Sončnik št. 2 - junij 2019

22
Predstavljamo
10) Skupaj v skupnosti
Zveza Sonček je na 6. simpoziju hrvaške
zveze HSUTI predstavila svoje delovanje
kot primer dobre prakse.
Hrvaška Zveza društev oseb s telesnimi invalidnostmi
(HSUTI), ustanovljena leta 1970,
združuje 52 društev s celotne Hrvaške. Vrsto
let že organizirajo simpozije, na katere vabijo
tudi predstavnike sorodnih organizacij iz tujine.
Letos je bila povabljena Zveza Sonček.
Letošnji 6. simpozij je potekal v okviru projekta
»Zajedno u zajednici« ali »Skupaj v
skupnosti«, s poudarki na naslednjih področjih:
• delovno pravna ureditev zaposlovanja v
društvih,
• prispevek društev k razvoju neinstitucionalnih
oblik skrbi in storitev,
• problematika celostne zgodnje obravnave,
• problematika osebne asistence,
• sistemska ureditev pomočnikov v šolah in
strokovnih – komunikacijskih posrednikih,
• financiranje društev,
• preprečevanje izgorelosti staršev in strokovnih
sodelavcev.
Tudi društva na Hrvaškem, ki v zelo širokem
obsegu izvajajo storitve v podporo oseb z invalidnostmi
v vsakodnevnemu življenju, se
srečujejo s pretogo delovno pravno zakonodajo.
Večino storitev izvajajo preko projektov,
zato ne morejo pokrivati vseh stroškov dela
zaposlenih, ki izhajajo iz delovno pravne zakonodaje,
ker za to nimajo sistemske podlage.
Društva po svojih najboljših močeh zagotavljajo
storitve, ki jih osebe z invalidnostmi potrebujejo,
a so pri tem zelo obremenjena. Nekatera
društva postajajo po številu zaposlenih
sodelavcev prave »firme«, nimajo pa
ustreznih kadrov in služb, da bi zadostile
predpisom. V večjih mestih je sicer situacija
precej boljša kot v manjših krajih. A sam opažam,
da ima lahko pomanjkanje sistemskih
rešitev tudi »dobre strani«. Člani društev so
močno povezani med seboj, močno so vpeti v
življenje in delo v lokalnem okolju pri reševanju
problemov iz življenja in dela oseb z invalidnostmi.
Tudi samih oseb z invalidnostmi
je veliko zaposlenih v društvih. Prihajajo
mlajše generacije, ki so pri reševanju svojih
problemov pripravljene aktivno sodelovati in
prispevati v kar največji meri. Ne moremo pa
pričakovati, da bodo člani društev skrbeli za
reševanje problemov, za katere so po mednarodnih
konvencijah dolžni skrbeti in sprejemati
ustrezne ukrepe državni organi. Zato je
nujno nekatere rešitve prenesti v sistemske
rešitve. Največ govora je bilo o celostni zgodnji
obravnavi, o osebni asistenci, o statusu pomočnikov
učencem v šolah ter financiranju
delovanja društev ter zagotavljanju in plačevanju
ustreznih kadrov. Še vedno bo ostalo