verige skrbi oskrbe za lažje prehajanje med<br />
storitvami. Seveda tudi integrirano financiranje.<br />
Cilj novega zakona je torej integriran sistem<br />
DO in učinkovita podpora uporabniku<br />
za kakovostno in varno življenje. Zastavljeno<br />
lepo, a spet tisto ključno vprašanje – ali bo res<br />
tako tudi pri izvajanju zakona.<br />
Jelka Bratec
RTS<br />
MEDICAL D.O.O.<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
SPEED3X<br />
SOFINANCIRANO<br />
S STRA ANI MDDSZ<br />
do 100%<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
Potovalni pisoa ar za<br />
ponovno upora abo Uribag<br />
Silikonski urinal<br />
kondomi Dileh<br />
<br />
Speed&Brake<br />
<br />
<br />
dvigalo<br />
za presedanje v avto<br />
Gorska<br />
rezervna<br />
kolesa za<br />
invalidsk<br />
e<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
in monoskiji<br />
Praschberger<br />
FLOGODERM<br />
<br />
razjedah, , ekcemih.<br />
RTS MEDICAL d.o.o., Cesta v Mestni log 55, 1000 Ljubljana<br />
e-mail: info@rtsmedical.si | www.rtsmedical.si | tel: 059 192 914
29<br />
29<br />
14)Zgodilo Poletni programi<br />
se bo ...<br />
športnih aktivnostih, počitnikovati v okolju<br />
brez hrupa in drugih stresnih dejavnikov ter<br />
spoznati zanimive ljudi in pridobiti nove prijatelje.<br />
Za oba programa so za udeležence vsa prosta<br />
mesta že zasedena.<br />
Poletje in z njim poletni tabori so se že začeli.<br />
Zveza Sonček že tradicionalno organizira več<br />
različnih oblik poletnih programov: obnovitveno<br />
rehabilitacijo za odrasle s cerebralno paralizo,<br />
zdravstveno terapevtske kolonije za<br />
družine predšolskih otrok s posebnimi potrebami,<br />
počitnice za otroke in mladostnike,<br />
počitnice za odrasle.<br />
Obnovitvena rehabilitacija je namenjena<br />
osebam s cerebralno paralizo, ki so starejše<br />
od osemnajst let in jim po Pravilih obveznega<br />
zdravstvenega zavarovanja (Ur. l. RS 3/2003)<br />
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije<br />
(ZZZS) sofinancira udeležbo na obnovitveni<br />
rehabilitaciji (udeleženci z napotnico). Cilj<br />
obnovitvene rehabilitacije je vzdrževanje ali<br />
izboljšanje psihofizičnega stanja udeleženca<br />
ter usposabljanje posameznika za čim bolj<br />
neodvisno življenje glede na zmožnosti in<br />
cilje.<br />
Počitnice za otroke in mladostnike so namenjene<br />
otrokom in mladostnikom, počitnice<br />
za odrasle pa osebam starejšim od 18<br />
let. Vabljeni so vsi, ki želijo pridobiti izkušnje<br />
v naravnem okolju, se preizkusiti v različnih<br />
Še vedno pa je odprt razpis za:<br />
1. prostovoljce za pomoč pri varstvu otrok in<br />
odraslih z invalidnostjo ter sodelovanje pri<br />
različnih aktivnostih v sklopu programa. V<br />
zameno za opravljeno delo vam nudimo<br />
možnost dodatnega usposabljanja, brezplačno<br />
prehrano in prenočišče ter pisno potrdilo<br />
o udeležbi;<br />
2. spremljevalce/negovalce za spremstvo in<br />
nego otrok in odraslih z invalidnostjo,<br />
spremljevalcem/negovalcem nudimo brezplačno<br />
hrano in prenočišče, dnevno nagrado<br />
v višini 22 €, dodatno izobraževanje<br />
ter potrdilo o udeležbi;<br />
3. športne in<strong>št</strong>ruktorje, katerih delo obsega:<br />
organizacijo, vodenje ter prilaganje športnih<br />
aktivnosti (veslanje, jezdenje, plavanje<br />
v morju in bazenu, plezanje, lokostrelstvo<br />
in <strong>št</strong>evilne druge), skrb za varnost pri aktivnostih,<br />
sodelovanje pri negi oseb z invalidnostjo<br />
ter pri izvedbi večernega družabnega<br />
programa; vsem sodelavcem, ki bodo<br />
opravljali delo športnih in<strong>št</strong>ruktorjev, nudimo<br />
brezplačno hrano in prenočišče, možnost<br />
dodatnega usposabljanja in izobraževanja,<br />
dnevno nagrado, ki znaša 25 € in<br />
pisno potrdilo o udeležbi;<br />
4. delovne terapevte, katerih delovne naloge<br />
so: pregled osebne dokumentacije udeleženca<br />
in ocena stanja, določitev ciljev sku-
30<br />
paj z udeležencem, izvajanje delovno terapevtske<br />
obravnave – individualno ali skupinsko,<br />
napotki sodelavcem glede pravilnih<br />
transferjev, uporabe pripomočkov, svetovanje<br />
in podpora udeležencem pri lajšanju<br />
težav v domačem okolju..; pisanje poročila<br />
po končanem programu; vsem delovnim<br />
terapevtom nudimo možnost dodatnega<br />
izobraževanja, brezplačno hrano in<br />
prenočišče, dnevno nagrado, ki znaša 25 €<br />
ter pisno potrdilo o udeležbi;<br />
5. fizioterapevte, katerih delovne naloge so<br />
pregled dokumentacije, ocena stanja, določitev<br />
ciljev skupaj z udeležencem, individualno<br />
izvajanje fizioterapevtskih obravnav<br />
(z vsakim udeležencem 2 obravnavi v<br />
tednu, v trajanju minimalno 45 min), svetovanje<br />
in podpora udeležencem glede lajšanja<br />
težav v domačem okolju, napotki sodelavcem<br />
glede pravilnih transferjev in rokovanja,<br />
uporabe pripomočkov, itd. ter pisanje<br />
poročila po končanem programu. Ob<br />
hrani in prenočišču fizioterapevte nagrajujemo<br />
glede na <strong>št</strong>evilo obravnav: diplomirani<br />
fizioterapevti dobijo nagrado 12 EUR<br />
na obravnavo, <strong>št</strong>udentje fizioterapije z zaključenim<br />
tretjim letnikom <strong>št</strong>udija ali absolventi<br />
z izkušnjami individualnega dela<br />
pa 7 EUR na obravnavo, ter pisno potrdilo<br />
o udeležbi.<br />
5. Delovni čas terapevtov predvidoma traja<br />
od 9.00 do 13.00 ure (individualne obravnave)<br />
in od 15.00 do 19.00 ure (po dogovoru,<br />
delo v bazenu, pomoč pri jahanju) in<br />
sicer 6 dni v tednu. Obravnava traja vsaj 45<br />
min. Razbremenjeni ste v času opoldanskega<br />
počitka, med delovnim časom pa na<br />
podlagi programa in po dogovoru z vodjo<br />
tabora.<br />
6. izvajalce strokovnih in kreativnih delavnic,<br />
katerih naloga je organizacija in vodenje<br />
ustvarjalne delavnice z zastavljenim ciljem,<br />
motivacija udeležencev za sodelovanje<br />
ter skrb za material. Izvajalcem delavnic<br />
nudimo možnost dodatnega izobraževanja,<br />
brezplačno hrano in prenočišče, dnevno<br />
nagrado, ki znaša 25 € ter pisno potrdilo<br />
o udeležbi.<br />
Zdravstveno terapevtske kolonije za družine<br />
predšolskih otrok s posebnimi potrebami<br />
(ZTK) predstavljajo obliko izvajanja<br />
programa, ki je namenjen celotni družini –<br />
tako otrokom kot staršem, pa tudi sorojencem.<br />
Glavni cilj ZTK za družine je usposabljanje<br />
za ustrezno delo z otrokom s cerebralno<br />
paralizo in drugimi razvojnimi zaostanki,<br />
za večjo samostojnost, informiranost<br />
in razbremenitev družine. Ob rojstvu otroka,<br />
ki se rodi z določenimi posebnostmi, začutimo<br />
strah, jezo, nemoč. Srečanje z ugotovitvijo,<br />
da se otrok razvija drugače od ostalih<br />
otrok, sproži pri starših vrsto vprašanj, ki zahtevajo<br />
odgovore. Zdi se nam, da smo prepuščeni<br />
sami sebi. A ni nujno, da je temu tako.<br />
Otrokom nudimo varstvo s spremljevalcem,<br />
zaposlitve primerne njihovim sposobnostim<br />
in različne terapije. Hkrati pa staršem omogočimo<br />
prosti čas, sprostitev, zabavo, druženje<br />
z drugimi starši in nova znanja v sklopu
31<br />
V drugem terminu so še vsa mesta prosta.<br />
Potrebujemo tudi fizioterapevta, spremljevalce,<br />
prostovoljce, ki bodo v času šole za<br />
starše čuvali in animirali otroke.<br />
Vabimo vas, da si ogledate naše razpise za<br />
naše poletne razpise na internetni strani<br />
Zveze Sonček so.p. www.soncek.org in se<br />
nam pridružite v čim večjem <strong>št</strong>evilu.<br />
šole za starše. Celotni družini udeležba v programu<br />
prinaša <strong>št</strong>evilne nove izkušnje in socialne<br />
veščine.<br />
Udeleženci sofinancirajo stroške programa<br />
(starš z otrokom s PP 150 €, drugi starš 100 €<br />
in sorojenec od 2 leta dalje 70 €) na podlagi<br />
napotnice, ki je del prijavnice in jo potrdi<br />
otrokov pediater v razvojni ambulanti.<br />
V letu <strong>2019</strong> smo razpisali dva termina Zdravstveno<br />
terapevtskih kolonij za družine predšolskih<br />
otrok s posebnimi potrebami, ki bosta<br />
v Rekreacijskem centru Sonček Elerji: prvi<br />
termin med 17. 8. <strong>2019</strong> in 24. 8. <strong>2019</strong> ter drugi<br />
termin med 24. 8. <strong>2019</strong> in 30. 8. <strong>2019</strong>.<br />
Za dodatne informacije se lahko obrnete na<br />
vodje posamezne oblike poletnega programa:<br />
– Maja Bobnar – obnovitvena rehabilitacija –<br />
telefon 031 778 137, elektronska po<strong>št</strong>a obnovitvena@soncek.org<br />
– Zala Keiser – počitnice za otroke, mladostnike<br />
in odrasle – telefon 040 523 510, elektronska<br />
po<strong>št</strong>a pocitniceodsrali@soncek.org<br />
ali pocitniceotroci@soncek.org<br />
– Mojca Vaupotič – zdravstveno terapevtske<br />
kolonije za družine predšolskih otrok s posebnimi<br />
potrebami – telefon 040 749 794,<br />
elektronska po<strong>št</strong>a mojca.vaupotic@soncek.org<br />
mag. Mojca Vaupotič
32<br />
Se še vedno sprašujete,<br />
kaj boste počeli to poletje?<br />
Poskusite nekaj novega!<br />
Naj vam namignemo. Zveza Sonček od <strong>junij</strong>a do septembra<br />
organizira poletne tabore za otroke in odrasle z oviranostjo.<br />
Na taborih je veliko raznolikih športnih idr. aktivnosti in zabave,<br />
dobre volje ne manjka.<br />
Če želite preživeti aktivne počitnice ob slovenski obali (Center Sonček Elerji)<br />
ali v kmečkem okolju na Štajerskem (Center Sonček Vrtiče),<br />
nuditi pomoč ter ob tem spoznati nove prijatelje, je to prav za vas!<br />
To poletje iščemo predvsem prostovoljce, spremljevalce,<br />
športne in<strong>št</strong>ruktorje, fizioterapevte, delovne terapevte,<br />
specialne in socialne pedagoge, socialne delavce…<br />
Pohitite in si dovolite preživeti poletje, ki se ga boste še dolgo spominjali.<br />
Več o tem si lahko ogledate na str. 17 in 29 in na spletni strani www.soncek.org<br />
Poleg dobre družbe, nepozabnih spominov,<br />
brezplačnega prenočišča in hrane boste tudi finančno nagrajeni!