Sončnik št. 2 - junij 2019

More documents

Recommendations

Info

8 Stroka 3) S sodelavci smo ekipa Inkluzivne zaposlitve oseb, ki so vključene v VDC, vse pogosteje postajajo del vsakdana tistih, ki se sicer zaradi oviranosti ne morejo zaposlovati v običajnih službah. Predstavljamo primer dobre prakse vključitve Nejca Goršina Fabjana v slaščičarni Hiše kulinarike v Novem mestu. K uspehu so pripomogli tako angažiranost Nejčevih staršev, kot pripravljenost kolektiva, da novega sodelavca sprejme medse. V času Nejčevega šolanja se z možem nisva zavedala kako stresno obdobje nas čaka po končanem šolanju. Nejc je po koncu šolanja ostal doma, kjer je bil zelo nezadovoljen. Vedno je želel delati, vedno je imel in še vedno ima visokoleteče cilje. Med drugim je želel delati tudi v slaščičarni ali kuhinji, vendar se je tekom šolanja v prilagojenem programu in nižjem poklicnem izobraževanju na Grmu Novo meso – centru biotehnike in turizma ter opravljenih testiranj izkazalo, da so njegove sposobnosti prenizke in na trgu dela ne bo uspešen. Z možem sva iskala možnosti, da se dopoldne vključi v kakršno koli dejavnost, ki bi pomenila večjo socialno vključenost in naju hkrati razbremenila. Po razmisleku in pogovoru z Iztokom in Violeto Suhadolnik smo prišli na idejo, da bi poskusili Nejca vključiti v delo v slaščičarski kuhinji v Hiši kulinarike, kjer si je resnično želel delati (tam je opravljal večji del praktičnega pouka in praktičnega usposabljanja z delom). Idejo sem na sestanku predstavila direktorju Grma Novo mesto – centra biotehnike in turizma Tonetu Hrovatu. Ideja mu je bila takoj všeč in se je takoj strinjal z njo. Po več tednih načrtovanj, usklajevanj in pogovorov z zaposlenimi v Hiši kulinarike, vodstvom šole in predstavniki Zveze sonček je prišlo do podpisa pogodbe in pričetka uvajanja v delavni proces. Od takrat Nejc vedno pravi, da gre v službo in zaposleni so ga zelo hitro vzeli za svojega. Sama sem bila ves čas vključena v vse faze vključevanja v delovni proces. Na eni strani sem bila v vlogi mame osebe s posebnimi potrebami, ki išče rešitev za svojega otroka. Bila sem v vlogi zaposlene na Grmu Novo mesto – centru biotehnike in turizma, zadolžene za notranji nadzor in kakovost v slaščičarski kuhinji, ki mora zagotoviti varna živila. Hkrati pa tudi v vlogi koordinatorice med različnimi deležniki in svetovalke, v primeru, da se zaposleni ne bi znašli v določeni situaciji z Nejcem. Nejc zelo rad hodi v Hišo kulinarike, kjer je med 7. in 12. uro. Opravlja različne naloge, ki jih je bolj ali manj osvojil. Zelo redko je bilo potrebno zaposlene v slaščičarski kuhinji opozoriti, da morda česa ne zmore, da morajo znižati pričakovanja, da ne bo vedno vse narejeno dobro, da ni eden od zaposlenih, ki mora opraviti določeno količino dela, da ima omejitve, potrebuje nadzor …, ali pa da določene stvari zmore in naj kar vztrajajo, da jih opravi. Vedno smo vse reševali sproti s pogovorom. V tej isti kuhinji poteka praktični pouk dijakov in <strong>št</strong>udentov, ki so ga ravno tako dobro sprejeli in brez težav delajo skupaj. Na začetku so ga preizkušali na različnih področjih dela in izkazalo se je, da ob nadzoru lahko pomiva posodo, po navodilu prinaša in odnaša stvari, čisti določene prostore in pakira pecivo. Najbolj je vesel, kadar ima kakšen od učiteljev praktičnega pouka ali zaposlenih
9 čas in skupaj pečeta, ustvarjata in krasita. Pomivanju posode se je na začetku upiral, vendar smo mu uspeli razložiti, da brez dobro pomite posode ne morejo narediti torte, sladoleda, piškotov in sedaj je na to celo ponosen. Veseli me, da smo našli tako dobro rešitev, ki bi bila lahko za zgled ostalim. Menim, da bi moralo več oseb s posebnimi potrebami dobiti možnost, da se vključijo v delovne procese in se pri tem počutijo sprejete in koristne. Žalosti pa me, da nekateri (med njimi tudi strokovni delavci, ki dnevno delajo z mladostniki s posebnimi potrebami) še vedno ne razumejo, da to ni redna zaposlitev. Brez možnosti, ki jo je Nejc dobil v Hiši kulinarike, bi ostal doma, pred televizijo in računalnikom ter postajal vedno bolj socialno izključen. Zdaj pa je prav nasprotno – vedno bolj je vključen, vse bolj samostojen in zadovoljen. S tem pa pridobivava tudi midva z možem. Jana Goršin Fabjan, Nejčeva mama »V službo hodim že eno leto. Delam v slaščičarski kuhinji. Pomivam posodo, nosim stvari, včasih tehtam moko, maslo, zložim jajca v hladilnik, pospravljam, nosim smeti. Danes sem delal sladoled s pomočjo profesorice Marice. Največkrat pomivam posodo. Najbolj mi je všeč, da sem pomemben, ker bi to drugače počel nekdo drug. Brez pomite posode ne morejo delati tort, peciva… Všeč mi je, ko gledam kako krasijo torte ali ustvarjajo nove slaščice. S sodelavci smo ekipa in se pogovarjamo, vsi me kličejo Nejček ali Nejko. Sodelavci so me lepo sprejeli. Ni mi všeč, da moram pomivati velike kotle.« Nejc Goršin Fabjan »Slabo leto nazaj se je pri nas zaposlil Goršin Fabjan Nejc. Kot vsak novinec v novem delovnem okolju, je tudi on imel nekaj začetnih težav, ki so sčasoma izzvenele in postal je pomemben člen v našem poslovnem procesu. Tudi smo se sami morali, kot je običajno, navaditi na novega kolega, ki smo ga z veseljem sprejeli v naš kolektiv. Goršin Fabjan se je relativno hitro navadil dela v slaščičarski kuhinji, kasneje pa je tudi vedno večkrat izražal željo po novih znanjih in tehnikah dela, ki jih pri delu uporabljamo. Vse kar je pri delu osvojil je po njegovem pričevanju tudi večkrat preizkusil v domačem okolju. Kolega večino delovnega časa opravlja lažja opravila v kuhinji, prevzema naročeno blago in ga tudi ustrezno skladišči, večkrat si delo poišče sam. Pri svojem delu gre v korak z zaposlenimi, le za kakšen odtenek počasneje. Ima željo po učenju in je dober opazovalec. Kadar se v slaščičarni uvaja in snuje nova slaščica, je rad zraven, tudi poskusi jo rad. Verjamemo, da je pred kolegom še uspešna kariera, saj je pri nas pokazal ustrezno mero zanimanja za poklic slaščičarja, ustrezno mero samostojnosti in tudi samoiniciativnosti. Ko enkrat določene postopke del osvoji, večinoma ne potrebuje nadzora, le nekoliko vodenja s strani dodeljenega tutorja. Prav tako tudi verjamemo, da se bo mladi mož v novem delovnem okolju hitro prilagodil in pričel osvajati nova znanja. Tudi v prihodnje mu želimo veliko uspehov in vse dobro.« Za kolektiv slaščičarne Hiše kulinarike in turizma, Jernej Plut, Nejčev mentor
Page 1 and 2: TISKOVINA Poštnina plačana pri po
Page 3 and 4: Uvodnik 1) Stopimo na stran najbolj
Page 5 and 6: 5 5) Delovne akcije v več enotah V
Page 7: 7 12) Z barvicami do nasmeha V papi
Page 11 and 12: 11 »vključujoče šole za vse otr
Page 13 and 14: 13 ranost jih postavlja v fizično
Page 15 and 16: 15 Stroka 6) Nove možnosti za reha
Page 17 and 18: 17 To smo mi 7) Začeli so se polet
Page 19 and 20: 8) 19 To Drugačnost smo - mi predn
Page 21 and 22: 21 zelo pomembna je pravočasna in
Page 23 and 24: 23 veliko potreb, ki ne bodo zajete
Page 25 and 26: 25 Predstavljamo 12) Čebelarstvo z
Page 27 and 28: 27 varstvu tudi brez soglasja/spora
Page 29 and 30: 29 29 14)Zgodilo Poletni programi s
Page 31 and 32: 31 V drugem terminu so še vsa mest

Sončnik št. 2 - junij 2019

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?