Sončnik št. 2 - junij 2019

27
varstvu tudi brez soglasja/sporazuma staršev,
nov institut podelitve starševske skrbi sorodniku
ter prenos pristojnosti odločanja iz centrov
za socialno delo na sodišča. Prenos pristojnosti
odločanja na sodišča o vseh skrbniških
zadevah, vključno z imenovanjem in razrešitvijo
skrbnika se tako iz CSD prenaša na
sodišče. Izjema bo glede skrbništva za posebni
primer, kjer bosta pristojna CSD in sodišče ter
organ pred katerim teče postopek. Skladno z
določbami zakonika institutov odvzema poslovne
sposobnosti in podaljšanja roditeljske
pravice ni več. Te osebe bo sodišče lahko postavilo
pod skrbništvo.
Vzgoja in izobraževanje
Med najbolj aktualna vprašanja na področju
vzgoje in izobraževanja trenutno sodijo vprašanja
glede reforme šolstva, priprave nove
Bele knjige in ključnih prioritet v letu 2019.
Med njimi je tudi družbeni dogovor, kot odgovor
na vprašanje, kaj pravzaprav želimo od
slovenskega vzgojno-izobraževalnega siste ma.
»Ne bomo delali revolucij, sistem bomo nadgrajevali
postopoma," je med drugim izpostavil
minister za šolstvo in določil tudi okvirno
časovnico oblikovanja tega strateškega dokumenta,
ki načrtuje pripravo koncepta Bele
knjige do konca leta 2019 in v letu 2020 oblikovanje
končnega predloga, kateremu bodo
sledile zakonske spremembe. Dosedanji regijski
posveti na to temo so pokazali, da ministrstvo
še nima niti vsebinskih izhodišč, kaj šele
konkretnih predlogov za nove strategije. Strokovni
svet Zveze Sonček je ob tem opozoril, da
potrebujemo v Sloveniji zavezujoč politični in
strokovno podprt ter utemeljen strateški dokument,
ki bo podlaga za reformo inkluzivnega
izobraževanja v Sloveniji in omogočal celostni
projekt inkluzije. To pa je mogoče uresničiti
tudi s podporo namenskih evropskih
sredstev in tujih strokovnjakov.
Osebna asistenca
O osebni asistenci smo prav tako pisali že v
prejšnji številki. Zakon se izvaja na polno, uporabnikov
asistence, tudi takih, ki bi morali
imeti zagotovljeno drugačno oskrbo oz. storitve.
Vse večje je tudi število izvajalcev, tudi
takih, ki so v tem našli priložnost za predvsem
svoj boljši materialni položaj. Vsi skupaj bi se
moral zares vprašati kako in v kakšno smer
gre trenutno izvajanje zakona. Ali še sledimo
ciljem in namenu zakona – zagotavljanju enakih
možnosti za aktivno vključevaje v običajno
okolje oz. socialno vključenost, odločanje
o lastnem življenju, možnost življenja v
skupnosti – izven institucij?
Dolgotrajna oskrba zdaj zares bo?
Predsednik Vlade RS in minister za zdravje in
še kdo obljubljajo da bo, zakon je v programu
Vlade RS in po terminskem planu naj bi
zakon prišel novembra v javno razpravi, aprila
2020 pa naj bi bil tudi sprejet. Pripravljena je
tudi finančna konstrukcija. Trenutno še poteka
pilotni projekt v treh regijah, kjer so nosilci
Zdravstveni dom Celje, DSO Dravograd
in CSD Krško s svojimi projektnimi partnerji.
Ključne spremembe zakona o dolgotrajni
oskrbi (DO), ki naj bi jih zakon prinesel, so:
poenotenje pravic do DO, enotna ocena upravičenosti,
integrirana mreža izvajalcev, koordinirano
izvajanje vseh storitev DO, hitrejši
razvoj storitev v skupnosti ter zagotavljanje
verige skrbi oskrbe za lažje prehajanje med
storitvami. Seveda tudi integrirano financiranje.
Cilj novega zakona je torej integriran sistem
DO in učinkovita podpora uporabniku
za kakovostno in varno življenje. Zastavljeno
lepo, a spet tisto ključno vprašanje – ali bo res
tako tudi pri izvajanju zakona.
Jelka Bratec