You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Slovenski
ISSN 2630-1539
Št. 7. | letnik 3
| Junij 2020
Revija za odgovorno podjetništvo
www.sbc.si
Bomo zmagali ali ne?
Posledice epidemije. Večina strokovnjakov napoveduje krizni scenarij z
dokaj hitrim odbojem. A najbolj znani slovenski makroekonomist
dr. Egon Zakrajšek opozarja: »O scenariju V lahko le sanjamo.« str. 6, 38
Jure Knez je
najboljši kandidat
v tem trenutku.
Prinaša svežino,
ki jo klub
potrebuje.
VMarjan Batagelj
o svojem
nasledniku
na mestu
predsednika
SBC.
str. 64
2
SBC | Kazalo | Kolofon | Junij 2020
3
Slovenski
Intervju: Dr. Egon Zakrajšek
»O odbojnem scenariju V lahko le sanjamo« 38
Št. 7. | letnik 3 |
Junij 2020
Uvodnik
V, W, L, I ali U – to je zdaj vprašanje 4
Gospodarska napoved
Zmerno do optimistično … Če ne bo novega vala. 6
Državni ukrepi
Če bo kriza, skrajšajte delovni čas 8
Likvidnostni zakon
Poroštva za kredite do konca leta 2020 10
Kje je koronavirus udaril najmočneje
V turističnih agencijah do 70 % upada prihodkov 12
Turizem
Kje ima Slovenija priložnost za turistični razcvet? 14
Covid-19 hujši kot vojna 16
Digitalizacija poslovanja
Pomeni »Go Digital« tudi »Go Future« 18
Transport na udaru
Koronavirus okužil dobavno verigo 20
Industrija
Ni ga junaka, ki bi znal napovedati 22
Nevarnost: preveč ukvarjanja s preteklostjo
Industrija: kriza je priložnost za pogumne 24
Mobilnost
Čas krize je čas za razvojne nadure 28
Zdrava hrana
Delno pečeni kruh proti množičnim nakupom kvasa 30
Gradbeništvo
Globokih ran ne bo, če bo država pihnila v jadra 31
Upad investicij in investicijske priložnosti
Po krizi: ponekod 70 odstotkov kadra preveč 32
Lekcije koronakrize
»Nič na tem svetu ni samoumevno« 34
Intervju: Dr. Egon Zakrajšek
»O odbojnem scenariju V lahko le sanjamo« 38
Likvidnost
Finance po koroni – kje dobiti sredstva? 44
Varno delovno mesto
Konec epidemije ne pomeni konca ukrepov 48
Odnos z zaposlenimi
5 + 6 nasvetov za krizno komuniciranje 52
Pokoronsko komuniciranje
10 pravil spletnih sestankov 56
Digitalne rešitve
Kako organizirati in izvesti odličen spletinar? 60
Novice
Dr. Jure Knez na čelu SBC nasledil Marjana Batagelja 64
Obiskanost spletne strani SBC
Za skokovitih 360 % več uporabnikov sbc.si 66
Odgovorni urednik:
Goran Novković
Izvršna urednica:
Katarina Klepec Kovač
Oblikovanje:
Nenad Bebić
Uredništvo:
Klub slovenskih podjetnikov GIZ
Dimičeva ulica 16
1000 Ljubljana
info@sbc.si
Trženje oglasnega prostora:
Eko dežela, d. o. o.
trzenje@sbc.si
01 5130 824
SBC Podjetnik je revija SBC –
Kluba slovenskih podjetnikov,
namenjena najboljšim slovenskim
malim in srednjim podjetjem,
največjim podjetjem in ključnim
posameznikom ter ustanovam
v državi, ki bi vsak na svojem
področju morali skrbeti za čim
bolj podjetno in podjetniško
Slovenijo.
ISSN 2630-1539
4
SBC | Uvodnik | Junij 2020
V, W, L, I ali U – to je
zdaj vprašanje
Prva zgodba. 13. marca, dan po
razglasitvi epidemije, sem šel v
trgovino z živili v Žalcu. Zunaj je
bilo zadnjih pet vozičkov.
Dobra dva tedna pozneje so mi člani
iz vrst prevoznikov povedali, da so si ljudje naredili
tolikšne zaloge, da so skladišča z živili prepolna.
Druga zgodba. Teden dni po začetku epidemije sem se pogovarjal z Aljošo
Domijanom, lastnikom spletne prodajalne EnaA. Pozor: v dveh dneh ob
razglasitvi epidemije so jih prodali toliko kot ves december – mobilnih telefonov
namreč!
Tretja zgodba. Na začetku aprila je predsednik vlade na sestanku s predstavniki
gospodarstva izjavil naslednje: »Nevidno roko trga je zamenjala vidna roka
države.« Razsežnosti krize so postajale tolikšne, da so države začele metati
denar iz helikopterja, kot še nikoli doslej.
Četrta zgodba. Na začetku junija sem vprašal svoje znance, ali so kdaj pred
epidemijo uporabili aplikacije za videosestanke na daljavo. Vsi odgovori so bili
negativni. Zdaj jih uporabljajo vsi.
Želimo vam, da
se boste časa po
epidemiji spominjali
po črki V.
Avtor: Goran Novković, izvršni direktor SBC
– Kluba slovenskih podjetnikov
Peta zgodba. V zadnjih tednih se je epidemija pri
nas vendarle umirila. Skoraj vse strokovne ustanove
po vrsti so nam začele napovedovati odbojni
scenarij recesije v obliki V. A ne vsi. Znani slovenski
makroekonomist dr. Egon Zakrajšek se v intervjuju v
tej reviji zdi veliko bolj previden.
Teh pet zgodb lepo ponazarja bližnjo preteklost.
Toda vse nas bolj zanima, kakšna bo prihodnost.
Bo V, W, L, I ali U – to je zdaj vprašanje. Negotovost je še vedno velikanska. Za
marsikoga je žal vprašanje tudi – biti ali ne biti.
Ob zavedanju razmer smo zato v SBC – Klubu slovenskih podjetnikov prvi dan
po razglasitvi epidemije ustanovili ad hoc krizni štab s tremi glavnimi nalogami:
sooblikovati vladne protikoronske ukrepe, za člane SBC postaviti močno
informacijsko in svetovalno točko ter jim pomagati z informacijami o potrebni
zaščitni opremi. Pa še marsikaj drugega smo počeli, da smo pomagali tistim, ki
so pomoč potrebovali.
Upajmo, da je najhujše zdaj res za nami. Zdravstveno. Ekonomske posledice
pa bomo čutili še dolgo. V tej reviji smo vam zato pripravili ključne informacije
za vaše poslovanje v času sobivanja z novim koronavirusom. Da bomo lažje
prebrodili krizo ter se čim hitreje in čim višje odbili od dna.
Naj bo V.
53
V sodelovanju
z obnovljivimi
viri do visokih
prihrankov
Član
V Hotelu A v Žalcu so svojim gostom zagotovili udobje,
toplino in domačnost tudi s pomočjo toplotne črpalne
podjetja Kronoterm.
S
pomočjo strokovnjakov iz
Kronoterma so v Hotelu A
izpeljali naložbo v varčnejše
zagotavljanje udobja gostov.
Za ogrevanje, hlajenje
in toplo vodo za 48 sob, restavracijo,
savno, fitnes in ogrevanje bazena so
uporabili Kronotermovo toplotno
črpalko WPG z booseter rešitvijo, ki
izkorišča temperaturo pregretih par.
NujNe so stalNe Naložbe
Spomini, ki jih gostje ustvarijo med
počitnikovanjem, so za razvoj turizma
ključnega pomena. Kako se počutijo,
kaj počnejo in kako turistični delavci
skrbijo zanje – to je tisto, kar šteje.
Ogrevanje, hlajenje in topla sanitarna
voda povzročajo neizogibne stroške,
ki so nujni za zagotavljanje udobja
gostov. Ponudniki turističnih nastanitev
morajo poleg vseh teh stroškov
skrbeti tudi za ustrezne naložbe, za
katere navadno zmanjka denarja, zato
so prihranki pri osnovnih vzdrževalnih
storitvah zelo pomembni. Iskanje
rešitev, kako vedno dražja in okolju
škodljiva fosilna goriva nadomestiti
z novejšimi in okolju prijaznejšimi
viri ogrevanja, so Hotel A pripeljali
do naložbe v varčnejše zagotavljanje
udobja njihovih gostov.
Ogrevanje, hlajenje in
toplo vodo omogoča
toplotNa črpalka
V Kronotermu so zanje razvili sistemske
rešitve za znižanje stroškov
ogrevanja, hlajenja, ogrevanja bazena,
priprave tople sanitarne vode, zmanjšanja
števila različnih sistemov za vse
storitve in s tem njihovega vzdrževanja.
S tem so nadomestili draga in
škodljiva goriva. V fazi projektiranja
rešitve se je sicer pojavilo nekaj
pomislekov, ali se bo možno izogniti
uporabi plina, še zlasti za pripravo
tople sanitarne vode in za izpolnjevanje
sanitarnih zahtev, a se je kljub
višjemu začetnemu vložku investitor
odločil za rešitev s posebnimi Kronotermovimi
toplotnimi črpalkami
zemlja-voda WPG, za katere je bilo
izdelanih 16 geosond.
Sistem toplotnih črpalk Kronoterm
za segrevanje sanitarne vode izkorišča
temperaturo pregretih par. Tako
je možno hkrati ogrevati oz. hladiti
objekt in segrevati sanitarne vode na
višjih temperaturah od 70 °C brez
zmanjšanja izkoristka delovanja toplotne
črpalke. Pomembna prednost
je tudi priprava tople sanitarne vode
s temperaturami, višjimi od 60 °C. To
lahko s pridom uporabljate za zaščito
pred nastankom legionele.
do 80 odstotkov potrebNe
toplote dobijo iz
obNovljivih virov
V Hotelu A od 50 do 80 odstotkov
potrebne toplote zdaj pridobijo brezplačno
iz obnovljivih virov. Po prvi
sezoni obratovanja z novo črpalko
ugotavljajo, da so stroški ogrevanja,
hlajenja in priprave tople sanitarne
vode približno enakomerni in v povprečju
nižji od 800 evrov na mesec.
Naložba, za katero so se odločili v
Žalcu, ima trikrat manj obratovalnih
stroškov, kar pomeni, da se bo višji
vložek hitro povrnil. Poleg velikih prihrankov
izbrani sistem zagotavlja tudi
maksimalno udobje gostov, izpolnjuje
vse sanitarne predpise in v primerjavi
s prej obstoječo tehnologijo za več
kot 2,5-krat zmanjša globalno segrevanje
ozračja.
Se s podobnimi težavami spopadate
tudi vi? Brez skrbi. Kronotermova
ekipa izkušenih strokovnjakov vam
bo pomagala najti rešitev in izpolniti
vsako željo. S toplotnimi črpalkami
Kronoterm svojim gostom omogočite
udobje, ki bi ga privoščili tudi sebi.
Pišite na info@kronoterm.com ali
pokličite na 03 703 16 20.
Več na: www.kronoterm.com
Promo
6
SBC | Gospodarska napoved | Junij 2020
Napovedi za Slovenijo
2020 2021
Banka Slovenije (junij) –6,50 % 4,90 %
OECD (junij) –7,80 % 4,50 %
EBRD (maj) –5,50 % 5,00 %
Evropska komisija (maj) –7,00 % 6,70 %
UMAR (april) –8,10 % 3,50 %
IMF (april) –8,00 % 5,40 %
Vir: Poročila navedenih institucij
Foto: Shutterstock
Zmerno do
optimistično
… Če ne bo
novega vala.
Najnovejše gospodarske napovedi
predvidevajo od 5,5- do 8-odstotni
padec slovenskega BDP v tem letu.
V povprečju naj bi se svetovno
gospodarstvo letos skrčilo za tri
odstotke. Kriza naj bi imela obliko
črke V.
Avtorica: Polona Movrin
V
zadnji junijski napovedi
makroekonomskih gibanj je
Banka Slovenije napovedala
6,5-odstotni padec slovenskega
bruto domačega proizvoda
(BDP).
»Letos pričakujemo globok padec zasebne
potrošnje. Gospodinjstva se bodo namreč ob
negotovih razmerah na trgu dela in upoštevanju
večjega socialnega distanciranja vedla previdneje
in povečevala previdnostno varčevanje. Predvsem
bo upadla potrošnja nenujnih in trajnejših dobrin
ter storitev. Pričakujemo zlasti padec prodaje
avtomobilov, manjše pa bo tudi povpraševanje po
storitvah, ki zahtevajo neposrednejši telesni stik,«
pojasnjujejo v Banki Slovenije.
Podjetja bodo po mnenju centralne bančne
institucije previdnejša pri investicijah: »Upad
naročil in prekinitev dobavnih verig bosta močno
vplivala na investicijske odločitve podjetij. Te
bodo odvisne zlasti od stopnje poslabšanja
njihovega likvidnostnega položaja, ki jo lahko
omili garancijska shema države. Zaradi velikega
upada zaupanja v gospodarstvu in številnih
negotovosti se bodo podjetja odločala za
prelaganje investicij v naslednja leta, kar se
bo letos odrazilo v globokem padcu predvsem
investicij v opremo in stroje, v naslednjih letih pa v
njihovi zmerni rasti.«
Urad za makroekonomske analize in razvoj
(UMAR) je v dokumentu Scenarij covid-19, ki ga je
izdal aprila letos, Sloveniji napovedal 8,1-odstotni
padec BDP. V zadnjem Ekonomskem ogledalu,
ki je izšlo v prvi polovici junija, sicer ugotavlja,
da se je razpoloženje v gospodarstvu po velikem
padcu v aprilu nekoliko izboljšalo, a zaupanje
Gospodarska napoved
7
v vseh dejavnostih in med potrošniki ostaja na
zgodovinsko nizki ravni.
»Dodana vrednost bo letos predvidoma
najbolj upadla v prometu, storitvah hotelskih
nastanitev ter gostinskih in osebnih storitvah,
padec pa bo predvidoma globok tudi v
predelovalnih dejavnostih,« ugotavlja UMAR.
Evroobmočje bo padlo za 7,5 %
Izvoz in uvoz bosta letos v Sloveniji prav tako
močno upadla, saj je covid-19 paraliziral bolj ali
manj ves svet. Izvršna direktorica Mednarodnega
denarnega sklada (IMF) Kristalina Georgieva je
aprila, pred zasedanjem IMF in Svetovne banke,
ocenila, da bo pandemija covida-19 povzročila
največji gospodarski upad po veliki depresiji
leta 1929.
V povprečju naj bi se svetovno
gospodarstvo letos skrčilo za tri odstotke,
a med regijami in državami obstajajo
velike razlike. Evroobmočje naj bi utrpelo
7,5-odstotni padec (Evropska unija
7,1-odstotnega), ZDA 5,9-odstotni padec,
Japonska 5,2-odstotnega, Rusija 5,5,
Kitajska pa naj bi zabeležila rast BDP v višini
1,2 odstotka. Za Slovenijo je IMF napovedal
8-odstotni padec.
»Prizadetost držav je zelo različna, odvisna
pa je predvsem od strukture gospodarstva
in hitrosti odzivanja države. Gospodarstva z
višjim deležem storitvenih dejavnosti, na primer
turizem, so veliko bolj prizadeta; v Evropi so to
denimo Italija, Španija, Grčija in Hrvaška. So se
pa tokrat hitro odzvale centralne banke, kar je
bistveno drugače kot pri prejšnji krizi. Države
so z različnimi ukrepi priskočile na pomoč tako
prebivalstvu kot gospodarstvu,« pravi profesor
za področje mednarodnih financ in ekonomskih
politik EU na Ekonomski fakulteti Univerze v
Ljubljani prof. dr. Mojmir Mrak in dodaja, da bo ta
kriza bistveno spremenila svet.
Še najbolj optimistično napoved je do
zdaj podala Evropska banka za obnovo in razvoj
(EBRD). V majski napovedi je Sloveniji napovedala
najnižji padec med vsemi institucijami, in sicer
5,5 odstotka. Padec naj bi bil predvsem posledica
upada zunanje trgovine zaradi ohromljenega
evropskega in svetovnega gospodarstva. Za
celotno regijo EBRD, ki obsega srednjo, vzhodno in
jugovzhodno Evropo, države nekdanje Sovjetske
zveze in severnoafriške države ter Turčijo, je
banka napovedala 3,5-odstotni padec BDP.
Dr. Mrak: »Napovedi so ugodne, če ...«
Zaradi nepredvidljivosti covida-19 so vse
institucije pri napovedih previdne, a za zdaj so
obeti za prihodnji dve leti v zelenih številkah.
Slovensko gospodarstvo lahko pričakuje rast, in
sicer za 4,9 odstotka v letu 2021 in 3,6 odstotka
v 2022. Pogoj za uresničitev te napovedi Banke
Slovenije je uspešno obvladovanje virusa brez
ponovne uvedbe strogih omejevalnih ukrepov.
IMF podobno napoveduje za mednarodni
prostor: »Če se bodo razmere v drugi polovici
letošnjega leta umirile in bodo omejevalni ukrepi
sproščeni, bo svetovno gospodarstvo ob uvedbi
ustreznih ukrepov držav v letu 2021 zabeležilo
rast v višini 5,8 odstotka.«
Če se bodo razmere v drugi polovici
letošnjega leta umirile in bodo
omejevalni ukrepi sproščeni, bo svetovno
gospodarstvo ob uvedbi ustreznih
ukrepov držav v letu 2021 zabeležilo rast
v višini 5,8 odstotka.
Evroobmočje in ZDA naj bi po napovedi IMF
drugo leto zabeležila 4,7-odstotno gospodarsko
rast (Evropska unija 4,8 odstotka), Japonska
tri odstotke, Rusija 3,5 in Kitajska 9,2-odstotno
gospodarsko rast. Sloveniji IMF napoveduje
5,4-odstotno rast v letu 2021. Napoved EBRD
je slabša; Sloveniji napoveduje 5-odstotno rast,
regiji, v kateri banka deluje, pa 4,8-odstotno rast
BDP.
Tudi dr. Mrak pravi, da so napovedi za
prihodnje leto razmeroma ugodne, če seveda ne
bo drugega vala covida-19: »Po trenutni oceni bo
ta kriza potekala v obliki črke V; hiter padec in
hiter vzpon, kar pomeni okrevanje v letu ali dveh.«
8
SBC | Državni ukrepi | Junij 2020
Foto: Shutterstock
Če bo kriza,
skrajšajte
delovni čas
Tretji protikoronski zakon
podaljšuje veljavnost nekaterih
že sprejetih ukrepov iz prvega
paketa, hkrati pa uvaja nekaj
novih.
Avtor: Matjaž Petan
Med novimi ukrepi, ki jih je
konec maja prinesel Zakon
o interventnih ukrepih
za omilitev in odpravo
posledic epidemije bolezni
covid-19 za državljane in
gospodarstvo (ZIUOOPE), je za delodajalce
bistvenega pomena za naslednje mesece
subvencioniranje skrajšanega polnega
delovnega časa.
1Delno subvencioniranje skrajšanja polnega
delovnega časa
Delodajalec bo lahko delavcu, ki ima sklenjeno
pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, v primeru
začasne nemožnosti zagotavljanja dela
iz poslovnih razlogov začasno odredil delo s
skrajšanim delovnim časom (od 20 do 35 ur
na teden), v preostalem deležu do polnega
delovnega časa pa delavca hkrati delno napotil
na začasno čakanje na delo.
To pravico do subvencije lahko uveljavlja
delodajalec, ki:
je pravna ali fizična oseba in ki je bil v
Poslovni register Slovenije vpisan pred 13.
marcem 2020 ter zaposluje delavce na podlagi
pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas in
po njegovi oceni najmanj 10 odstotkom
zaposlenim na mesec ne more zagotavljati
najmanj 90 odstotkov dela.
Ker je namen zakona ohranitev delovnih
mest, odreditev dela s skrajšanim delovnim
časom ni možna v času odpovednega roka,
Državni ukrepi
9
posameznemu delavcu pa se lahko odredi delo
s skrajšanim delovnim časom od 1. junija do
31. decembra 2020.
Delodajalec mora delavcu pisno odrediti
delo s skrajšanim delovnim časom, ki ne sme
biti krajši od polovice polnega delovnega časa,
o čemer mora obvestiti Zavod RS za zaposlovanje
najkasneje v roku treh delovnih dni od
napotitve. Vlogo za dodelitev subvencije pa je
treba vložiti najpozneje v 15 dneh po odreditvi
skrajšanega delovnega časa. Zavod RS za
zaposlovanje bo o vlogi odločil s sklepom v 15
dneh od prejema vloge.
Višina subvencije je fiksna, sega od 112
do 448 evrov, odvisno od obsega skrajšanega
delovnega časa. Delodajalec v obdobju
prejemanja subvencije in še mesec dni po tem
obdobju ne sme začeti postopka odpovedi
pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga
delavcem, ki jim je odredil delo s skrajšanim
delovnim časom.
2Delno povračilo nadomestila plače lahko z
vlogo uveljavljate le še do 30.06.
S tretjim protikoronskim zakonom je bil ukrep
za delno povračilo nadomestila plače delavcem
na začasnem čakanju podaljšan do konca
junija.
Bistvena sprememba za delodajalce je
višina delnega povračila izplačanega nadomestila
plače, ki znaša 80 odstotkov nadomestila
plače in je omejena z višino najvišjega zneska
denarnega nadomestila za primer brezposelnosti,
določenega v zakonu, ki ureja trg dela. V
80 odstotkih nadomestila plače je vključeno
nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna
zavarovanja.
Višina delnega povračila nadomestila
plače, ki ga izplača Republika Slovenija, ne
sme presegati 80 odstotkov vrednosti izplačanega
nadomestila plače, zato delodajalec krije
preostalo višino povračila do 20 odstotkov
nadomestila plače in prispevkov.
Delodajalec uveljavi pravico do povračila
izplačanih nadomestil plače z vlogo v elektronski
obliki pri Zavodu RS za zaposlovanje
najpozneje do 30.06.2020.
Vaše podjetje ne
pozna meja, niti
Vaša banka. To je
außergewöhnlich.
au|ßer|ge|wöhn|lich: izredno, nenavadno, izjemno
Podjetja z edinstvenimi idejami potrebujejo prava financiranja.
Na Vaši strani - Raiffeisen Landesbank Kärnten.
Svetovanje v slovenskem jeziku.
rlb-bank.at
Raiffeisen Landesbank Kärnten | International Banking Department
T +43 463 993 00-12388 | Internationaldept@rbgk.raiffeisen.at
10
SBC | Likvidnostni zakon | Junij 2020
Foto: Shutterstock
Poroštva za
kredite do
konca leta 2020
Zakon o zagotovitvi dodatne likvidnosti
gospodarstvu za omilitev posledic
epidemije covida-19 predvideva
poroštva za kredite, namenjene
financiranju osnovne dejavnosti.
Avtor: Matjaž Petan
Zakon o zagotovitvi dodatne
likvidnosti gospodarstvu za
omilitev posledic epidemije
covida-19 (ZDLGPE), ki je začel
veljati 1. maja, ureja poroštvo
Republike Slovenije, dano bankam
in hranilnicam s sedežem v Sloveniji ali
podružnicam bank, ki imajo sedež v Sloveniji
in v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo,
lahko opravljajo bančne storitve na območju
Slovenije.
Poroštva za mikro, majhna, srednja in
velika podjetja
Za kreditojemalca šteje vsaka pravna ali fizična
oseba, ki opravlja dejavnost in se uvršča med
mikro, majhna, srednja ali velika podjetja s
sedežem v Republiki Sloveniji, razen kreditne in
druge finančne institucije, kot je opredeljena v
zakonu, ki ureja bančništvo, zavarovalništvo ter
pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Za kreditojemalce velja:
da najvišji dovoljeni skupni znesek
glavnice kredita posameznega kreditojemalca, za
izpolnitev katerega skladno z ZDLGPE odgovarja
Republika Slovenija, znaša do 10 odstotkov
prihodkov od prodaje v letu 2019 in ne sme
presegati višine zneska stroškov dela za leto
2019 in
da višina poroštva za posamezen kredit
znaša:
70 % glavnice kredita, danega podjetju, ki
se uvršča med velika podjetja,
80 % glavnice kredita, danega podjetju, ki
se uvršča med mikro, majhna ali srednja podjetja.
Likvidnostni zakon
11
Poroštveni pogoji
Poroštvo je lahko odobreno za kredite, ki bodo
izpolnjevali naslednje pogoje:
kredit je odobren po 12. 3. 2020 in
najkasneje do 31. 12. 2020;
namenjen je izključno financiranju osnovne
dejavnosti kreditojemalca, in sicer financiranju
novih ali dokončanju že začetih naložb (investicij),
financiranju obratnega kapitala ali financiranju
poplačila obveznosti iz kreditnih pogodb, ki so
bile sklenjene v obdobju od 12. marca 2020 do
uveljavitve tega zakona in izpolnjujejo pogoje po
tem zakonu;
ročnost kredita ne presega petih let;
kredit ni namenjen financiranju povezanih
družb ali družb s sedežem v tujini.
V primeru, da je kreditojemalcu odobren
odlog plačila obveznosti za na novo sklenjene
kreditne pogodbe v skladu z zakonom, ki ureja
interventni ukrep odloga plačila obveznosti
kreditojemalcev, se v najvišji dovoljeni skupni
znesek obveznosti posameznega kreditojemalca
iz prejšnjega odstavka všteva znesek njegovih
odloženih obveznosti.
Jamstvena premija
Letna premija za poroštvo Republike Slovenije
bremeni kreditojemalca in se določi na naslednji
način:
a) če je kreditojemalec uvrščen med
mikro, mala in srednja podjetja:
za prvo leto 25 bazičnih točk
za drugo in tretje leto 50 bazičnih točk
za četrto in peto leto 100 bazičnih točk
b) če je kreditojemalec uvrščen med
velika podjetja:
za prvo leto 50 bazičnih točk
za drugo in tretje leto 100 bazičnih točk
za četrto in peto leto 200 bazičnih točk
Bazična točka pomeni 1/100 odstotne točke
višine neodplačane glavnice kredita v relevantnem
trenutku.
12
SBC | Kje je koronavirus udaril najmočneje | Junij 2020
V turističnih
agencijah do 70 %
upada prihodkov
SBC – Klub slovenskih
podjetnikov je ob pomoči
članov ugotavljal, v katerih
panogah so razmere zaradi
koronavirusa najhujše.
Avtor: Marko Vidrih
Daleč največjo škodo sta zaradi
epidemije koronavirusa utrpela
turizem in gostinstvo. Turistične
agencije so tako že aprila
pričakovale upad prihodkov
za vsaj med 50 in 70 odstotkov,
medtem ko bi lahko več kot tisoč zaposlenih
izgubilo službo za obdobje vsaj enega leta.
Za podprtje domačih turističnih podjetji
so ključnega pomena odprte meje; še posebej z
Nemčijo, Avstrijo, Švico, Češko in Slovaško. Gre
namreč za države, ki so bližnji turistični trgi.
Velik udarec je pričakovati tudi na področju
korporativnega in kongresnega turizma ter
organizacije prireditev. Zaradi pričakovane
recesije nekateri ponudniki tovrstnih storitev
odpovedujejo dogodke že za leto 2021. Pri tem ne
smemo pozabiti na panoge, ki sicer ne delujejo na
področju turizma, vendar so z njim neposredno
povezane. Gre za ponudnike opreme in proizvodov
za turistična podjetja ter za dobavitelje hrane in
pijače v gostinstvu.
Posledice lahko trajajo še pet let
Velika škoda je bila povzročena tudi igralništvu.
Sem spadajo slovenske igralnice, katerih največji
delež je na Goriškem, glavnino prihodkov pa
so jim zagotavljali tujci, še posebej Italijani
in Avstrijci. Pri tem je prav tako oškodovana
igralniška industrija. Slovenski ponudniki opremo
za igralništvo izvažajo predvsem v tujino,
igralnice po večjem delu sveta pa so bile dolgo
zaprte in še zdaj mnoge delujejo v minimalnem
obsegu. Izpad prihodkov igralnic naj bi v
prvem polletju dosegal od 70 do100 odstotkov
prihodkov na mesec.
Na velikem udaru je industrija zabave. V
času omejitev naj bi bil zaznan 80-odstoten padec
prihodkov, v času postopnega izhoda iz situacije
in trajanja recesije, ki bo najverjetneje sledila, pa
med 30- in 60-odstoten. Posledice v tej panogi
bodo lahko občutne še v nadaljnjih petih letih.
Pričakovan upad večjih zasebnih
gradbenih investicij
Zaradi vseh posledic, ki jih bo utrpelo
gospodarstvo, bo prišlo tudi do padca investicij
na področju gradbeništva, tehnične trgovine in
industrije. V gradbeništvu se pričakuje predvsem
upad večjih zasebnih investicij. Pri manjših
investicijah se je že aprila poznal od 25- do
30-odstotni padec. Močne posledice so prav
tako pričakovane v avtomobilski industriji in na
področju logistike.
SBC: Razviti je treba storitve za
pokritje potreb trga
SBC – Klub slovenskih podjetnikov je ves čas
trajanja epidemije pridobival podatke o razmerah
v podjetjih. Na podlagi prejetih informacij je v
pomoč pri pripravi ukrepov za blažitev posledic
epidemije pripravil pregled nad panogami, ki
so v trenutnih okoliščinah utrpele največje
posledice. Z njimi je seznanjal vlado, poslance,
Lahovnikovo skupino in medije.
Foto: Shutterstock
Hkrati je SBC opozarjal tudi, da bi bilo treba v
Sloveniji razviti izdelke in storitve, ki v takšnih
in podobnih razmerah lahko pokrijejo potrebe
slovenskega trga. Smiselno bi bilo tudi, da bi
država z dolgoročnimi krediti, spodbudami in
subvencijami podprla investicijsko zelo uspešna
podjetja, ki so jih ukrepi za omejitev širjenja
koronavirusa najbolj prizadeli.
13
14
SBC | Turizem | Junij 2020
Foto: Shutterstock
Kje ima Slovenija
priložnost za
turistični razcvet?
Globalni, evropski in
slovenski turizem so se zaradi
pandemije koronavirusa
znašli v razmerah, kakršnih
doslej nismo poznali.
Avtor: Marko Vidrih
V
Sloveniji in tudi večini držav
po vsem svetu je koronavirus
zelo prizadel turistični sektor.
Ta je prvi občutil negativne
posledice širitve koronavirusa,
prav tako pa so nanj negativno
vplivali migracijski in drugi protikoronski
ukrepi posameznih držav.
»Kriza pokaže, kako trdni so temelji hiše,
in tudi, kdo je sploh zares v njej,« meni Uroš
Mlakar, direktor družbe
Quadro, ki je znana po
svojih naravnih sladkih
kreacijah Teta Frida. Ob
tem Mlakar opozarja,
da se je cunami zdaj
šele končal in se kriza s
številnimi neznankami
šele začenja.
Uroš Mlakar
V kolikšni meri bo
prizadet turizem pri nas,
je odvisno od nadaljnjega poteka dogodkov po
razglasitvi konca pandemije in prihodnjih ukrepov.
Pri podjetju Quadro so čas karantene izkoristili
za razvoj novih izdelkov in novih prodajnih poti.
Verjamejo, da bodo tudi zaradi tega v nekem
trenutku močnejši.
Preživeli bodo tisti, ki se lahko
prilagodijo
Najbolj prizadeti v turizmu so organizatorji
dogodkov, hoteli in druge nastanitve ter krajša
potovanja, kjer je ritem doživljanja destinacije
prilagojen vsakemu potniku posebej, pa tudi
Priložnost za lokalni turizem
Slovenija ima eno najbolj enakomerno
razporejenih nepremičnih kulturnih bogastev.
Skoraj vsaka vas ima potencialno izletniško
točko. Danes, ko se zdi, da bomo potovali
manj oddaljeno, je to dobra priložnost za
lokalni turizem. Po nekaterih ocenah ima ena
zaposlitev v kulturnem turizmu posreden učinek
na 26 drugih zaposlitev, povezanih z njim.
Turizem
15
destinacije z bolj izrazito sezonsko ponudbo.
Intenzivneje bodo upad števila gostov zaznale
tudi destinacije, ki gostijo pretežno tuje turiste.
»Svet se z divjo hitrostjo spreminja na vseh
ravneh. Ta hitra evolucija je naporna. Preživeli
bodo le tisti, ki se bodo prilagodili dovolj hitro,
svet pa bo na daljši rok vsekakor lepši,« pojasnjuje
Mlakar.
Obogatena kulturna dediščina je
prihodnost slovenskega turizma
Matevž Straus iz Partnerstva za Turizem 4.0
in podjetja Arctur, ki vodi 2,3 milijona vreden
raziskovalno-razvojni projekt o turizmu, pravi, da
moramo za optimalen izkoristek naše kulturne
dediščine ustvariti nove turistične proizvode in
jih nadgraditi z uporabo tehnologije. Tako lahko
obogatimo izkušnje kulturne dediščine.
»Ne gre le za digitalizacijo kulturne
dediščine, torej ustvarjanje digitalnih dvojčkov;
namen je, da original oplemenitimo z dodatnimi
informacijami, z zabavno in izobraževalno
vrednostjo. Gre za igre navidezne resničnosti,
holograme, 360-stopinjske posnetke in podobno, s
čimer lahko točke kulturne dediščine spremenimo
v nekaj res zanimivega.«
S sodobnimi tehnologijami lahko ustvarimo
nova doživetja, našo dediščino pa prenesemo v
digitalni svet ter tako poskrbimo, da se ohrani z
mladimi generacijami, pojasnjuje Straus.
Preobrazba turizma
Tako kot se je v krizi arabske pomladi bistveno
izboljšal turizem v Evropi, predvsem v Italiji,
Španiji, Grčiji in na Hrvaškem, se je priložnost,
ko bodo ljudje potovali na krajših razdaljah,
z osebnimi avtomobili in z manj postanki,
zdaj ponudila za Slovenijo in druge manjše
destinacije.
Slovenija, zelena dežela v srcu Evrope, ima
zdaj enkratno priložnost za turistični razcvet,
kakršnega si je vedno želela – trajnostnega
in butičnega. V primerjavi s Hrvaško, Italijo
in Španijo ima Slovenija veliko konkurenčno
prednost, ki bi jo lahko izkoristila.
5* PARADIŽNIK
www.lust.si
Paradjz d.o.o., Renkovci 57/c
16
SBC | Turizem | Junij 2020
Covid-19
hujši kot
vojna
Turistična panoga je izgubila velik del
sezone. Podjetja so morala prilagoditi
načrte, razviti nove proizvode in se
glede na napovedi pripraviti, da bo šele
leta 2022 spet tako, kot bi moralo biti.
Avtorica: Polona Movrin
V
200-letni zgodovini je
Postojnska jama med drugim
kljubovala dvema svetovnima
vojnama in osamosvojitveni
vojni; nekaj tednov je bila
zaprta le po požigu leta 1944.
Covid-19 je jamo zaprl za skoraj tri mesece,
natančneje za 82 dni.
»Vsi kazalniki so napovedovali rekordno
leto, a zgodila se je korona,« razlaga direktor
podjetja Postojnska jama Marjan Batagelj in
dodaja: »Zelo srečni bomo, če bomo leto končali s
30 odstotki lanskega obiska in z desetimi milijoni
evrov prihodkov.«
V Parku Postojnska jama so sicer tudi v
času epidemije nadaljevali zastavljene investicije:
»Investicije morajo teči naprej, saj bomo le tako
kos času in zahtevam gostov, ko se bodo ti –
upajmo, da kmalu – vrnili.«
Vpliv covida-19 še pred pojavom v
Sloveniji
Covid-19 je na Postojnsko jamo vplival že
februarja, ko se je zmanjšalo število gostov iz
Azije, kjer je virus izbruhnil najprej. Enako se je
zgodilo Jezeršek gostinstvu, kjer so posledice
covida-19 najprej občutili v restavraciji na
Blejskem otoku.
»Kmalu zatem so prišle prve omejitve
večjih prireditev v Sloveniji in Evropi, kar je močno
vplivalo na poslovanje catering dejavnosti.
Dokončno pa je poslovanje obstalo sredi marca,
ko smo morali zapreti celotno dejavnost,«
pojasnjuje generalni direktor Martin Jezeršek.
Prilagodili so kratkoročne poslovne načrte in
uvedli stroge varčevalne ukrepe.
»Takoj po tem smo pripravili novo
srednjeročno strategijo za leti 2020 in 2021.
Osredotočili smo se na področja, za katera
predvidevamo hitrejše okrevanje, in razvili novo
storitev pod imenom Jezeršek e-catering, ki je
usmerjena na organizatorje manjših zasebnih
in poslovnih zabav ter dogodkov. Ta storitev je
cenovno dostopnejša, a ohranja prvotno raven in
kakovost. Naročilo storitve je v celoti preneseno
na splet,« nadaljuje Jezeršek.
Ker se gostinstvo še lep čas ne bo vrnilo
v stare tirnice, so pripravili novo sistematizacijo
delovnih mest in novo plačno sistematizacijo:
»Ocenjujemo, da se do konca leta 2020
poslovanje ne bo stabiliziralo. Osredotočamo se
na pozitiven denarni tok in preživetje ter v to tudi
verjamemo.«
Foto: Postojnska jama
Udarec za dve leti
V podjetju Kamp Zlatorog ocenjujejo, da bo kriza
zaradi epidemije turistično panogo zaznamovala
za najmanj dve leti. Delo v času epidemije je sicer
potekalo dokaj normalno. »Poslovanje kampa
poteka predvsem med poletno sezono, tako da
motnja ni bila tako huda kot drugje,« pravijo za
avtokamp Zlatorog Bohinj.
Kljub temu so morali prestaviti vse večje
investicije: »Težje nam je širiti poslovanje
z dolžniškim financiranjem, ker so banke
prestrašene. Konkretno tudi ne vemo, ali bomo
lahko kupili večjo nepremičnino, kar je bilo sicer
v načrtu.« Zaradi covida-19 in odziva nanj bodo
najverjetneje izgubili dve leti razvoja.
Bisnode D&B Credit TM
RASTI VARNO
IN USPEŠNO!
17
TUDI V ČASIH
VISOKIH
TVEGANJ!
Predstavljamo D&B Credit
D&B Credit TM je platforma nove generacije za inteligentni nadzor nad
tveganji po vsem svetu. Temelji na največji bazi poslovnih podatkov,
ki se osvežuje večkrat dnevno in vsebuje podatke o več kot 250
milijonih podjetij.
Bisnode D&B Southern market d.o.o., Stegne 13g, 1000 Ljubljana
Podpora
rasti
Spremljajte poslovanje
poslovnih partnerjev po
vsem svetu in sprejemajte
uspešne odločitve
za čim manj tvegano
poslovanje.
Večja učinkovitost
poslovanja
Preprost uporabniški
vmesnik z možnostjo
priprave raznovrstnih
poročil in analiz
ter sistemov.
D&B Credit omogoča razširjen portfelj in visoko pokritost obveščanja o pomembnih
globalnih poslovnih dogodkih (monitoring) za podjetja iz celotnega nabora več kot 210 držav!
Članom SBC nudimo 20 % POPUST pri naročnini na D&B CREDIT
za vašo VARNO IN USPEŠNO RAST!
www.bisnode.si 080 39 03
Izboljšanje
denarnega toka
Pregled in razumevanje
celotnega tveganja in
priložnosti v portfelju.
18
SBC | Digitalizacija poslovanja | Junij 2020
Foto: Shutterstock
Pomeni »Go
Digital« tudi
»Go Future«*
Digitalna preobrazba
je zaradi koronavirusa
izrazito pospešena. Počasi
se vračamo v »novo
normalnost«. Kaj pa zdaj?
Avtor: Marko Vidrih
Izbruh koronavirusa je med drugim
povzročil tudi izjemno hitre spremembe
v načinu dela in uvajanju digitalnih
orodij. Podjetja, ki so digitalizacijo
razumela in jo tudi dodala v svojo
strategijo, imajo danes občutno manjše
težave pri prilagajanju trenutnim razmeram.
Še bolje pa gre podjetjem, ki imajo digitalno v
genih svoje dejavnosti.
Prodaja do 50 odstotkov višja kot lani
Spletni prodajalci so prav zaradi krize dosegali
rekorde. Pri podjetju Gambit trade so samo
13. marca prodali več prenosnikov kot v celem
mesecu decembra lani. Aprila so zabeležili skoraj
trikratnik lanske prodaje, pravi Aljoša Domijan,
partner v podjetju.
»Prešli smo na delo v dveh izmenah, razširili
ekipo, organizirali lastno dostavo v Ljubljani,
obenem pa skoraj vsak dan spreminjali pogoje
poslovanja, skladno
s spremembami
zakonodaje,« navaja
Domijan.
Gambit trade
ima že dolgo največjo
ponudbo v Sloveniji, v
času krize pa so spet
Aljoša Domijan
postali tudi najbolj
obiskana spletna
trgovina, kar so sprejeli kot izhodišče za nadaljnjo
rast. Računajo na vsaj 30 do 50 odstotkov višjo
prodajo kot lani.
Tudi za podjetje Genis je bil eden večjih
izzivov prehod na delo od doma ter s tem povezan
spremenjen način vodenja in koordiniranja skupin.
Kljub obstoječi robustni in varni IT-infrastrukturi
ter izkoriščanju sodobnih videokonferenčnih orodij
je bilo po besedah direktorja Janka Štefančiča
vsaj v začetnem obdobju treba več časa nameniti
Digitalizacija poslovanja
19
koordinaciji sodelavcev. Poleg tega je poseben
izziv komunikacija v okviru prodajnega procesa.
»Izkazalo se je, da je marsikatere delovne
obveznosti možno enako učinkovito opravljati tudi
na daljavo oziroma od doma,« je prepričan Štefančič,
ki glede na te izkušnje pričakuje, da se bodo zahteve
po digitalizaciji in optimizaciji delovnih procesov in
obvladovanju dokumentacije bistveno povečale.
Pričakovana smer: digitalizacija
poslovnih procesov
Kako so krizo »preživeli« njihovi dobavitelji, pri
omenjenih podjetjih še ne morejo oceniti. Nekateri
večino svojega prometa ustvarjajo s klasičnimi
trgovinami, te pa v času krize niso delovale. Zaradi
tega bi lahko imele težave.
Zaradi višjih stroškov prevozov so začele
rasti tudi cene skoraj vseh izdelkov, opaža
Domijan in ocenjuje, da se bo v naslednjih
mesecih celotna prodaja v Sloveniji zmanjšala
za pet do osem odstotkov. Ob tem poudarja, da
se je v zadnjem času nanje obrnilo več domačih
podjetij, ki so spoznala, da brez spletne prodaje ne
morejo računati na dolgoročno rast.
Štefančič v
naslednjem obdobju
pričakuje povečanje
povpraševanja po
digitalizaciji poslovnih
procesov. »Podjetja, ki
so še pred nastopom
koronakrize naredila večje
Janko Štefančič korake v digitalizaciji
svojih poslovnih procesov,
imajo v delovanju v teh izrednih razmerah bistveno
manj težav«. Povečan obseg zahtev in povpraševanj
pa Štefančič zaznava na področju vzdrževanja
informacijske infrastrukture – predvsem pri
zagotavljanju informacijske varnosti.
Priložnost v strategiji »Go Digital«
Poglobljena obsežnejša gospodarska kriza je
največja nevarnost, sta enotna sogovornika.
Čeprav se kupci počasi vračajo k starim
navadam, pa priložnosti vidita v strategiji »Go
Digital« in spoznanju pomembnosti digitalizacije
poslovnih procesov.
*Pomeni »za digitalno« tudi »za prihodnost«
Črnova 53d, 3320 Velenje
T: 03 897 30 90
E: info@elektro-jezernik.si
W: www.elektro-jezernik.si
Električne inštalacije izvajamo od leta 1993. Vseskozi
vlagamo v izobraževanje in izpopolnjevanje naših
Električne zaposlenih inštalacije ter nakup izvajamo profesionalne od leta 1993. opreme. Vseskozi
vlagamo Zavedamo v izobraževanje se, da so pridobljeno in izpopolnjevanje znanje, izkušnje, naših
primerna zaposlenih oprema ter nakup ter dobra profesionalne ekipa potrebni opreme. za
kakovostno,
Zavedamo
hitro
se, da
in
so
cenovno
pridobljeno
najugodnejšo
znanje, izkušnje,
izvedbo
električnih inštalacij.
primerna oprema ter dobra ekipa potrebni za
kakovostno, hitro in cenovno najugodnejšo
izvedbo električnih inštalacij.
NUDIMO:
NUDIMO:
- strokovno, kakovostno in ugodno izvedbo električnih inštalacij na novih
zgradbah • ali strokovno, pri adaptacijah, kakovostno na in individualnih ugodno izvedbo hišah, električnih stanovanjih, inštalacij na novih
večstanovanjskih stavbah, poslovnih prostorih oziroma pisarnah, industrijskih,
zgradbah ali pri adaptacijah, na individualnih hišah, stanovanjih,
trgovskih in turističnih objektih, muzejih, izobraževalnih ustanovah, hlevih,
javnih razsvetljavah, večstanovanjskih ... stavbah, poslovnih prostorih oziroma pisarnah,
industrijskih, trgovskih in turističnih objektih, muzejih, izobraževalnih
- strelovodne inštalacije ustanovah, hlevih, javnih razsvetljavah ...
- strokovne
•
preglede,
strelovodne
preizkuse
inštalacije
in meritve električnih inštalacij jakega in
šibkega toka • ter strokovne strelovodnega preglede, sistema preizkuse in meritve električnih inštalacij jakega in
šibkega toka ter strelovodnega sistema
- izvedbo strukturiranega ožičenja za potrebe po izdaji sistemske garancije
• izvedbo strukturiranega ožičenja za potrebe po izdaji sistemske garancije
- varjenje • optičnih varjenje vlaken optičnih z varilnikom, vlaken z varilnikom, primernim za primernim telekomunikacijski za
sektor telekomunikacijski sektor
• sodelovanje in nudenje strokovne pomoči naročnikom pri pripravi
- sodelovanje in nudenje strokovne pomoči naročnikom pri pripravi projekta
ali ponudbe projekta ali ponudbe
• dokumentacijo za tehnični pregled in pridobitev uporabnega dovoljenja,
- dokumentacijo nadzor za tehnični pri izvajanju pregled del in (pooblaščeni pridobitev uporabnega inženirji) dovoljenja,
nadzor pri izvajanju del (pooblaščeni inženirji)
AKTUALNI PROJEKTI:
- CTN Prireditveni oder in prostor, Velenje
AKTUALNI PROJEKTI:
- Cukrarna, Ljubljana
• CTN Prireditveni oder in prostor, Velenje
- Proizvodno poslovni objekt SchäferRolls, Brnik
• Cukrarna, Ljubljana
- Šolski center • Slovenj Proizvodno Gradec poslovni objekt SchäferRolls, Brnik
• Šolski center Slovenj Gradec
- Stanovanjski blok Polje, Slovenj Gradec
• Stanovanjski blok Polje, Slovenj Gradec
20
SBC | Transport na udaru | Junij 2020
Koronavirus
okužil dobavno
verigo
Odprle so se priložnosti za
razporeditev tržnih deležev
in zahteve po intenzivnih
razvojnih investicijah. Težava
je likvidnost dobaviteljev.
Avtor: Marko Vidrih
Ukrepi za omejitev širjenja
bolezni covid-19 so močno
vplivali na mobilnost oziroma
logistiko. Karantena, zapiranje
mej in omejevanje gibanja so
povzročili občutne motnje v
dobavnih verigah po vsem svetu.
Jernej Vidic iz
podjetja Vitrans, kjer se
ukvarja z mednarodnimi
prevozi kompletnih in
kosovnih pošiljk po
skoraj celotni Evropi,
pravi, da so imeli največ
težav z upadom na
angleškem trgu. Aprila
Jernej Vidic
so se osredotočili na
druge evropske trge, a
kljub temu beležijo 40-odstotni upad mesečnega
prometa.
Za podjetje RCM, ki deluje na področju
celovitih logističnih rešitev za potrebe
mednarodnega okolja, je bil največji izziv
prilagoditev načina dela in nemoteno
zagotavljanje storitev, predvsem na mejnih
prehodih, kjer so bile posledice najbolj vidne.
V finančnih projekcijah v času razmer, ki jih
je zaznamoval covid-19,
so predvideli zmanjšanje
rasti za pet odstotkov
na letni ravni. V tem
obdobju se je pokazalo
dodatno povpraševanje
po storitvah pretovora
ter skladiščenja blaga,
zato padca prihodkov v
Dejan Sušnik
primerjavi s preteklim
poslovnim letom
ne pričakujejo. Prav tako se vse investicije,
načrtovane za poslovno leto 2020/2021, odvijajo
v skladu z načrtovano časovnico, sporočajo iz
podjetja.
»Na dogajanje gledamo optimistično. V
vsaki krizi so tudi priložnosti, ki pa jih očitno
znamo izkoristiti, kar smo dokazali tudi v krizi
2008, ko smo imeli več kot 25-odstotno letno
rast,« pojasnjuje Dejan Sušnik, generalni direktor
podjetja RCM.
Foto: Shutterstock
Nižja potrošnja pomeni nevarnost
Pri podjetju Vitrans pričakujejo, da se bo trg precej
ohladil, težave prav tako vidijo pri likvidnosti
dobaviteljev. Opozarjajo tudi na nevarnosti zaradi
zmanjšane potrošnje – slednje namreč pomeni
manj dela za transport.
Podjetju RCM največjo nevarnost
predstavlja dodaten zmanjšan pretok blaga,
kar vpliva na upad količin v poslu. Priložnost
pa se kaže v pospešenem prehodu podjetij na
digitalizirano poslovanje. S poslovnim letom 2021
bo podjetje RCM na trgu ponudilo novo storitev na
področju carinskega skladiščenja.
21
PRODAJA NOVIH VOZIL znamk AUDI, VW, ŠKODA, SEAT IN VW Gospodarskih vozil
SERVIS VOZIL Audi, VW, ŠKODA, SEAT IN VW Gospodarskih vozil
KLEPARSKA POPRAVILA
PRODAJA NADOMESTNIH DELOV IN DOPOLNILNE OPREME
PRODAJA PREVERJENIH RABLJENIH VOZIL Das Welt Auto
Lansko leto smo odprli nove salone na Šucevi ulici 28 v Kranju, z več kot 9000 m 2 skupnih površin. Salon je eden izmed
najbolj modernih v Sloveniji. Zaradi velikih kapacitet imamo MINIMALNE ČAKALNE ROKE NA SERVISU (max. 3
delovne dni). Delo poteka v dveh delavnicah - na Primskovem in Stražišču.
IZJEMNO UGODNE CENE ZA NOVA VOZILA NA ZALOGI.
4000 Kranj, Šuceva ulica 28 / Stražišče +386 4 27 00 200 / Primskovo +386 4 27 00 270
info@vrtac.si / www.avtohisavrtac.si
22
SBC | Industrija | Junij 2020
Ni ga junaka,
ki bi znal
napovedati
Industrijska podjetja so že
prilagodila poslovne načrte.
Ali bo to dovolj ali pa bodo
morali uvesti še dodatne
ukrepe, bo jasno že poleti.
Avtorica: Polona Movrin
Vrednost industrijske
proizvodnje je marca, ko je
bila razglašena epidemija
covida-19, doživela največji
mesečni padec po novembru
2008. Nekatera podjetja so
namreč takoj začela omejevati proizvodnjo.
V podjetju Ecu, ki deluje v kovinarski
panogi, za zdaj še imajo naročila: »Naše
poslovanje je v večji meri vezano na nemški in
avstrijski trg, ki imata praviloma naročila vsaj za
štiri mesece vnaprej, in za zdaj tudi mi od njih
dobivamo naročila. Poleti pa pričakujemo padec
in takrat bomo morda morali začeti razmišljati
o spremembi izdelovanja različnih proizvodov
oziroma usmeritvi v tisto, kar bo aktualno.«
Veliko je odvisno od tega, kako se
bosta s krizo spoprijela nemško in avstrijsko
gospodarstvo ter kako bosta državi priskočili
na pomoč. V podjetju Ecu sicer opozarjajo, da je
bila gospodarska klima slaba že pred pojavom
covida-19, ta pa jo je le še poglobil: »Že v lanskem
letu je naše podjetje zabeležilo 10-odstotni padec
celotnega prometa. Če pa primerjamo po mesecih,
se je že marca letos poznal padec približno 30
odstotkov glede na lanski marec.«
Foto: Shutterstock
Prilagoditev investicij
V Intra Lightingu, kjer ustvarjajo svetila, je bilo
poslovanje sprva primerljivo z lanskim, zdaj pa že
občutijo upad naročil. »Prvi mehak ukrep, ki smo
ga sprejeli, je preložitev kolektivnega dopusta iz
avgusta na junij. Če se zadeve ne izboljšajo, bomo
uvedli skrajšanje delovnega časa,« pojasnjujejo v
podjetju.
Prilagodili so tudi investicije: »Leto 2020
je za Intra Lighting v znamenju investicij. Zaradi
krize smo morali investicijo v novo tovarno in
poslovne prostore oziroma selitev na eno lokacijo
prilagoditi in zmanjšati za 20 odstotkov. Ključni
del, tovarno, bomo izpeljali v celoti, izgradnjo
novih poslovnih prostorov pa bomo prenesli na
prihodnje obdobje.«
Za koliko časa bo kriza zaradi covida-19
zaznamovala njihovo panogo, težko predvidevajo:
»Gradbišča se v različnih državah različno
odpirajo. Ponekod so odprta delno, ponekod
so še zaprta, spet drugod delajo normalno brez
prekinitev. Naše poslovanje je s tem neposredno
povezano. Prej ko se bodo zadeve sprostile, prej
se bo trend spremenil.«
Optimistično v poletje
Podjetje Var, ki proizvaja visokokakovostna
progresivna orodja, je v času epidemije delalo
nemoteno, so pa morali zaradi upada prodaje
narediti rebalans poslovnega načrta za leto 2020.
Maksimalno so skušali uravnotežiti prihodke in
odhodke.
»Zelo smo intenzivirali aktivnosti za
pridobivanje novih kupcev in s tem novih
projektov, čeprav smo ob tej krizi spoznali, da je
naš portfelj kupcev za takšne primere ustrezen.
Prav tako smo krepili aktivnosti na vseh razvojnoinvesticijskih
projektih,« navaja izvršni direktor
podjetja Radovan Žerjav.
Glede napovedi za naprej so previdni: »Ni ga
junaka, ki bi v tem trenutku znal napovedati tok
dogodkov na področju avtomobilske industrije.
Glede na naše podatke bosta maj in junij enako
slaba, medtem ko se za julij, avgust in september
že čuti porast naročil.«
23
MOČ ZVOKA
Izkusite užitek med vožnjo, ki ga prinaša vzdržljiv, zmogljiv in visokokakovosten izpušni sistem, plod skoraj tridesetletnih izkušenj,
mojstrske izdelave in tehnološkega znanja.
PORSCHE CAYENNE (536) / /2020
Evolution Line (Titan)
Akrapovič d.d.
Malo Hudo 8a, 1295 Ivančna Gorica, Slovenija / www.akrapovic.com
24
SBC | Nevarnost: preveč ukvarjanja s preteklostjo | Junij 2020
Foto: Shutterstock
Industrija: kriza
je priložnost za
pogumne
»Nobena kriza ne traja večno in
tudi ta ne bo,« so enotni proizvajalci
industrijskih izdelkov. Slednji v tem
obdobju raziskujejo, načrtujejo in se
razvijajo.
Avtor: Marko Vidrih
se bomo morali
prilagoditi tako kupcem
kot sodelavcem, saj
drugače ne bomo uspešni,«
poudarja Miran Rauter,
»Podjetniki
direktor podjetja Hermi.
Dodaja, da podjetja potrebujejo jasne informacije,
kako bodo lahko delovala v prihodnje. Novim
razmeram so se, tako kot številni drugi, morali
prilagoditi tudi v proizvodnji. Čez noč je bila
namreč potrebna reorganizacija glede zahtev za
varno delo skladno z določili stroke.
Največjo nevarnost Rauter vidi v
preobsežnem izvajanju aktivnosti za obdobje, ki je
že za nami, ter občutno preozkem za bližnjo in bolj
oddaljeno prihodnost. Trenutno obdobje označuje
za priložnost, če je lahko podjetje pogumno in ne
glede na stanje nadaljuje cikle (investicije, razvoj,
digitalizacijo), ki si jih je zadalo pred pandemijo.
Tako lahko na daljše obdobje dohiti ali celo
prehiti svojo konkurenco,
učinkovito odpira nove
trge in je zato uspešno.
»Potrebno je delovanje
s pogledom naprej
– zagotoviti, da se
ohlajanje ne nadaljuje,
pač pa spodbuditi
Miran Rauter
zaupanje v trge in
stimulirati investicijske cikle,« pravi.
Čez noč bili prisiljeni reševati ogromno
stvari
Najprej so se ukvarjali z vprašanjem, pod kakšnimi
pogoji je proizvodnjo sploh mogoče nadaljevati,
intenzivno spremljali svoje kupce in komunicirali
s sodelavci. Podjetje v tem obdobju ni imelo
prodajne ali finančne rasti. So pa nadaljevali vse
cikle, ki so si jih zadali pred pojavom novega
koronavirusa, da bi tako naredili korak naprej in
Nevarnost: preveč ukvarjanja s preteklostjo
25
dohiteli globalno konkurenco. Rauter meni, da se
bodo razmere na trgu spremenile.
Na spletu za 30 odstotkov več
prihodkov
Skupina Roto, družinsko podjetje s 70-letno
tradicijo, ima izkušnje s številnimi gospodarskimi
krizami. Pri vsaki od njih so poslovni izzivi
podobni, ugotavlja Nuša Pavlinjek, ki je v podjetju
odgovorna za poslovanje s tujino.
»Tudi tokrat smo v času krize povečali
marketinške aktivnosti ter povečali vlaganja
v razvoj novih izdelkov in tehnologij,« pravi in
dodaja, da je bila za
uspešno poslovanje
med krizo odločilna tudi
velika prilagodljivost v
poslovanju. V obdobju
pandemije so nekateri
kupci začasno ustavili
svoje obrate, zato so
njihovo blago skladiščili
v svojih prostorih. Pri
Nuša Pavlinjek
poslovnih partnerjih, za katere proizvajajo končne
izdelke, so se dogovorili, da izdelke dostavijo
neposredno njihovim kupcem – uporabnikom.
V skupini Roto v času pandemije ugotavljajo
rast predvsem pri izdelkih za gradbeništvo,
ekologijo in opremljanje vrta (čistilne naprave,
rezervoarji za vodo, cvetlični lončki). Povečali
so aktivnosti pri spletnih trgovcih, še posebej v
Nemčiji, na Nizozemskem, v Franciji in Angliji, kjer
so v času pandemije ustvarili 30 odstotkov več
prihodkov kot lani. Za kakovostno oskrbo trgov so
se osredotočili na tehnično podporo kupcem in
hitro dobavo izdelkov.
Pomembni so odnos, zaupanje in
prožnost
Pavlinjekova izpostavlja še, da kupci iz ZDA
še vedno niso začeli poslovati, kupci z drugih
celin pa so bistveno bolj previdni. V teh državah
namreč še vedno niso začeli poslovati, kupci z
drugih celin pa so, kot pojasnjuje Pavlinjkova,
bistveno bolj previdni. Poudarja tudi, da je v tem
trenutku še posebej pomembno negovati odnose
26
SBC | Nevarnost: preveč ukvarjanja s preteklostjo | Junij 2020
s kupci, ohraniti zaupanje in biti zelo prilagodljiv.
»Zavedamo se, da bodo podjetja, ki v času
pandemije niso poslovala normalno, v prihodnje
imela velike likvidnostne težave. Za zmanjšanje
teh tveganj tesno sodelujemo s kreditnimi
zavarovalnicami, ki zavarujejo naše terjatve do
kupcev in nas usmerjajo glede varnih poslovnih
odločitev,« zaključujejo pri podjetju Roto.
Globalni trg ni bil rešitev, saj je
globalen tudi virus
Drugačne pa so razmere v družbi Alpfrigo, kjer
izvajajo ukrepe za racionalizacijo. Priložnost
vidijo v avtomatizaciji proizvodnje in kljub krizi
investiranje nadaljujejo. Poleg tega pospešujejo
razvojno in marketinško dejavnost na področju
laboratorijev, medicine in farmacije.
Družba Alpfrigo, ki proizvaja investicijske
proizvode, kot so hladilne naprave za gostilne,
restavracije, trgovine, kmetijstvo, laboratorije in
farmacijo, je namreč doživela 50-odstotni upad
naročil. Ker je pojav koronavirusa globalen,
se kljub razpršenosti trgov (prisotni so v 25
državah) upadu naročil niso mogli izogniti. V
doglednem času večjih izboljšanj razmer na trgu
ne pričakujejo, saj je sektor turizma, gostinstva in
restavracijske dejavnosti zelo prizadet.
Optimizem se že čuti
Zaradi ukrepov za zajezitev virusa je upad
gospodarske dejavnosti in zmanjšanje
povpraševanja opazilo tudi podjetje, ki se ukvarja
z dobavo varilne in
rezalne opreme, filtrskih
sistemov in sistemov
za avtomatizacijo,
lendavski Virs. Medtem
ko se ukrepi rahljajo, pa
že čutijo več optimizma
in poguma, pravi direktor
Renato Pahor.
Renato Pahor
»Imamo kar
nekaj poslovnih
razgovorov tako pri starih kot pri novih kupcih.
Verjamemo, da se bo del teh uspešno zaključil,«
je optimističen Pahor, ki sicer na letni ravni
pričakuje manjši obseg prihodkov od načrtovanih.
Aktualne razmere so pri podjetju Virs izkoristili
za intenzivnejše nadaljevanje razvojnih projektov.
Trenutno nadaljujejo dva, ki ju želijo zaključiti do
jeseni. Imajo tudi nov razvojni projekt na področju
robotizacije.
Kot dobavitelju investicijske opreme srednje
in večje vrednosti jim kriza ne ponuja možnosti
za rast, temveč predvsem za razvoj, pojasnjuje
soustanovitelj podjetja. Ob tem dodaja, da je čas
primeren za analize in iskanje novih priložnosti ter
načrtovanje projektov. Prav to so počeli v zadnjih
mesecih. Oblikovali so projektno ekipo, ki se bo
ukvarjala z novo razvojno nalogo na področju
robotizacije.
Lahko
noč,
skrbi.
Zavarujte večino
tveganj svojega
malega ali mikro
podjetja z bogatim
izborom zavarovanj
za podjetja.
27
Triglav podjetniški komplet
Združite
zavarovanja
svojega podjetja
in prihranite
do 25 %.
28
SBC | Mobilnost | Junij 2020
Foto: Shutterstock
Čas krize je čas za
razvojne nadure
V podjetjih Akrapovič in Polycom
so prilagoditve začeli uvajati še
pred razglasitvijo epidemije.
Avtorica: Polona Movrin
Po prvih informacijah o virusu
SARS-CoV-2 na Kitajskem so
v podjetju Akrapovič začeli
prilagajati delovanje podjetja. V
Polycomu so se priprav ukrepov
za nov način dela lotili na
začetku marca. Na avtomobilskem trgu je bilo
pretrese pričakovati; vprašanje je bilo le, kako
hudo bo.
Rekorden padec
Po podatkih Evropskega združenja proizvajalcev
avtomobilov (ACEA) je bilo v državah Evropske
unije v aprilu 2020 registriranih 76,3 odstotka
manj novih vozil kot aprila lani, kar je največji
padec, odkar ACEA vodi statistiko.
»Tudi v podjetju Akrapovič je tako prišlo
do upada naročil in zmanjšanja prodaje, zaradi
česar smo morali svoje poslovanje prilagoditi
razmeram na trgu,« pojasnjujejo v podjetju. V
zadnjih letih so zaradi dobrega poslovanja in rasti
veliko zaposlovali, pojav covida-19 pa je v izjemno
kratkem času močno pretresel avtomobilski
trg. Nekatera podjetja so celo prekinila ali vsaj
bistveno zmanjšala svojo proizvodnjo.
»Podjetje Akrapovič je v času razglašene
pandemije poslovalo v omejenem obsegu kljub
številnim omejitvam, ki se jim je prilagodilo.
Preigravamo različne scenarije, kako v teh
spremenljivih in negotovih razmerah najbolje
poskrbeti za zaposlene in zagotavljati kontinuiteto
delovanja delovnih procesov,« pravijo.
Iskanje priložnosti zunaj avtomobilske
industrije
V podjetju Polycom so si že pred epidemijo zadali
cilj povečati delež plastičnih komponent za
neavtomobilsko industrijo, zato so prizadevanja
zdaj še pospešili. »Z novimi, že potrjenimi projekti
se bo delež kupcev zunaj avtomobilske industrije
v dveh letih povečal s 15 na 25 odstotkov,«
napoveduje direktor podjetja Polycom Iztok Novak.
Mobilnost
29
Prav tako se intenzivno posvečajo
strateškim projektom, kot je nadaljnje vpeljevanje
Industrije 4.0. »Ocenjujemo, da imajo zaposleni
zdaj več časa in se jim lažje posvetijo. Z
uresničitvijo teh projektov bo podjetje še bolj
konkurenčno na trgu.«
Z junijem so prešli na skrajšan delovni čas v
proizvodnji in podpornih službah, razvojni center
in strateška prodaja pa delajo polni delovni čas.
Poleg predpisanih še dodatni zaščitni
ukrepi
Poleg standardnih varnostnih ukrepov zaradi
covida-19, kot so razkuževanje, maske in razdalja,
so tako pri Akrapoviču kot pri Polycomu uvedli
še dodatne ukrepe. »Čim večjo razdaljo med
zaposlenimi zagotavljamo tudi z začasnimi
ukrepi, kot je izvajanje večizmenskega dela
nekaterih procesov. Sodelavke in sodelavci, ki
delajo v izmenskem delovnem času, ne prihajajo
ali odhajajo z dela v skupinah, pač pa se menjava
izmene izvrši na delovnem mestu zaposlenih. Na
obeh lokacijah podjetja smo zagotovili posebna
izolacijska prostora za obravnavo oseb s simptomi
okužbe,« razkrivajo v podjetju Akrapovič.
»Za voznike smo uredili zunanjo toaleto
ter nadziran prevzem dokumentov, tako da jim
v nobenem primeru ni treba vstopati v podjetje.
Poleg dnevnega razkuževanja površin, s katerimi
so zaposleni najbolj v stiku, celotno podjetje
enkrat na teden dezinficiramo z meglico, ki
zajame ves prostor,« pa pojasnjujejo v Polycomu.
V državah Evropske unije je bilo v
aprilu 2020 registriranih 76,3 odstotka
manj novih vozil kot aprila lani.
Na vprašanje, ali je kriza prinesla tudi kaj
pozitivnega, pa direktor Polycoma odgovarja:
»Ekipa je veliko bolj povezana. Veseli me, da smo
ohranili optimizem. V razvojnem centru so veseli,
da je dela veliko in da bodo delali tudi nadure. Zelo
pozitivno nas je presenetila pomoč dobaviteljev,
posebej lokalnih, ki so nam zmanjšali fiksne
stroške. Tudi mi smo solidarni v verigi.«
30
SBC | Zdrava hrana | Junij 2020
Delno pečeni kruh
proti množičnim
nakupom kvasa
Čeprav prehrambna industrija velja
za eno izmed panog, ki jih kriza ni
bistveno prizadela oziroma jim je
celo koristila, so znotraj nje velike
razlike.
Avtorica: Polona Movrin
Ljudje so resda množično
nakupovali velike količine hrane,
a hkrati se je povpraševanje
po nekaterih izdelkih bistveno
zmanjšalo.
»V času, ko smo v Sloveniji
zaostrili ukrepe za zajezitev epidemije, je bilo
povpraševanje po moki in živilskih izdelkih z
daljšim trajanjem izrazito povečano.
Razumljiv odziv določenega deleža ljudi je
bil, da so se lotili peke kruha doma, kar je vplivalo
na dnevno prodajo svežega kruha in pekovskega
peciva. Padec proizvodnje in naročil nas je prisilil
v novo, bolj vitko organizacijo, ki jo bomo zadržali
tudi v prihodnje. Krizne razmere so nas naučile,
da moramo odločitve sprejemati bolj odločno in
izjemno hitro,« pravi direktorica Don Dona Alenka
Mozetič Zavrl.
Na novo realnost so se odzvali z novim izdelkom:
»Na trgovske police smo postavili družino delno
pečenih kruhov za domačo dopeko z daljšim
rokom uporabe.«
Pospešena digitalizacija
Tudi podjetje Kodila je epidemija prizadela.
Gostinski del ni obratoval, proizvodnjo in
maloprodajo so morali prilagoditi razmeram
in povpraševanju. »Lotili smo se investicije v
restavracijo, saj je bila zaprta. Zaradi povečane
prodaje prek spleta smo pospešili vlaganje
v digitalizacijo. Več časa smo posvetili
Foto: Shutterstock
usposabljanju zaposlenih. Delo smo reorganizirali,
razvili nove izdelke, nov način pakiranja in uvedli
nove komunikacijske kanale s strankami B2B in
B2C,« delovanje podjetja opisuje Janko Kodila.
Okrnjena sezona
Zaprtje gostinskih lokalov je za nekatere
pomenilo ukinitev glavnih odjemalcev. »V trenutku
razglašene epidemije se je delo zelo spremenilo,
večina naših kupcev je prenehala poslovati.
Sodelavci so najprej izkoristili letni dopust, nato
jih je moralo nekaj na čakanje. Po prvem šoku
se je delo nekako normaliziralo,« se začetka
krize spominjajo v podjetju Conditus, v katerem
ustvarjajo slaščice.
Njihovo poslovanje je še vedno delno
okrnjeno, vendar razvijajo nove izdelke in aktivno
iščejo nove kupce. »Naša panoga je dokaj
občutljiva, zato krize še ne bo konec. Letna
sezona bo zelo okrnjena, zato ponovni zagon
pričakujemo šele čez nekaj mesecev.«
Komuniciranje kot podpora zaposlenim
V podjetju Lušt so ves čas delali v ustaljenem
sezonskem ritmu. Tudi strogi zaščitni ukrepi zanje
niso bili pretirana novost. »V našem podjetju
že poldrugo leto izvajamo temeljite preventivne
higienske ukrepe, ki vključujejo razkuževanje,
ločitev procesnih poti med različnimi oddelki,
sestankovanje z zunanjimi partnerji v kontejnerju
pred podjetjem in podobno, in sicer zaradi
rastlinskega, človeku nenevarnega virusa ToBRFV,
ki napada plodove paradižnika,« pojasnjujejo v
podjetju.
Poslovni načrt za letošnje leto tako
ostaja bolj ali manj nespremenjen. So se pa
zaradi nastalih razmer veliko več pogovarjali z
zaposlenimi. »Tematika pogovorov se je razširila,
saj smo z usmerjeno komunikacijo poskušali
svojim zaposlenim olajšati psihološke pritiske,
ki so se pojavili zaradi velikega števila na
trenutke nasprotujočih si informacij, povezanih s
covidom-19, v zelo kratkem času.«
Pri Luštu so ugotovili, da so se zaradi razmer še
bolj povezali. Da je ravno povezanost pozitivna
plat sicer negativnih okoliščin, se strinjajo tudi
drugi sogovorniki.
SBC | Gradbeništvo | Junij 2020
31
Globokih ran ne
bo, če bo država
pihnila v jadra
Čeprav so mnoga gradbišča tudi v
času epidemije delovala, je covid-19
zaustavil izdajanje gradbenih
dovoljenj. Novih projektov ni bilo,
težave so se pojavile v prodaji.
Avtorica: Polona Movrin
Začetek pomladi pomeni začetek
glavne gradbene sezone, a letos ni
bilo tako. Dela so se nadaljevala le
na že začetih projektih. V podjetju
GIC Gradnje so morali od aktivnih
gradbišč zapreti le eno, in sicer v
Nuklearni elektrarni Krško.
Drugje so delo nadaljevali v skladu s
priporočenimi varnostnimi ukrepi. »Še največ
težav je bilo pri poslovanju na programsko-tržnih
področjih prodaje, torej v trgovini, kamnolomih
in tovarni betonskih izdelkov,« pojasnjuje dr. Rok
Cajzek, vodja projektov v GIC Gradnje.
Novi proizvodi, prevetritev stroškov
Tudi v podjetju Armat so delo nadaljevali ter
pri tem uvedli nekaj sprememb v delovanju
in poslovanju. »Intenzivirali smo razvoj novih
produktov in marketing, ponovno smo preverili in
zmanjšali fiksne stroške, še intenzivneje iščemo in
pridobivamo nove posle, delovni proces dodatno
optimiziramo,« prilagoditve navaja direktor Julij
Nemanič. »Potrdilo se je, da je treba ves čas
zagotavljati stabilno poslovanje – finančno,
organizacijsko, kadrovsko – in se hitro prilagajati
novim razmeram,« dodaja.
Tako v GIC Gradnje kot v Armatu poslovnih
načrtov za zdaj sicer niso spremenili. »Napovedi
za našo branžo so še nekoliko preuranjene. Sektor
gradbeništva obratuje s precejšnjim faznim
zamikom, kar se je izkazalo tudi ob zadnji finančni
krizi. V določenem delu pa bodo ukrepi zagotovo
vplivali na višino prometa podjetja v prihodnje,« se
zaveda dr. Cajzek.
Več javnih naročil
Kot pravijo v GIC Gradnje, je zdaj na potezi država,
ki ne sme ponoviti napak iz zadnje krize. Takrat
je bilo gradbeništvo najbolj prizadeta panoga.
»Država je ravno v kriznih časih gradbeništva
zmanjšala obseg javnih naročil. Poskrbeti mora
za kontinuiteto obsega gradbenih del oziroma
jih celo povečati, in
to tudi na segmentih
večjih, srednjih in
manjših projektov.
Če bo v jadrih ostalo
dovolj vetra, potem
koronavirusna kriza v
panogi gradbeništva
ne bo pustila globokih
Rok Cajzek
ran. Vsekakor pa bomo
prisiljeni poiskati
nove naročnike v zasebnem sektorju, v novih
industrijah, ki so in bodo v naslednjem obdobju
uspevale in se krepile. Dolžino trajanja nove krize
težko komentiramo, vendar pa se strinjamo z
rekom, da bo trajala toliko časa, dokler je ne bomo
pozabili.«
Vedno nekaj pozitivnega
V obeh podjetjih pa ugotavljajo, da je nova
kriza prinesla tudi nekaj pozitivnega. V
Armatu opažajo večjo pripadnost in zavzetost
zaposlenih ter intenzivnejše porajanje novih
idej. V GIC Gradnje pa izpostavljajo skrb za
soljudi, odgovorno in povezovalno delovanje
za doseganje skupnih ciljev ter vpeljavo novih
tehnologij.
Foto: Shutterstock
32
SBC | Upad investicij in investicijske priložnosti | Junij 2020
Po krizi: ponekod
70 odstotkov
kadra preveč
Kakovost bivanja postaja
pomembnejša, a kupna
moč pada. Negotovost
gospodarstva se izraža tudi
kot strah pri zaposlenih.
Avtor: Marko Vidrih
Tako kot za vse gospodarstvo in
prebivalstvo je tudi na področju
pametnih domov eden od
največjih izzivov v tem letu
pričakovana recesija in upad
zasebnih investicij.
Dva meseca zaustavitve
Podjetje Lunos je bilo na pričakovano
gospodarsko krizo pripravljeno, a jih je pojav
koronavirusa kljub temu presenetil. Zaradi vladnih
ukrepov so morali za dva meseca popolnoma
ustaviti poslovanje. Največje vprašanje je bilo,
kako pri zaposlenih odpraviti strah pred neznanim,
navajajo pri podjetju.
Največjo nevarnost vidijo v pritiskanju na
ljudi, naj spremenijo življenjske navade, in padcu
kupne moči, največjo priložnost pa v dejstvu,
da ponujajo proizvod, ki je visoko na prioritetni
lestvici povprečno ozaveščenega kupca. Ne
nazadnje bo kakovost bivanja končno postala
pomembnejša kot marsikatera druga materialna
dobrina, so prepričani pri podjetju Lunos.
Množično odpuščanje
Marija Petre, direktorica podjetja Petre Šotori,
pravi, da so na največji izziv naleteli pri popolni
reorganizaciji delavcev, saj so jim iz dejavnosti
najema prireditvenih komponent (šotorov,
pagod, paviljonov, odrov) odpovedali več kot 150
projektov.
Drugi izziv za podjetje je bilo pospeševanje
marketinških prijemov in raziskovanja trga za
nove priložnosti (izdelovanje in najem manjših
objektov, kot so paviljoni za vstopne točke pred
bolnišnicami, šolami, vrtci, ter izdelovanje manjših
ponjav).
Glede na trenutno stanje v Avstriji in pri
nas direktorica pričakuje upad v dejavnosti
najema šotorov in prireditvenih komponent za
najmanj 80 odstotkov. Največja nevarnost pa je
morebiten drugi val okužb, opozarja Petretova, ki
sicer zelo skromne priložnosti vidi v izdelovanju
različnih ponjav, prekritij in manjših šotorov. Na
tem področju se je v podjetju namreč pokazala
minimalna rast, ki jo lahko podprejo z lastnimi
kadri. Ob tem sogovornica poudarja, da se
finančno ne pokrivajo; kljub vsemu imajo namreč
70 odstotkov presežka kadra, ki ga bodo morali
odpustiti.
Foto: Shutterstock
Ključ je povečanje produktivnosti
zaposlenih
Podjetje Armat, ki se ukvarja s projektiranjem in
izvedbo montažnih objektov, pa ima drugačno
usodo. Največji izziv zanje je bilo preprečevanje
okužbe, ohranitev zdravja in motivacije zaposlenih
ter organizacija optimalnega procesa v času
omejitev.
Direktor podjetja Andrej Repše priložnosti
vidi v razvoju novih proizvodov, povečanju
produktivnosti ter dodatni krepitvi zavesti in
pripadnosti zaposlenih. Repše pravi, da so med
epidemijo v Sloveniji zabeležili rast povpraševanja
in prodaj v segmentu programa nadstreškov,
za katerega imajo tako finančni kot kadrovski
potencial.
Tudi pri podjetju Lunos, če jim bo
omogočeno normalno nadaljnje poslovanje,
s povečanjem produktivnosti pričakujejo rast
prihodkov v primerjavi s prejšnjim letom.
33
MOBILNA
BANKA ZA
PODJETNIKE
Za vaš uspeh imamo
pravo orodje: mobilna
banka Abamobi com
Z mobilno banko Abamobi com imate odslej popoln
pregled nad svojimi poslovnimi financami. Brez skrbi
in varno lahko poslujete kjerkoli in kadarkoli.
Za aktivacijo mobilne banke za podjetja in podjetnike,
se oglasite pri poslovnem skrbniku ali v poslovalnici
Abanke. Mobilna aplikacija je brezplačna.
www.abanka.si l Abafon 080 1 360
34
SBC | Lekcije koronakrize | Junij 2020
»Nič na tem
svetu ni
samoumevno«
Ranljivost, nujna
prilagodljivost in pomen
komunikacije so glavne stvari,
ki nas jih je naučila kriza ob
pojavu pandemije.
Avtorji: Polona Movrin, Marko Vidrih, Katarina Klepec Kovač
Foto: Barbara Reya Foto: AVG
Foto: Barbara Reya
Foto: AVG
V času
koronakrize je bilo
vsekakor zelo pomembno
ohranjanje pozitivne
podjetniške klime in
iskanje novih priložnosti,
tako med zaposlenimi v
podjetju kot z
distributerji. Vodilo
skupine Roto je razpršen portfelj kupcev po več
kot 50 državah in v različnih panogah, kar je
bila v tej krizi vsekakor ključna varovalka za
ohranjanje uspešnega poslovanja.
Nuša Pavlinjek, Roto
V času
koronakrize je bilo
najpomembnejše
spoznanje, da v
pričakovanju enotnosti
ljudi ter spoštljivosti do
bolezni in soljudi tega
pravzaprav nismo
doživeli.
Marija Petre, Šotori Petre
Odvisnost od
samoumevnega.
Andrej Repše, Armat
Najpomembnejši
je bil prav gotovo
pravočasen odziv
z reorganizacijo dela ter
stalna komunikacija z
zaposlenimi in
poslovnimi partnerji, da
bi tako preprečili
nepotrebno paniko.
Dejan Sušnik, RCM
Foto: osebni arhiv Foto: AVG Foto: AVG
Foto: AVG
Kljub vsem
pripravam in
mehanizmom na vse (ne)
mogoče dogodke se
moramo zavedati, da se
lahko pojavijo izjemno
nepredvidljive okoliščine.
V takšnih razmerah so
ključni tesno povezana in
motivirana organizacija ter odlični medosebni
odnosi znotraj podjetja in z vsemi deležniki
(dobavitelji, kupci), saj lahko le s skupnimi močmi
poiščemo smiselne rešitve in nadaljujemo pot.
Janko Štefančič, Genis
V poslu moraš biti
hiter.
Aljoša Domijan, Gambit
V poslu ni počitka
in stalnic. Stvari
se čez noč
spremenijo in samo
najbolj fleksibilni ter
poslovno trdni gredo
naprej.
Miran Rauter, Hermi
Mislim, da je
zadnja kriza v
zatonu, a kljub temu bodo
posledice opazne še nekaj
časa. Krize si sledijo
periodično v približno
10-letnih ciklih in iz vsake
se lahko nekaj naučimo.
Po vsaki krizi sledi nova
konjunktura. Naša naloga je, da se na novi
gospodarski zagon čim bolje pripravimo in da
imamo vnaprej pripravljene rešitve, ki nam bodo
v prihodnosti omogočale rast in razvoj.
Renato Pahor, Virs
Lekcije koronakrize
35
Foto: osebni arhiv Foto: AVG
Foto: osebni arhiv Foto: osebni arhiv
Foto: osebni arhiv
Iz te krize smo se
naučili, kako krhki
smo in kako
nepredvidljivo je življenje,
kako nepredvidljiv je svet.
Da pravzaprav nič ne
vemo. Stvari, ki so veljale
še včeraj, jutri ne veljajo
več.
Uroš Mlakar, Quadro, Teta Frida
Naučil sem se,
kako pomembno je
proaktivno delovanje in
transparentno
komuniciranje z vsemi
deležniki – predvsem
zaposlenimi. Občutek
imam, da sta se zavzetost
in čut za pripadnost
podjetju v tej krizi okrepila.
Martin Jezeršek, Jezeršek
Naučili smo se, da
nič na tem svetu
ni samoumevno. Tako ni
samoumevno
povpraševanje kupcev,
enako velja za delovne
razmere, prav tako ni
samoumevno, da lahko
vsi skupaj hodimo v
službo … Zelo kruto pa je tudi spoznanje, da smo
še kako ranljivi in da nam lahko neki virus
popolnoma onemogoči delovanje podjetja.
Radovan Žerjav, Var
O tem bomo lahko
govorili čez tri
mesece, ko bomo videli
rezultate svojih dejanj.
Kot organizacija smo se
naučili, da spremembe
niso noben bavbav in da
jih lahko izvajamo.
Iztok Novak, Polycom
Poslovanje in
komuniciranje po
digitalnih kanalih,
M-Teams, Zoom, Skype,
naročanje in kupovanje na
spletu, manj kilometrov na
cesti, več čas za družine,
več časa zase in za svoje
izobraževanje.
Janko Kodila, Kodila
Foto: osebni arhiv
Predvsem smo se
začeli še bolj
zavedati pomembnosti
dobre interne
komunikacije, odzivnosti
in fleksibilnosti na vseh
ravneh.
Dean Virant, Virant
Plastika
Da je lepo imeti
dobre prijatelje,
sodelavce in
zveste poslovne
partnerje.
Conditus
V skupni
izpostavljenosti
smo postali še bolj
povezana skupnost,
začeli pa smo tudi bolj množično in vsak dan
uporabljati že razvite možnosti digitalizacije
(sestankovanje in delo na daljavo).
Lušt
Spoznanje, da
živimo v
čudovitem okolju, v lepi
državi, med dobrimi
ljudmi, da obstajajo
številne nove poslovne priložnosti in predvsem
da skupaj zmoremo več.
Gic Gradnje
To, da nič ni
zanesljivo, da se
lahko stvari spremenijo z
danes na jutri in da moramo biti pripravljeni na
različne dejavnike, ki se lahko pojavijo v
gospodarstvu. Pomembno se nam zdi, da delamo
kakovostno, saj nas bodo po tem prepoznali in
zaradi dobrega sodelovanja s svojimi kupci/
naročniki bomo tako ob ponovnem obujanju
gospodarstva od njih dobili tudi naročila.
Ecu
Kriza nas je
naučila, da je
treba ukrepati takoj; ne
čakati na poteze drugih, temveč iti po svoji poti.
In ne čakati na pomoč, pač pa iskati rešitve.
Intra Lighting
Dobro delaj, bodi
vitek, imej
ustrezno rezervo.
Camp Bohinj
236
Član
Rešitve avtomatizacije
in robotizacije varjenja,
ki so pisane na kožo
kupcem
Podjetje Virs, d. o. o. je bilo
ustanovljeno leta 2004,
sedež ima v Lendavi. Sprva
se je ukvarjalo predvsem
z zastopstvi priznanih
tujih proizvajalcev varilne in rezalne
opreme. V krizi leta 2009 pa so se
odločili za lastno proizvodnjo strojev
za avtomatizirano in robotizirano
varjenje. Danes predstavlja ta del več
kot 50 % njihovih prihodkov, ki na
letni ravni znašajo 7 milijonov evrov.
Delež prihodkov od izvoza nenehno
raste in znaša trenutno 25 %. Podjetje
ima 35 zaposlenih.
»Nastopamo v vsej kovinskopredelovalni
industriji kot dobavitelj
investicijske opreme oziroma rešitev
za avtomatizacijo in robotizacijo varjenja
in rezanja. V zadnjih letih nam
vse bolj uspeva tudi prodaja na tujem,«
pove direktor podjetja Renato
Pahor. Izvažajo pretežno v sosednje
Srečanja SBC So
priložnoSt za Krepitev
doBrih odnoSov
Podjetje Virs je bilo povabljeno
v članstvo SBC. »Ob podrobnejši
predstavitvi vseh prednosti,
ki nam jih članstvo prinaša,
smo se zanj odločili in nam do
danes nikoli ni bilo žal. Srečanja,
ki jih SBC organizira, so
koristna v smislu pridobivanja
informacij in srečanja z odličnimi
podjetniki, med katerimi
je kar nekaj naših poslovnih
partnerjev,« pove direktor, ki
srečanja vidi kot priložnost za
krepitev dobrih odnosov.
»Za vsakega kupca
pripravimo optimalno
rešitev, ki ni najcenejša,
je pa najboljša v smislu
zanesljivosti, kakovosti
in produktivnosti,
kar mu prinaša
konkurenčne prednosti.«
Renato Pahor, direktor Virsa.
države, kjer so že prepoznani kot
zanesljiv in kakovosten ponudnik
kompleksnih rešitev avtomatizacije
in robotizacije.
KonKurenčni v znanju
in izKušnjah
Rešitve podjetja Virs so, kot poudari
direktor, plod dolgoletnih izkušenj
in znanja, ki ga imajo ključni
sodelavci podjetja. «Naše rešitve so
kupcem pisane na kožo. Za vsakega
pripravimo optimalno rešitev, ki ni
najcenejša, je pa najboljša v smislu
zanesljivosti, kakovosti in produktivnosti.
To našim kupcem pomeni
konkurenčno prednost pred tekmeci,«
pojasni sogovornik.
SlovenSKa gazela 2019,
začrtana pot je tudi uSmeritev
v prihodnje
S čim zagotavljajo hitro rast, ki jim je
lani prinesla naziv slovenska gazela?
»Leta pred tem so bila za podjetje
prelomna. Veliko smo vlagali v razvoj
sodobnih in kakovostnih rešitev za
avtomatizacijo in robotizacijo varjenja,
kar so prepoznali tudi veliki in zelo
zahtevni kupci tako v Sloveniji kot v
tujini,« pojasni Pahor. Njihove rešitve
danes uspešno delujejo pri nekaterih
najbolj znanih proizvajalcih avtodvigal,
avtomobilov, izpušnih sistemov,
gospodinjskih aparatov, energetske
opreme, gastronomije, težke strojegradnje
in drugih. Nenehno razvijajo
nove rešitve, s pomočjo katerih želijo
ostati vodilni na področju ponujanja
najsodobnejših tehnoloških rešitev,
hkrati pa ostajajo zvesti zastopniki
naprav za varjenje in rezanje, ki jih
zastopajo že 15 let.
»Pri začrtani poti bomo vztrajali. Imamo
nekaj novih razvojnih projektov,
ki bi jih želeli do konca leta zaključiti.
Svojo prisotnost na tujem želimo še
okrepiti. Na sedanji lokaciji načrtujemo
širitev prostorskih kapacitet, kar
nam bo omogočalo nadaljnjo rast v
prihodnjih 10 letih. Vzgajamo mlade
sodelavce, ki bodo v naslednjih
letih sposobni prevzemati naše delo
in odgovornost za nadaljnji razvoj,«
direktor Virsa za konec predstavi
njihove načrte.
Promo
+386 2 574 24 45
info@virs.si
www.virs.si
373
ALI IMATE TUDI VI IZZIVE PRI VARJENJU
V VAŠI PROIZVODNJI?
URESNIČUJEMO TUDI
NAJBOLJ NORE IDEJE.
VAŠ PARTNER ZA ZAHTEVNE IN KOMPLEKSNE IZZIVE.
Avtomatizacija in robotizacija proizvodnjih procesov na ključ
Virs d.o.o. | Industrijska ulica 4b | 9220 Lendava
38
SBC | Intervju: Dr. Egon Zakrajšek | Junij 2020
Ekonomist dr. Egon Zakrajšek
o posledicah pandemije:
»Gospodarstva v dveh letih ne
bodo uspela priti na izhodno
točko. Ocenjujem, da bodo imele
konec leta 2021 ZDA realni
BDP okoli 5 % nižji kot pred
krizo, v Evropi bo ta številka
nekoliko višja zaradi izvozne
naravnanosti. Takšen upad BDP
nas lahko skrbi.«
Avtor: Jan Tomše
Foto: Barbara Reya
Intervju: Dr. Egon Zakrajšek
39
»O odbojnem scenariju V
lahko le sanjamo«
Kje bo zaradi posledic pandemije
najhuje v razvitem, kje v manj
razvitem svetu? Zakaj?
Najbolj prizadeta bodo
gospodarstva, ki temeljijo na
izvozu, saj je ta tesno povezan z
globalnimi verigami vrednosti. Trajalo bo precej
časa, da bodo ta gospodarstva okrevala oziroma
da se bo njihova gospodarska aktivnost vrnila
nad predkrizno raven. Po drugi strani so scenariji,
da se bo vse ustavilo, vključno z globalizacijo
in vsemi povezanimi procesi, precej drastični.
Za podjetja, ki so vključena v globalne verige, je
pomembno zlasti to, da so zdaj dobila informacije,
kaj zanje predstavlja velika tveganja.
Kaj se bo zgodilo z globalnimi verigami
vrednosti?
Gotovo se bodo poenostavile, postale bodo
robustnejše, ponekod se bodo skrajšale. Ni pa
verjeti, da se bo celoten produkcijski proces
na globalni ravni zaustavil, saj je to nemogoče.
Tržni pritiski, na primer stroškov dela, so tako
intenzivni, da to ne pride v poštev. Gotovo pa
se bo spremenila dinamika. Trg bo iskal rešitve.
Nekatera podjetja bodo pri tem zelo inovativna,
druga ne. To se zdaj že dogaja.
Če se vrneva k začetnemu vprašanju:
kako bodo posledice covida-19 čutila
gospodarstva?
Ameriško gospodarstvo je robustnejše od
evropskega. Notranji trgi, kot sta kapitalski trg
in trg dela, so v ZDA bolj razviti in dinamični,
potrošnja pa je intenzivnejša kot v Evropi, ki je
bolj vezana na izvoz. Kitajsko gospodarstvo je
prav tako zelo odvisno od izvoza, kar pomeni, da
je bolj izpostavljeno. Enako velja za trge v razvoju;
tudi ti bodo v veliki meri prizadeti z ekonomskega
in socialnega vidika. Nimajo namreč dovolj
suverene fiskalne in monetarne politike, da bi
lahko ublažili nastale šoke, pa tudi zdravstveni
sistemi v državah v razvoju praviloma niso dobro
razviti. Te države nimajo manevrskega prostora,
kot ga imajo pri denarju ZDA in tudi Evropa kot
enoten prostor, ki v tem pogledu prav tako lahko
do določene mere suvereno ukrepa. Brazilija na
drugi strani tega nima, Indija prav tako ne. To so
– grobo gledano – območja, ki so že zdaj najbolj
prizadeta in bodo tudi v prihodnje.
Kako vse se lahko dodatno zaostrijo
ekonomski odnosi med ZDA, Kitajsko in EU,
tudi z Rusijo?
Zadnje, kar svetovno gospodarstvo v tem trenutku
potrebuje, so trgovinske vojne. A dogaja se prav
to. Eskalacija trenj med ZDA in Kitajsko je v
tem trenutku precej politično motivirana. V ZDA
so jeseni volitve in Trumpova strategija, da bo
predsedniško tekmo gradil na rekordno nizki
brezposelnosti, je s koronavirusno krizo padla v
vodo. Trumpova retorika, da gre za kitajski virus
in da gre v celoti za kitajsko stvar, je igra politike
za mobilizacijo volilne baze. Bo pa stopnjevanje
trgovinskih trenj gotovo prizadelo tudi ZDA. Te si
trenutno ne morejo privoščiti trgovinske vojne, kot
si je ne more privoščiti Kitajska.
Zakaj so trgovinska trenja tako tvegana?
Kratkoročno zato, ker bo imela eskalacija
trgovinskih trenj velik negativen vpliv na finančne
trge. V trenutnih cenah na finančnih trgih sta
že vgrajena optimizem in pozitiven pogled na
prihodnost. Ta optimizem bistveno odstopa od
tega, kar zdaj kažejo realne projekcije. Na primer:
borzni indeks Standard & Poor's je približno
10 odstotkov pod rekordno vrednostjo, ki jo je
dosegel sredi februarja. Realne projekcije za
brezposelnost v ZDA in Evropi pa kažejo, da bo
stanje na trgu letos zelo slabo. To velja tudi za
prihodnje leto. Tukaj so tudi delniški trgi, ki so
osredotočeni na razmeroma majhno število
podjetij, kot so Facebook, Apple in Amazon. Ta
podjetja imajo relativno veliko težo v vrednosti
borznih indeksov. Če se zaostri trgovinska vojna
Najbolj prizadeta bodo
gospodarstva, ki temeljijo na
izvozu, saj je ta tesno povezan
z globalnimi verigami vrednosti.
40 SBC | Intervju: Dr. Egon Zakrajšek | Junij 2020
V trenutne cene na finančnih
trgih sta že vgrajena optimizem
in pozitiven pogled na
prihodnost.
med ZDA in Kitajsko, bo optimizem na finančnih
trgih izhlapel in borze bodo šle navzdol.
Potem imamo še obveznice. Že pred
covidom-19 je bila slaba polovica obveznic v ZDA
na kritični bonitetni meji. Zdaj je Fed, ameriška
centralna banka, prvič začel kupovati korporativne
obveznice in tako za zdaj stabiliziral položaj.
Poleg obveznic investicijskega ranga (angl.
investment grade, op. a.) je začel kupovati tudi
vrednostne papirje padlih angelov (angl. fallen
angels, op. a.). To so tista podjetja, ki so bila pred
covidom-19 na meji, nato pa jih je pandemija
prizadela in postala so tvegana (angl. junk bonds,
op. a.). S temi intervencijami je Fed zagotovil
likvidnost in ohranil povpraševanje. Dokler je tako,
je tveganje pod nadzorom, ampak Fed se bo s
tega trga enkrat umaknil.
Gre za močan intervencionizem.
To je masovni intervencionizem. Monetarna
politika je s tem postala kreditna politika. Ne
samo Fed, tudi druge centralne banke v razvitih
državah so postale de facto finančni trg in
glavni finančni posrednik; tudi na Japonskem
in v Evropi, ki je dobila 750 milijard evrov vreden
paket za pomoč gospodarstvu v okviru sklada
za okrevanje. Ta ukrep Evropske centralne banke
(ECB) bo tako bistveno pripomogel k stabilizaciji
finančnih trgov.
Ali je EU po vašem mnenju ukrepala
ustrezno? Predsednica Evropske komisije
Ursula von der Leyen je predstavila finančni
načrt za okrevanje Evrope v višini 1850
milijard evrov, od tega 1100 milijard za
prihodnji večletni proračun in 750 milijard
za instrument za okrevanje (od tega bo 500
milijard nepovratnih, 250 milijard pa v obliki
posojil). So to po vašem mnenju pravi ukrepi?
Absolutno. To je zgodovinska poteza, ki je bila
nujno potrebna. ECB se je odzvala agresivno,
odločno, kot je bilo v krizi pričakovati. Je pa šok
covida-19 spet izpostavil Ahilovo peto evropske
monetarne politike – ne spremlja je vzporedna
fiskalna politika. Predlagani finančni načrt za
okrevanje Evrope je ta korak, ki je manjkal. Cilji
fiskalne in monetarne politike se prekrivajo, zato
je njuna koordinacija zelo pomembna. Za EU je to
strukturni problem, ki je bil velika težava že leta
2011.
Kako bo potekal izhod iz krize in kateri
scenarij se vam zdi pri tem najbolj verjeten?
O tem, da bo obdobje po krizi ponudilo oster
odboj na predkrizno raven po scenariju V (zelo
optimističen scenarij, op. a.), lahko samo
sanjamo. Morda bodo številke v tretjem in četrtem
kvartalu videti relativno v redu, toda zavedati se
moramo, da so učinki takih šokov dolgotrajni.
To je logično – če zapreš celotno ekonomijo, ne
moreš pričakovati drugačnega izida.
Gospodarstva v dveh letih ne bodo uspela
priti na izhodno točko. Ocenjujem, da bodo
imele konec leta 2021 ZDA realni BDP za okoli
en do dva odstotka nižji kot pred krizo, v Evropi
bo ta številka nekoliko višja zaradi izvozne
naravnanosti in manj učinkovitih ukrepov
na fiskalni ravni. Čeprav govorimo le o nekaj
odstotkih, so to velike številke in takšen upad BDP
nas lahko skrbi.
Kaj napovedujete globalizaciji, kot smo jo
poznali doslej?
Ogromno infrastrukture je zgrajene z namenom,
da privablja tuje investicije. Podjetja bodo zdaj
analizirala verige in poskušala poskrbeti, da bi
Če pride nov šok, bo
bistveno manj
fiskalnega prostora, s
katerim bi ga lahko
blažili.
Intervju: Dr. Egon Zakrajšek
41
bile te bolj robustne. Morda bodo nekatere člene
izločili in verige skrajšali, ni pa pričakovati, da bi
se globalne verige v kratkem povsem preselile
drugam. Značilnost globalnih vrednostnih verig
je, da so povezane z velikimi stroški, in potreben
je velik šok, da se preselijo drugam. Morebitne
selitve so odvisne od posamezne panoge,
pa tudi od države, okolja; države z velikimi
strukturnimi in političnimi problemi gotovo niso
najbolj atraktivne. Poleg tega gospodarstva,
ki so zaradi krize izgubila investitorje, ne bodo
mirno gledala, kaj se dogaja, ampak bodo
strateško ukrepala.
Katere panoge bodo najbolj prizadete? Kaj
napovedujete globalnemu turizmu?
Najbolj bodo prizadete dejavnosti, ki temeljijo
na osebnih stikih. Turizem, sprejemanje gostov,
restavracije, hoteli, potovanja, letalski prevozi. V
krizi so ljudje ugotovili, da je mogoče učinkovito
delati na daljavo. To bo precej zmanjšalo
povpraševanje po delu na lokaciji delodajalcev.
Ljudje prav tako ne bodo več hoteli potovali,
če bodo vedeli, da jih po vrnitvi čaka nekaj
tednov karantene. Tudi sam sem do konca leta
odpovedal udeležbo na vseh konferencah in
seminarjih.
Avtomobilska industrija?
Ta panoga je z vidika krize zanimiva. Kaj je
alternativa avtomobilski industriji? Javni
prevoz. Značilnost tega je veliko število ljudi.
Ni nemogoče, da se bo v ZDA povpraševanje
po avtomobilih povečalo, dokler ljudje ne bodo
imeli občutka, da je javni prevoz spet varna
oblika potovanja. Vsaj na kratek rok bo lahko
povpraševanje po avtomobilih večje. To bo imelo
še druge splošne učinke. Ceste bodo polnejše,
več bo prometa, večje bo povpraševanje po
gorivu, na račun tega pa bodo ljudje morda
kupovali manj česa drugega. Za avtomobilsko
industrijo je torej težko reči, ali bo res najbolj
na udaru. Vsaj v ZDA bo imela kriza lahko na to
panogo prej pozitiven kot negativen učinek.
Gotovo se bo kriza poznala tudi na trgu
nepremičnin. Več ljudi je začelo delati na daljavo
in ta trend se bo samo krepil; predvsem v ZDA,
mnogo bolj kot v Švici, kjer trenutno delam.
Nekatere panoge z delom na daljavo ne bodo
imele težav. Na trgu nepremičnin se bo zaradi
večjega obsega dela od doma pojavilo več
komercialnih (poslovnih) nepremičnin, če se
podjetja odločijo, da potrebujejo bistveno manj
prostora. Cene se bodo oblikovale na novo. Iz
tega naslova bodo morda mesta in države pobrale
manj davkov, tudi to pa bo imelo splošne učinke.
Če bo manj ljudi delalo v mestnih in poslovnih
središčih, bo to pomenilo tudi manj prometa v
restavracijah in manj povpraševanja po drugih
storitvah.
Politike po svetu bodo po krizi
postale ostrejše, ekstremne
politične opcije in populizmi še
bolj izraziti.
Kako bi ocenili slovenske ukrepe? Kaj bi
storili drugače, kaj je bilo dobro?
Vlada se je po moji oceni odzvala dobro. Očitno
se je zavedala, kaj je treba narediti. Težavo vidim
v velikem številu akterjev oziroma institucij, kar
zmanjšuje učinkovitost ukrepov. Dober primer
hitrega in učinkovitega odzivanja je bila Švica. V
Sloveniji smo se pri oblikovanju ukrepov precej
zgledovali po Nemčiji, toda težava je v tem, da ni
mogoče neposredno kopirati nemških rešitev, saj
so te vezane na značilnosti nemškega prostora.
Treba je ločevati med kriznimi ukrepi, ko
se odzivaš na trenutne razmere in je treba hitro
pomagati, in med posebnostmi gospodarstva. V
Sloveniji je trg dela zelo popačen. Imamo relativno
veliko prekarnega in študentskega dela. Za takšen
trg dela je izredno težko oblikovati program, ki bi
lahko zares pomagal. Slovenija po nujnih ukrepih
in stabilizaciji razmer potrebuje korenite reforme,
zlasti spremembo trga dela. Kriza je lahko torej
tudi priložnost.
Kako naj podjetja ravnajo v prihodnje? Na kaj naj
najbolj pazijo? Kje za slovenska podjetja vidite največje
priložnosti?
Bistveno spoznanje zadnjih mesecev je, da je likvidnost
ključna za premostitev izrednih razmer. Čeprav je imela
potreba po likvidnosti drugačen izvor kot leta 2008, je končni
rezultat dogodkov enak – podjetja morajo imeti v težkih časih
na voljo denar.
V kriznih razmerah je pomembno, kako visoko v produkcijski
verigi je izvozno podjetje. Splošnega recepta ni, položaji so
različni.
Podjetja so lahko dobila vpogled v to, katera tveganja so
zanje res velika. Prepričan sem, da skoraj ni podjetja, ki bi
bilo pripravljeno na razmere, v katerih smo se znašli. Obstaja
precejšnja verjetnost, da se izbruh jeseni ponovi, in zdaj
morajo biti pripravljena. Lahko bodo razvila scenarije in
orodja, kako se odzvati na izredne okoliščine. Podjetja morajo
prepoznati tiste kritične točke, pri katerih so bila najbolj
izpostavljena, to pa je specifično; različno je od panoge do
panoge in od podjetja do podjetja.
Osnovno načelo je, da moraš, če ne dobiš dobave oziroma
preskrbe od nekoga, ki je neposredno prizadet, tveganja
razpršiti in diverzificirati prisotnost v verigah. Kako to storiti?
Podjetja bodo morala poiskati te odgovore.
In še: podjetja bodo morala premisliti, ali so pripravljena v
zelo kratkem času preiti s tradicionalnega na poslovni model
dela na daljavo. V primeru zadnjega je pomembno vlagati v
infrastrukturo, ki to omogoča. To pa je tudi vprašanje kulture;
v ZDA je delo na daljavo bistveno bolj utečena oblika kot
drugod, tudi v Evropi.
42
SBC | Intervju: Dr. Egon Zakrajšek | Junij 2020
V Sloveniji je trg dela zelo
popačen. Imamo relativno
veliko prekarnega in
študentskega dela.
Kaj bi storili letos in prihodnje leto, če bi bili
v vlogi slovenske vlade, da bi bili slovenski
izvozniki čim močnejši?
Gre za težaven položaj. Po takšnem šoku, ko so se
stvari bistveno spremenile, je jasno, da nekatera
podjetja ne bodo preživela. Države so pred dilemo:
ali in v kolikšni meri ohranjati podjetja pri življenju
ali pa v celoti sprostiti tržne sile. Obe skrajnosti,
popoln intervencionizem in na drugi strani laissezfaire,
sta slabi.
Izvozniki so gotovo pomembna gonilna
sila gospodarstva in dosegajo visoko dodano
vrednost. Navadno gre za dobra podjetja, dejavna
v tehnoloških panogah. Še vedno pa ne moremo
mimo tržnih mehanizmov. Ti se bodo morali
spet vzpostaviti in takrat bodo tržne zakonitosti
naredile svoje.
Kaj lahko naredi država? Izvoznikom lahko
ponudi dolgoročne kredite in tako zagotovi
likvidnost. Takšna pomoč bi morala biti časovno
omejena. Ukrepi bodo močno zarezali v proračun,
fiskalnega prostora je manj. Recept bi bil: dokler
je kriza, je treba podjetjem pomagati, potem
pa naj se država postopno umika in začne trg
določati, kdo bo preživel, kdo bo rasel in kdo
izginil. Podjetja se morajo zavedati, kakšen svet
jih čaka po pandemiji.
Za podjetja je najpomembneje, da
vzpostavijo dobro komunikacijo z državnimi organi
Napovedi
Če se zaostri trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko, bo
1 optimizem na finančnih trgih izhlapel in borze bodo šle
navzdol.
V krizi so ljudje ugotovili, da je mogoče učinkovito delati
2 na daljavo. To bo precej zmanjšalo povpraševanje po delu
na lokaciji delodajalcev.
Ni nemogoče, da se bo v ZDA povpraševanje po
3 avtomobilih povečalo, dokler ljudje ne bodo imeli občutka,
da je javni prevoz spet varna oblika potovanja.
Ceste bodo polnejše, več bo prometa, večje bo
4 povpraševanje po gorivu, na račun tega pa bodo ljudje
morda kupovali manj česa drugega.
Na trgu nepremičnin se bo zaradi večjega obsega dela od
5 doma pojavilo več komercialnih (poslovnih) nepremičnin,
če se podjetja odločijo, da potrebujejo bistveno manj prostora.
Če bo manj ljudi delalo v mestnih in poslovnih središčih,
6 bo to pomenilo tudi manj prometa v restavracijah in manj
povpraševanja po drugih storitvah.
Kaj lahko naredi država? Izvoznikom lahko ponudi
dolgoročne kredite in tako zagotovi likvidnost.
7
o tem, kdaj nastopijo točke, ko bo tempo spet
začel narekovati trg. Dialog je treba vzpostaviti
vnaprej in v Sloveniji je to izvedljivo. Pomembno
je, da podjetja vedo, kako bo država odpravljala
oziroma preprečevala negotovosti in kje je meja, ko
se bo umaknila. Postopno bodo spet sama začela
narekovati tempo delovanja na trgu.
Bo Slovenija iz krize izšla kot zmagovalka ali
kot poraženka?
Slovenija se je na dogajanje odzvala zelo dobro
in učinkovito obvladovala število okuženih,
kar bo gotovo imelo vpliv tudi v prihodnje – za
investitorje, ki bodo gledali, kako se je država
izkazala v kriznih razmerah, je to pomembno.
Slovenija ima glede tega, sploh v primerjavi z
nekaterimi državami v soseščini, torej dober
ugled. A to je dolgoročen kapital, ki ga je težko
monetizirati in je samo del tega, zaradi česar je
država investicijsko zanimiva.
Kratkoročno je kriza Slovenijo dokaj močno
udarila, saj je zelo vezana na izvoz, zato bo trajalo
precej časa, da se bo spet vzpostavila relativno
normalna rast. Druga težava pa je, da je Slovenija
del EU, ki ima neučinkovito fiskalno politiko in s
tega vidika ne more pomagati.
Kaj pa, če se pandemija ponovi? Ne zaradi
drugega vala, ampak čez čas zaradi novega
virusa; bomo znali bolje ukrepati? Ima svet
nov model, nov recept za odgovor na tovrstne
dogodke?
Gotovo smo se naučili določenih stvari, a po
mojem mnenju še vedno premalo. Recimo, da
smo optimistični in jeseni ne bo ponovitve. Velik
izziv bo izhod iz nastale krize. Globalne posledice
bodo globoke in daljnosežne. Čaka nas visoka
brezposelnost, ki bo v Evropi po napovedih sicer
nižja kot v ZDA. Razmeroma dobro so jo za zdaj
odnesli tisti, ki opravljajo intelektualno delo.
Posledica krize bo gotovo še večja neenakost, kot
smo jo poznali doslej.
Če pride nov šok, bo bistveno manj
fiskalnega prostora, s katerim bi ga lahko blažili.
Kje bodo države, ki najbolj potrebujejo investicije
v javno infrastrukturo, v javno zdravstvo in v druge
podporne sisteme, jemale denar za to, če vemo,
da tega denarja ni? Politike po svetu bodo po krizi
postale ostrejše, ekstremne politične opcije in
populizmi še bolj izraziti. Tukaj nastopi izziv: kako
se ob tem ukvarjati z dolgoročnimi problemi, s
katerimi se spoprijemamo? V razmerah, ko grozijo
trgovinske vojne in populizem, je zelo težko
voditi politiko dolgoročnosti in konstruktivnosti,
saj to poleg notranjih izzivov zahteva tudi veliko
mednarodne koordinacije. Države se ne morejo
kar zapreti. Toda odziv številnih političnih
sistemov ta trenutek je ravno zapiranje mej,
čeprav nam zgodovina jasno govori, da se taka
dinamika ne konča dobro.
HIGIENA NA DELOVNEM MESTU
VHOD
VHOD
43
Stojalo z avtomatskim
dispenzerjem za razkužila
Zaščitna trosloj
maska za obra
PISARNA
Stojalo z avtomatskim
Stojalo avtomatskim
dispenzerjem za razkužila
dispenzerjem za razkužila
Zaščitna troslojna
Zaščitna troslojna
maska za obraz
maska za obraz
Penilnik za razkužilno
peno, 1L
Razkužilo za roke v
peni Instant FOAM, 1L
Milnik/Penilnik
Inclusive, 500 ml/1L
PISARNA
PISARNA
Podajalnik
Inclusive S
Penilnik za razkužilno
Penilnik za razkužilno
peno, 1L
peno, 1L
Razkužilo za roke v
Razkužilo za roke peni Instant FOAM, 1L
peni Instant FOAM, 1L
Razkužilo za roke
Sutter Dermagel,
500ml
Čistilo z dezinfekcijskim
učinkom Multigienic,
500 ml
Vlažilna krema za
roke Velodes Aloe
Vera, 100 ml
Razkužilo za roke
Razkužilo Sutter Dermagel, za roke
Sutter 500ml Dermagel,
500ml
SANITARIJE
SANITARIJE
SANITARIJE
Čistilo z dezinfekcijskim
Čistilo učinkom dezinfekcijskim
Multigienic,
učinkom 500 Multigienic, ml
500 ml
Vlažilna krema za
Vlažilna roke Velodes krema Aloe za
roke Vera, Velodes 100 ml Aloe
Vera, 100 ml
Milnik/Penilnik
Milnik/Penilnik Inclusive, 500 ml/1L
Inclusive, Milnik/Penilnik 500 ml/1L
Inclusive, 500 ml/1L
Koš s pedalko in
Podajalnik brisač
Podajalnik
obročem Inclusive brisač
za System plastično
Inclusive System
vrečko
Podajalnik br
Inclusive Syst
Koš s pedalko in Koš s pedalko in
Koš pedalko in
Makom trgovina d.o.o. Koroška cesta 64 3320 Velenje www.makom.si makom@makom.si
obročem obročem za za plastično plastično obročem za plastično
vrečko
vrečko
Makom trgovina d.o.o. Koroška cesta 64 3320 Velenje www.makom.si makom@makom.si T:03 896 8080
Makom trgovina d.o.o. d.o.o. Koroška Koroška cesta 64 cesta 64 3320 Velenje 3320 Velenje www.makom.si www.makom.si makom@makom.si makom@makom.si T:03 896 8080 T:
vrečko
44
SBC | Likvidnost | Junij 2020
Foto: Shutterstock
Finance po
koroni – kje
dobiti sredstva?
Samostojnim podjetnikom ter
malim, srednjim in velikim
podjetjem je na voljo več virov
financiranja za blaženje posledic
epidemije koronavirusa.
Avtorica: Katarina Klepec Kovač
Pri SID banki in Tiko Pro so
pripravili pregled kreditov in
možnosti pridobivanja nepovratnih
sredstev, ki so podjetjem na
voljo v času po koronakrizi.
koronafinanciranj PRI SID
BANKI
1
»Na voljo je 100 milijonov evrov. V primeru,
da bodo potrebe večje, bomo sklad še
povečali,« o svojem osrednjem pokoronskem
likvidnostnem kreditu SDMKV pojasnjujejo na
SID banki.
Kredit je namenjen tistim malim in srednje velikim
podjetjem (MSP) ter velikim podjetjem, pri katerih
je zaradi koronavirusa prišlo do izrednega izpada
dohodkov in težav z likvidnostjo.
Zanj pa lahko zaprosijo tudi tisti, ki izdelujejo
proizvode in ponujajo storitve, povezane z zdravljenjem
in preprečevanjem širjenja koronavirusa.
Program omogoča pridobitev kredita v višini od
100.000 do sedem milijonov evrov za MSP in do 12
milijonov za velika podjetja. Kredit bo na voljo do
porabe sredstev.
2
V kratkem bo pri SID banki na voljo še
likvidnostni kredit MSP 9, ki bo namenjen
s.p.-jem, MSP in zadrugam, za financiranje
nabave osnovnih sredstev, materiala, storitev,
drobnega inventarja in trgovskega blaga ter kritje
stroškov dela in za povračila stroškov v zvezi z
opravljanjem dela podjetnika.
Upravičencem, katerih poslovanje je prizadel izbruh
bolezni covid-19 oziroma izdelujejo proizvode in ponujajo
storitve, povezane z zdravljenjem in prepre-
Likvidnost
45
čevanjem širjenja koronavirusa pri izvajanju javnih
zdravstvenih storitev, je na voljo kredit od 100.000
do sedem milijonov evrov z ročnostjo od 2 do 12 let.
3
Za podjetja (s.p.-je, MSP, velika podjetja in
zadruge), dejavna v turizmu in gostinstvu,
ponujajo financiranje naložb in obratnega
kapitala za trajnostno rast turizma (TURIZEM 1).
Za naložbe v izgradnjo, nakup in obnovo turističnih
objektov ter financiranje obratnega kapitala je
na voljo kredit v višini od 100.000 do 20 milijonov
evrov.
4
Zdravstveni zavodi in ustanove lahko dobijo
kredit za nakup zaščitne opreme, materiala
in storitev zaradi epidemije koronavirusa.
Na voljo so jim tudi garancije za dobavo
zaščitnega materiala in opreme.
230 milijonov evrov likvidnostnih posojil
je SID banka do konca maja odobrila slovenskim
podjetjem.
5
V okviru stalnih programov posrednega
financiranja SID banke prek sodelujočih
poslovnih bank lahko podjetja vseh
velikosti, tudi s.p.-ji in samozaposleni,
prejmejo financiranje za razvoj konkurenčnega
gospodarstva in internacionalizacije, regionalni
in družbeni razvoj, financiranje za razvoj družbe
znanja in inovativnega podjetništva ter razvoj
okolju prijazne družbe in proizvodnje.
Tudi te programe so v SID banki prilagodili razmeram;
tako lahko podjetja prejmejo višje, do 100-odstotno
financiranje stroškov, kredit pa lahko v celoti
namenijo tudi refinanciranju. K prilagoditvam so
pristopile Abanka, Addiko Bank, NKBM in Sberbank.
Prihodnost je svetla.
Izberite paket po vaši meri.
Ne izgubljajte energije
46
SBC | Likvidnost | Junij 2020
6
Poleg drugih aktivnih programov zavarovanj
SID banka po novem v okviru zavarovanja
bančnih garancij ponuja zavarovanje tako
za storitvene kot za plačilne garancije.
Na novo je mogoče tudi zavarovanje kreditov za pripravo
na izvoz, za vse zavarovalne programe pa veljajo
prilagojeni pogoji. Možno je večje, 95-odstotno kritje
za izvoznike za poslovne terjatve, znižana je tudi zahtevana
slovenska komponenta, ki znaša 20 odstotkov,
pri nekaterih zavarovanjih pa te zahteve sploh ni.
Še več podrobnosti: https://www.sid.si
UGODNI KREDITI IN NEPOVRATNA
SREDSTVA
»V tem trenutku je na voljo kar nekaj ugodnih kreditov
ter v drugem delu leta tudi nepovratna sredstva,«
so pojasnili v podjetju Tiko Pro in pripravili
pregled aktualnega stanja.
3
Do konca novembra je na Ministrstvu za
gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT)
odprt razpis za pridobitev nepovratnih
sredstev na področju izboljšanja snovne in
energetske učinkovitosti za MSP s področja
turizma.
Na tem razpisu lahko podjetja s področja turizma ter
restavracij in gostiln dobijo 75 odstotkov subvencije,
do 200.000 evrov za energetsko sanacijo svojih
objektov. Na razpis se lahko prijavijo podjetja iz
vzhodne kohezijske regije ter iz nekaterih obmejnih
občin.
4
Za MSP so do leta 2023 na voljo tudi različni
vavčerji malih vrednosti, ki jih razpisuje
SPS: vavčer za prenos lastništva, uvajanje
poslovne odličnosti, certificiranje, priprava
digitalne strategije, udeležba na mednarodnih
forumih, zaščita intelektualne lastnine, digitalni
marketing, statusno preoblikovanje družb in
prototipiranje.
Podjetje lahko zaprosi za več različnih vavčerjev.
Višina subvencije je 60 odstotkov, med 500 in 9.999
evrov. Velikost nepovratnih sredstev se razlikuje
glede na vavčer.
1
Podjetjem je na voljo razpis P1 plus 2020
Slovenskega podjetniškega sklada (SPS) za
ugodne kredite. Pri Tiko Pro priporočajo, da
se upravičenci čim prej odločijo za prijavo.
2
Prav tako so s strani SPS odprte še prijave
za P7R-mikrokredite na problemskih
območjih z visoko brezposelnostjo in na
obmejnih problemskih območjih.
5
Za krepitev blagovnih znamk na razstavnopromocijskih
prostorih v tujini lahko za
subvencijo pri SPIRIT-u zaprosijo podjetja iz
vzhodne kohezijske regije.
Višina subvencije je kar 75 odstotkov ter do 100.000
evrov nepovratnih sredstev. Rok za prijavo je 30. 9.
2020.
V Planiranju proizvodnje
so virusi stalnica
MSOFT d. o. o.
Stegne 21, Ljubljana
www.msoft.si / msoft@msoft.si
041 696 572
Povzročitelji so znani: kupci s spreminjanjem količin in rokov, naša prodaja s
prioritetami, direktor s "padalci", dobavitelji in kooperanti z roki in kvaliteto,
proizvodnja z izpadi strojev, ljudi, orodij… pa še ta Corona virus verjetno ni bil
zadnji. Cepiva ne bo. Zdravilo je le dober zdravnik-planer, brez katerega ne bo
šlo. Priskrbeti pa mu morate zaščitna sredstva in orodja. Eno od najučinkovitejših
je proizvodno orientiran ERP programski paket SISTEM8:
• Terminiranje integrirano z MRP
Planiranje materialnih potreb sinhronizirano s planiranjem kapacitet in obratno
• Preterminer. Nadgradite vaš ERP
Je samostojno orodje, ki vaša naročil/naloge razporedi po strojih. Z nadaljnim glajenjem in
dispečiranjem zagotavlja obvladovanje kapacitet.
• Orodjar. Za projektno proizvodnjo
SISTEM8 lahko uporabljate za vse vrste proizvodenj.
Naše preko 30-letne izkušnje in številni uporabniki naših rešitev v tujini, so
dokaz da govorimo jezik proizvodnje.
Likvidnost
47
6
Oktobra je ponovno rok za skoraj vsem
že znani razpis e-poslovanje, ki ga prav
tako razpisuje SPIRT, kjer lahko podjetja
dobijo do 30.000,00 subvencije, 70 odstotkov
za stroške zunanjih izvajalcev za elektronsko
izmenjavo med partnerji, digitalizacijo nastopov
na sejmih, pripravo spletne strani za tuje trge,
spletne trgovine, produktno-prodajni video in
usposabljanje zaposlenih.
7
Na področju kmetijstva gre v juniju
pričakovati odprtje razpisa za ukrep 6.4. in
4.2 s strani Ministrstva za kmetijstvo.
V okviru razpisa 6.4. lahko pravne ali fizične osebe
pridobijo nepovratna sredstva do 200.000 evrov za
podporo naložbam v ustanovitev in razvoj nekmetijskih
dejavnosti (turizem, lesarstvo, samooskrba,
socialno varstvo, pridobivanje električne in toplotne
energije iz obnovljivih virov, ravnanje z organskimi
odpadki, ohranjanje naravne in kulturne dediščine).
Razpis 4.2. je namenjen naložbam v predelavo
kmetijskih proizvodov v kmetijske in nekmetijske
proizvode ter trženje kmetijskih proizvodov iz lastne
pridelave in predelave. Višina subvencije je na tem
razpisu kar do 2,5 milijona evrov do 45 odstotkov.
8
Napovedani so tudi novi razpisi s strani
MGRT, ki so vezani na izvajanje ukrepov
proti covidu-19 za zagotovitev likvidnosti za
razvojne projekte MSP, za spodbude likvidnostne
pomoči MSP na obmejnih problemskih območjih
in za sofinanciranje obratovalnih stroškov
podjetjem v gostinstvu in turizmu zaradi
epidemije covida-19.
Še več podrobnosti:
https://www.tiko-pro.si/slovenski-razpisi
Za usklajevanje denarnih tokov in zagotavljanja
likvidnosti za tekoče poslovanje podjetja praviloma
uporabljajo bančne produkte, pred tveganjem
neplačila svojih kupcev pa se lahko zaščitijo tudi
s faktoringom. »Tako pridobljena likvidnost ne
povečuje finančne zadolženosti, hkrati pa izboljša
strukturo bilance in finančne kazalnike ter s tem
boniteto in višino limitov ter stroškov pri bankah,«
so izpostavili pri A. B. S. Factoringu.
FAKTORING JE
NAJUČINKOVITEJŠE
ORODJE ZA VAŠ USPEH!
Če je vaš cilj povečati prodajo ali dobiček in hkrati zagotoviti varnost
plačil, sebi pa brezskrbno finančno prihodnost, potem je A.B.S.
Factoring, d. o. o., prava izbira za vas.
• Si želite izboljšano likvidnost in predvidljiv denarni tok?
• Imate dober izdelek ali storitev in stalne kupce, a predolge plačilne
roke?
• Imate strategijo rasti, vendar se pri poslovanju doma in v tujini
ukvarjate s težavami financiranja hitre rasti?
• Imate premalo virov za širitev dejavnosti in hitrejšo rast?
• So vam banke zavrnile prošnjo za posojilo, ker imate polne limite,
preslabe bilance ali nimate ustreznih zavarovanj? Bi radi po cenovno
ugodni poti prišli do svežih sredstev in si s tem še izboljšali boniteto
in kreditno sposobnost?
• Bi zaradi likvidnostnih težav ali pritiska konkurence želeli skrajšati
plačilne roke kupcem – pa si tega seveda ne morete privoščiti?
• Bi želeli podaljšati plačilne roke kupcem in si s tem zagotoviti
konkurenčno prednost in povečanje prodaje – a ne veste, kako si to
lahko privoščite?
• Želite izboljšati svoj položaj pri dobaviteljih in postati »dober
plačnik« ali celo izkoristiti možnost kasaskontov?
• Bi radi spoznali koncept financiranja s številnimi prednostmi in
ponudbami dodatnih storitev, na primer preverjanje bonitete
kupcev, izboljševanje likvidnosti, zaščita terjatev proti neplačilu
in s tem večja varnost poslovanja, razbremenitev dela in znižanje
stroškov pri unovčevanju in izterjavi terjatev, tako da upravljanje
terjatev prepustite profesionalcem?
Vse to in še več vam omogočamo pri A.B.S. Factoringu, d. o. o., s
storitvijo stalnega popolnega portfeljskega faktoringa.
Prepričajte se, da splošno veljavni miti o faktoringu ne držijo in da je
to odlično poslovno orodje za vsa podjetja, ki prodajajo na odprto z
odloženimi plačilnimi roki do 120 dni.
Ne glede na to, ali ste proizvodno, trgovsko ali storitveno podjetje,
se bomo pri A.B.S. prilagodili vašim željam in potrebam ter vam
ponudili optimalno rešitev za izpolnitev vaših ciljev.
Z našo več kot 20-letno tradicijo v panogi faktoringa, s stabilnimi
zasebnim in od bank neodvisnim lastnikom, zagotovljeno
podporo domačih in tujih bank, hitrostjo in prilagodljivostjo vam
omogočamo nemoteno, stalno in stroškovno ugodno podporo
vašega poslovanja tudi v najtežjih časih.
Kontaktirajte nas in se sami prepričajte o vseh prednostih in koristih
faktoringa.
NAŠ KONTAKT
A.B.S. Factoring, d. o. o.
Dimičeva ulica 16, LJ
Tel.: 01/230 64 80
E-pošta: info@abs-factoring.si
Več informacij dobite tudi
na spletni strani:
www.abs-factoring.si
48
SBC | Varno delovno mesto | Junij 2020
Vizir, ki so ga izdelali
v Plastiki Virant,
omogoča prilagajanje
obliki čela in dobro
kroženje zraka.
Foto: Plastika Virant
Konec epidemije
ne pomeni konca
ukrepov
Podjetja naj ohranijo preventivne
ukrepe, če želijo tudi po koncu
epidemije koronavirusa svojim
delavcem zagotoviti varno
delovno mesto.
Avtorica: Katarina Klepec Kovač
Svetuje prof. dr. Metoda Dodič-Fikfak,
predstojnica Kliničnega inštituta za
medicino dela, prometa in športa.
1Izdelajte oceno tveganja
Sogovornica svetuje, naj ima vsako podjetje
oziroma organizacija izdelano oceno tveganja
glede na trenutne razmere. Pri pripravi te
ocene jim lahko svetujejo oziroma pomagajo
specialisti medicine dela, ki imajo s podjetji
pogodbo. Ti bodo lahko natančno svetovali,
kje je še potrebna previdnost in kje se ukrepov
ni več treba držati tako strogo.
Nov vizir z visoko zaščito
V podjetju Plastika Virant so v času koronakrize
razvili zaščitni vizir, ki je primeren za uporabo
povsod, kjer obstaja nevarnost kapljičnih okužb,
torej tudi okužbe s koronavirusom. »Vizir ne
nadomešča zaščitne maske, temveč ob uporabi
zaščitne maske predstavlja dodatno zaščito oči in
obraza, hkrati pa masko varuje pred kontaminacijo
in zunanjimi vplivi ter ji s tem podaljšuje življenjsko
dobo,« je pojasnil Dean Virant. Vizir je certificiran
v skladu s standardom EN 166:2002, ki pokriva
področje osebne varovalne opreme za varovanje oči.
Okvir je zasnovan tako, da je primeren za večkratno
uporabo z možnostjo menjave folij in ga je mogoče
razkuževati. Uporabnik pod vizirjem lahko nosi vse
vrste očal, tako korekcijska kot zaščitna, ter večino
dentalnih in kirurških lup ter svetilk.
Varno delovno mesto
49
2Ohranite dosedanje ukrepe
Na splošno še vedno velja, naj podjetja ohranjajo
dosedanje preventivne ukrepe. Med te
spadajo predvsem:
vzdrževanje približno 1,5 metra
oddaljenosti med osebami,
umivanje rok,
razkuževanje delovnega mesta,
če je bila vgrajena pregrada, naj ta ostane,
nošenje zaščitnih mask, če razdalje in
svežega zraka ni mogoče redno zagotavljati.
»Virus ni odšel«
Pogosto se zastavlja vprašanje, zakaj se je sploh
še treba držati ukrepov, če pa je razglašen konec
epidemije. »Najverjetneje gre za vmesni čas.
Obstaja realna verjetnost drugega vala po počitnicah
in s spremembo sezone, manjša pa je verjetnost
zanašanja posameznih primerov okužbe na delovna
mesta že zdaj. Virus ni odšel, začenja pa se poletje,
selitev ljudi, gibanje in s tem realna možnost širjenja
virusa,« opozarja prof. dr. Metoda Dodič-Fikfak.
3Pozor v času malice
Več pozornosti je treba nameniti druženju
ob malicah in odmorih. Tovrstna druženja še
naprej odsvetujejo, še posebno, če potekajo v
zaprtih prostorih.
4Različno od panoge do panoge
Priporočila, kako dosledno naj se zaposleni
držijo preventivnih ukrepov, se razlikujejo glede
na področje dela. Za kozmetične salone, stomatologe,
vzgojitelje, učitelje, natakarje in hotelirje
je tako priporočljivo, da vse ukrepe upoštevajo
še naprej. Nekoliko jih lahko omilijo na primer v
nekaterih tovarnah, ki imajo dovolj prostora, da
delavcem ni več treba nositi mask. Znova velja
nasvet, naj se podjetja za konkretne nasvete
zase obrnejo na svoje specialiste medicine dela.
5Do kdaj?
Ukrepe bo treba upoštevati vsaj do jeseni, ko bo
znano, kako se virus vede. »Po realnem scenariju
se bomo morali naučiti s tem živeti vsaj nekaj
let, po optimističnem pa do ustreznega cepiva,«
pojasnjuje Metoda Dodič-Fikfak in dodaja, da
bi s takšnim ravnanjem ob vsakoletnem pojavu
gripe imeli veliko manj odsotnih delavcev.
250
Član
Tri desetletja
družinske
podjetnosti
V Kozjaku nad Pesnico pri Mariboru je pred tremi desetletji
vzplamtela podjetniška strast, ki piše uspešno zgodbo.
AJM okna-vrata-senčila,
d. o. o., podjetje za proizvodnjo,
prodajo, montažo
in servis stavbnega
pohištva iz vseh materialov
beleži 30 let uspešnega delovanja.
V rokah družine Ajlec zanesljivo
stopa v svoje četrto desetletje.
AJM sta leta 1990 ustanovila zakonca
Janez in Marija Ajlec. Začela sta
proizvodnjo in prodajo PVC oken. Bila
sta prva v Jugoslaviji, ki sta ta novi izdelek
iz tujine pripeljala na domač trg.
S preudarnim vodenjem in jasno vizijo
sta podjetje vztrajno razvijala. Tako
je danes AJM eno največjih družinskih
podjetij v Sloveniji, ki ga zadnjih
pet let vodi druga generacija družine
Ajlec. Podjetje zaposluje 190 ljudi;
zunanjih sodelavcev, neposredno
povezanih z AJM, je še 60. Prodajne
salone imajo po vsej Sloveniji.
Tudi proizvodnja se je v treh desetletjih
razrasla v obsežen proizvodno-
-prodajni program stavbnega pohištva
iz vseh materialov – PVC, aluminija
in lesa. V ponudbi so praktično vse
oblike od oken in balkonskih vrat,
drsno-dvižnih vrat in drugih različic
premičnih/drsnih steklenih sten do
vhodnih vrat, senčil in dodatkov. Za
vse svoje izdelke izvajajo tudi strokovno
montažo.
V zadnjem desetletju pa je AJM svojo
ponudbo dopolnil še s celovito energetsko
sanacijo stavb in zdaj v tem
segmentu ponuja celovite energetske
rešitve, ki ob energetsko učinkovitem
stavbnem pohištvu obsega celoten
ovoj stavbe, s čimer kupcu zagotavljajo
optimalne energetske prihranke.
Promo
513
Usmerjenost h kUpcU
»Verjamemo, da nas od konkurence
loči kakovost izdelkov in izrazita
usmerjenost h kupcu. Naša filozofija
je, da je kupcu najprej treba dati znanje,
da bo lahko razumel zakonitosti
sodobnega stavbnega pohištva, šele
nato pa mu ponuditi najboljše rešitve
za njegov tip gradnje,« pojasnjuje pristop
do kupca direktor podjetja Trivo
Krempl in zaključuje: »Kupcu želimo
ponuditi energetsko učinkovit visoko
kakovosten izdelek za primerno ceno.
Naše storitve so poleg servisa tako v
fazi nakupa kot v ponakupnih aktivnosti
med najbolj zanesljivimi na trgu,
ponujamo pa tudi redno vzdrževanje
svojih izdelkov.«
Izvozna naravnanost
V treh desetletjih je AJM prerasel
domači trg in postal izrazito izvozno
usmerjeno podjetje, ki svoje izdelke
trži v EU in izven nje. Strateško najpomembnejši
tuji trgi podjetja so avstrijski,
švicarski, nemški in hrvaški. »V Avstriji
in Švici poslujemo s hčerinskima
podjetjema, ki upravljata razvejano
mrežo prodajnih zastopnikov,« dodaja
Krempl in sklene: »V tujino izvažamo
tehnološko najbolj zahtevne izdelke –
leseno stavbno pohištvo in inovativno
linijo Zero Sash, ki jo uspešno tržimo
tudi na Japonskem, v Južni Koreji in
Rusiji.« Tako se je obseg poslovanja s
tujino v preteklem letu zaustavil pri
34 %, medtem ko je celotni letni promet
podjetja znašal 20 milijonov.
stavIjo na razvoj
Pri AJM verjamejo, da je formula
za uspeh v razvoju. Pri PVC in
ALU oknih razvoj tesno sodeluje z
dobavitelji profilov, nemškimi podjetji
Aluplast in Wicona. Lesena okna,
ki jih izdelujejo iz slovenskega lesa,
razvijajo sami. Proizvajajo dva profila
lesenih oken, AJM 78 in AJM Pasiv
90. Lastnega razvoja so tudi vhodna
vrata, ki jih vsa izdelujejo v Sloveniji.
Vse svoje izdelke tudi redno testirajo
in certificirajo. Pri tem sodelujejo s
priznanim nemškim inštitutom za
gradbeno tehniko IFT Rosenheim.
InovatIvnI zero sash
Rezultat lastnega znanja in izkušenj je
tudi inovativna linija oken, balkonskih
vrat, steklenih sten in vhodnih vrat
Zero Sash. Značilnost linije Zero Sash
je, da je pri oknih in balkonskih vratih
krilo na videz v celoti iz stekla, tudi
kljuka je montirana v steklo. Stekleni
rob je v črni emajlirani barvi, podboj
okna pa iz kakovostnega lesa slovenskega
porekla. Linija vsebuje tudi
vhodna vrata, ki so prav tako v celoti
– vključno s podbojem – v videzu
stekla. Zero Sash je s svojimi karakteristikami
primeren za energetsko
varčne gradnje, njegove posamezne
tehnične rešitve so patentirane.
prIhodnost je v pametnIh
tehnologIjah
Tudi njihova prihodnost gre v smer
razvoja visokoenergetsko učinkovitega
stavbnega pohištva. Nova generacija
bo tesno povezana z digitalnim
svetom, in sicer s segmentom IOT – t.
i. interneta stvari. Okna in vrata bodo
postala popolnoma vodena s pomočjo
pametnih tehnologij in bodo s tem
še bolj prispevala k udobju življenja,
energetski učinkovitosti in trajnostnemu
razvoju. »Vse vodi v smer digitalizacije.
Z njo se vse tesneje povezujejo
naši izdelki in tudi naši poslovni
procesi,« o poti podjetja v prihodnosti
zaključuje direktor Trivo Krempl.
52
SBC | Odnos z zaposlenimi | Junij 2020
Foto: Shutterstock
5 + 6 nasvetov
za krizno
komuniciranje
Iskrenost, korektnost, optimizem,
pravočasnost in več osebnega stika –
vse to je del uspešne komunikacije z
zaposlenimi in poslovnimi partnerji v
kriznih obdobjih.
Avtorica: Katarina Klepec Kovač
Za vzdrževanje odnosov v kriznih
razmerah Miha Bavec iz podjetja
Transformacija, razvoj človeških
virov, predlaga več osebne komunikacije.
Za boljše
komuniciranje z zaposlenimi
v kriznem času
svetuje še:
1Poskrbite za
psihološko vodenje
Čeprav so posli in Miha Bavec
poslovanje podjetja
pomembni, pokažite iskreno skrb za sodelavce.
Prepoznajte njihovo potrebo po transparentnih
informacijah, vpogledu v prihodnost
dogajanja in varnosti. Čeprav v nepredvidljivih
okoliščinah krize tudi sami nimate možnosti
vpogleda dlje v prihodnost, ažurno sprejemajte
odločitve za toliko časa vnaprej, kolikor lahko,
in sodelavce o tem redno obveščajte.
2Osredotočajte se na pojave, ki so
konstruktivni in motivirajo
Prav je, da se zavedate težav, kot so odpovedi
naročil, nezmožnost izvajanja dejavnosti po
ustaljenem postopku in nevarnosti okužbe, a
ne govorite preveč o tem. Raje se osredotočite
na nasprotne pojave, ki vam bodo omogočili,
da se zaščitite in škodo omejite, predvsem pa
na pojave, ki lahko predstavljajo priložnosti.
V krizi lahko na primer hitro osvojimo
nove načine uporabe digitalnih tehnologij,
Odnos z zaposlenimi
53
prilagodimo oblike dela, se posvetimo gradnji
odnosov s strankami, za katere prej ni bilo
dovolj časa, se učimo in utrjujemo določena
strokovna ter druga ključna znanja in kompetence,
reorganiziramo podjetje ...
3Komunikacijo prilagodite delu od doma
Delo od doma ni isto kot delo v podjetju, še
posebej ne v okoliščinah krize. Temu primerno
je treba prilagoditi komunikacijo in vodenje
timov, ki delajo od doma. Vodje morajo več
pozornosti nameniti vzdrževanju odnosov,
motivaciji in osredotočenosti na delo.
4Transparentno odpuščanje
Če pride do odločitve o odpuščanju zaposlenih,
Bavec svetuje, naj vodje za to prevzamejo
odgovornost. Vse ljudi, ki jih odpustite,
obravnavajte spoštljivo in prepoznajte njihove
prispevke. Odpuščajte transparentno, tudi zaradi
tistih, ki ostanejo v kolektivu. Odpuščanje
ne sme postati neskončen proces, ki širi strah
po kolektivu in kjer vsi ugibajo, ali so naslednji
na vrsti.
5Več osebne komunikacije
»Za vzdrževanje odnosov v kriznih razmerah
predlagam več osebne komunikacije. Poleg
pogovora o delovnih aktivnostih dodajte dovolj
časa tudi za bolj oseben pogovor, ki izraža iskreno
zanimanje in skrb za sočloveka,« svetuje
Bavec.
Dodaja, da se v takih okoliščinah pozanimamo,
kako posamezni sodelavci preživljajo
osamitev, ali doživljajo kakšne stiske in ali
so se uspeli organizirati kot družina, ter jim
ponudimo podporo, razumevanje in možnost
strukturiranja delovnega časa po svoje.
Številna podjetja so svojim zaposlenim v
obdobju koronakrize domov pošiljala različna
darilca, za katera Bavec pravi, da so lahko
prijetno dopolnilo, a nikakor ne morejo nadomestiti
dobrega odnosa.
IZVEDITE VEČ:
54
SBC | Odnos z zaposlenimi | Junij 2020
Komuniciranje s poslovnimi
partnerji
V kriznih obdobjih je poleg komunikacije z
zaposlenimi zelo pomembno tudi ustrezno komuniciranje
s poslovnimi partnerji. Pri agenciji
Taman Communications, ki je specializirana za
komunikacijsko svetovanje, so pripravili šest
osnovnih vodil.
1Z vsemi deležniki komunicirajte proaktivno
in pravočasno.
2Deležnike vsak dan seznanjajte s sprejetimi
ukrepi in morebitnim vplivom teh ukrepov
na vašo organizacijo.
Katja Kraškovic
3Upoštevajte le preverjene informacije
in ekspertna znanja strokovnjakov za
posamezna področja, ki jih zadevajo ukrepi.
4Ohranjajte optimizem ter deležnikov po
nepotrebnem ne strašite in ne spravljajte v
negotovost.
5Stopite v stik (virtualno ali po telefonu) s
svojimi strankami – poizvedite, kako jim
gre, ter jim v pomoč ponudite svoje storitve,
znanje in izkušnje.
6Premislite, ali so vaše oglaševalske in
promocijske strategije skladne s trenutnimi
razmerami in duhom časa. Če niso, jih
prilagodite.
Izobraževanje – pomembno vedno, v času
krize še bolj
»Če organizacija želi, da se bo na spremembe, ki
jih kriza prinaša, odzvala agilno in tako na trgu
še naprej uspešno konkurirala, mora vlagati v
izobraževanje zaposlenih, saj bodo ravno oni
poskrbeli za dobre in hitre rešitve. Nova znanja so
orodje zaposlenih in le ti so, če so dobro opremljeni
z veščinami, toliko bolj mirni, samozavestni in
motivirani, da krivuljo obrnejo navzgor,« pomen
izobraževanja tudi v času krize pojasnjuje mag.
Katja Kraškovic, predsednica uprave Gea College.
V izrednih razmerah, kakršnim smo bili priča v času
epidemije, je po besedah sogovornice predvsem
pomembno zagotoviti, da izobraževanje ne glede
na vse poteka kontinuirano in nemoteno, da se
prilagodimo in poiščemo orodja, ki so nam na voljo
(npr. spletna predavanja in spletne učilnice).
Opustitev izobraževanj v kriznem obdobju po njenem
mnenju pušča velike posledice: »Z opolnomočenjem
zaposlenih, kamor uvrščamo tudi izobraževanje,
krepimo kulturo podjetja. Zdrava kultura podjetja
pa je temelj dobrega delovanja organizacije.
Krizne okoliščine prinašajo spremembe, kar pa v
poslovnem svetu pravzaprav ni nič pretresljivega
ali nevsakdanjega. Če želiš (pre)živeti, se moraš
znati dobro odzivati na spremembe; kriza ima sicer
negativen predznak, a obenem predstavlja priložnost
za rast in napredek. Slednja pa lahko zaživita ravno
skozi ustrezno izobraževanje zaposlenih.«
Katja Kraškovic opozarja še, da izobraževanja ne
smejo mimo vodstvenih kadrov. Ti morajo znati
obvladovati stres in negotovosti ter hkrati nositi
odgovornost odločanja in ustvarjanja ustreznega
ozračja in kulture podjetja, to pa dosežejo ravno z
izobraževanjem.
V juniju 2020 objava
Javnega razpisa dodeljevanje posojil za pred-financiranje
podjetniških projektov- PF3
Izvaja spodbude za financiranje
Izvaja spodbude za financiranje
Izvaja spodbude
kmetijskih
za
in gozdarskih
financiranje
projektov,
•
Izvaja
kmetijskih
spodbude
in gozdarskih
za financiranje
projektov,
• podjetniških projektov, projetov,
Sredstva so namenjena pred- financiranju projektov, s katerimi so
podjetja uspešno kandidirala na javne kmetijskih razpise in gozdarskih iz programskega
projektov,
obdobja 2014 - 2020. Cilj je zagotoviti • podjetniških sredstva projektov, projetov, za uspešno izvedbo
odobrenega projekta.
občinskih projektov,
občinskih • kmetijskih projektov, in gozdarskih projektov,
projektov z odobrenimi evropskimi sredstvi,
projektov • projektov z odobrenimi na območju evropskimi avtohtonih narodnih sredstvi, skupnosti
projektov na območju avtohtonih narodnih skupnosti
NAPOVEDNIK
V juliju 2020 objava
ZA SPODBUDE PROJEKTOM V PODJETNIŠTVU
Javnega razpisa za dodeljevanje likvidnostnih posojil na
problemskih območjih in obmejnih problemskih območjih - B4, B5
V juniju 2020 objava
Javnega razpisa dodeljevanje posojil za pred-financiranje
podjetniških projektov- PF3
Kot interventni ukrep za omilitev in odpravo posledic epidemije SARS-
Sredstva so namenjena pred-
NAPOVEDNIK
financiranju projektov, s katerimi so
COV-2 podjetja bo objavljen uspešno javni kandidirala razpis, na ki bo javne mikro, razpise malim iz programskega
in srednje velikim
obdobja 2014 - 2020. Cilj je zagotoviti sredstva za uspešno izvedbo
podjetjem ZA omogočil SPODBUDE hiter odobrenega PROJEKTOM dostop do ugodnega projekta. V PODJETNIŠTVU
financiranja in omilil ali
odpravil posledice epidemije na poslovanje.
V juniju 2020 objava
Javnega razpisa dodeljevanje ODLOGI POSOJIL posojil za pred-financiranje
podjetniških projektov- PF3
V juliju 2020 objava
Javnega razpisa za dodeljevanje likvidnostnih posojil na
problemskih območjih in obmejnih problemskih območjih - B4, B5
Kot interventni ukrep za omilitev in odpravo posledic epidemije SARS-
Omogočamo COV-2 bo objavljen tudi odlog javni plačila razpis, obveznosti ki bo mikro, skladovim malim in kreditojemalcem
srednje velikim
podjetjem omogočil hiter dostop do ugodnega financiranja in omilil ali
odpravil posledice epidemije na poslovanje.
vsled Sredstva interventnim so namenjena ukrepom pred- za zajezitev financiranju epidemije projektov, covid-19 s katerimi in omilitev so
podjetja uspešno kandidirala njenih posledic.
ODLOGI
na
POSOJIL
javne razpise iz programskega
obdobja 2014 - 2020. Cilj je zagotoviti sredstva za uspešno izvedbo
Omogočamo tudi odlog plačila obveznosti skladovim kreditojemalcem
vsled interventnim ukrepom
odobrenega
za zajezitev
projekta.
epidemije covid-19 in omilitev
njenih posledic.
Več informacij najdete na naši spletni strani
Sklad omogoča tudi elektronsko oddajo vloge
Več informacij najdete na naši spletni strani
Sklad omogoča tudi elektronsko oddajo vloge
• občinskih projektov,
občinskih projektov,
• projektov z odobrenimi evropskimi sredstvi,
projektov • projektov z odobrenimi na območju evropskimi avtohtonih narodnih sredstvi, skupnosti
projektov na območju avtohtonih narodnih skupnosti
www.regionalnisklad.si
V juliju 2020 objava www.regionalnisklad.si
www.r-sklad.si
www.r-sklad.si
Več informacij najdete na naši spletni strani
www.regionalnisklad.si
Več informacij Javnega najdete na naši spletni strani
Sklad omogoča razpisa tudi elektronsko za dodeljevanje oddajo vloge likvidnostnih posojil na
Sklad omogoča tudi elektronsko oddajo vloge
www.regionalnisklad.si
www.r-sklad.si
www.r-sklad.si
problemskih območjih in obmejnih problemskih območjih - B4, B5
55
Kot interventni ukrep za omilitev in odpravo posledic epidemije SARS-
56
SBC | Pokoronsko komuniciranje | Junij 2020
10 pravil spletnih
sestankov
Spletni seminarji in sestanki so
zaradi epidemije postali vsakdanji
del poslovanja. Na kaj paziti?
Avtorica: Jasmina Spahalić, Umetnost besede
A. Tehnična
priprava
1Ozadje snemanja
Ozadje za vami naj ne
bo preobremenjeno s
slikami in različnimi
napisi; naj bo to raje Jasmina Spahalić
bela stena ali knjižne
police. Določene aplikacije omogočajo tudi
namestitev virtualnega ozadja, vendar bodite pri
tem previdni, saj se lahko ob hitrih nezavednih
premikih prikaže ozadje, ki je dejansko za vami.
B. Učinkovito komuniciranje
7Upoštevajte splošno etiketo
Sem spada spoštljiva komunikacija, ki vključuje
ustrezno naslavljanje, še posebej, če imate na
nasprotni strani poslovnega partnerja: vikajte
ga ter se izražajte jasno, jedrnato in razumljivo.
Pazite, da ne uporabljate polvikanja, saj je
to žaljiva in neprimerna oblika naslavljanja. Za
moškega in žensko uporabljamo isto obliko vikanja
– kaj ste povedali? In ne: Kaj ste povedala?
Nikakor: V vašem podjetju ste vzpostavila odličen
način dela z ljudmi. Ustrezno: ste vzpostavili!
2Internetna povezava
Internetna povezava je pomembna, da je lahko
vaše sporočilo ustrezno slišano. Tako je bolje, da
računalnik priklopite na internetni kabel kot pa
na brezžično omrežje, če imate dovolj podatkov,
pa si lahko pomagate tudi z mobilnim omrežjem.
3Način komuniciranja
Poskrbite, da je naprava, prek katere komunicirate,
v višini vaših oči, in pogled usmerite v
kamero. Če uporabljate telefon, ga postavite
na stojalo in v ležeči položaj. Pomembno je
tudi, da sedite dovolj daleč, da ste vidni od
pasu oziroma od ramen navzgor.
4Zvok
Primerno je, da uporabljate slušalke, saj je
zvok tako boljši. Če vas na spletnem sestanku
sodeluje več, imejte mikrofon izklopljen in
ga vklopite takrat, ko ga potrebujete in ko ste
povabljeni, da spregovorite.
5Svetloba
Vir svetlobe naj ne bo za vami, saj boste tako
videti zgolj kot silhueta. Svetloba naj bo pred
vami; to je lahko okno ali dodatna namizna luč.
6Oblačila
Naj bodo urejena, izogibajte se pretiranim vzorcem.
Priporočljivo je uporabljati nevtralne barve.
8Pazite na čas
Držite se časovnih omejitev in spoštujte čas
drug drugega.
9Glas
Bodite dovolj glasni, in če želite, da bi bil vaš glas
prijetnejši, register glasu tudi malce znižajte.
izražanje
a) Stavčni poudarek: poudarjena je tista
10Ustrezno
beseda, ki je v stavku najpomembnejša,
zato jo izgovorimo najglasneje.
b) Predlogi: pogosta pravorečna napaka je
izgovarjanje predlogov ločeno od besedila.
Predlogi so breznaglasnice in jih povežemo
z besedo, pred katero stojijo.
c) Mašila: to so besede, besedne zveze ali pa
zgolj medmeti, s katerimi govorec zapolni
tišino, medtem ko izbira misel ali besedo.
Najpogosteje uporabljena mašila so »mhm«,
»torej«, »skratka«, »v bistvu« in podobno. Ob
pretirani uporabi mašil se lahko zgodi, da
sogovornik preneha slediti govoru in presliši
bistvo povedanega. Prav nič ni narobe, če
naredimo premor. To je celo dobrodošlo,
posebno takrat, ko želimo, da sogovornik o
izrečenem razmisli ali poda svoje mnenje;
tako si celo pridobimo več pozornosti.
d) Govor: treba je paziti na intonacijo, hitrost
govora in barvo glasu. Številni govorijo prehitro,
saj želijo v čim krajšem času povedati
čim več. Vendar velja – manj je več.
Pokoronsko komuniciranje
57
Krediti za MSP
kriti s prvovrstnim
jamstvom SID Banke
Krediti za:
samostojne podjetnike
mikro, mala in srednje velika podjetja
zavode in zadruge
od 30.000€ do 10.000.000€ kredita
doba kreditiranja od 3 do 10 let
ugodna obrestna mera
moratorij na odplačilo glavnice do ½ ročnosti kredita
brezplačno, brezpogojno jamstvo za 62,5% glavnice
kredita
Kredite z jamstvom SID banke lahko pridobite pri Novi ljubljanski banki,
Delavski hranilnici in Primorski hranilnici Vipava.
Sofinanciranje Republike Slovenije in EU iz Evropskih strukturnih in investicijskih skladov.
Več informacij:
www.skladskladov.si
58
Član
Stremimo k varnosti
in izobraževanju
serviserjev
Serviserji in posebna skrb za varnost in zdravje strank
sta v vodilnem podjetju na področju popravil in zamenjav
avtomobilskih stekel vedno na prvem mestu.
O
podjetju največkrat
najbolje govorijo kar
rezultati. Carglass® je
vodilno svetovno in
slovensko podjetje na
področju popravil in zamenjav avtomobilskih,
traktorskih, tovornih in
avtobusnih stekel. Hitro in enostavno
rešujemo težave s poškodovanimi
stekli in samo v Sloveniji nam vsako
leto zaupa med 18.000 in 20.000 vozniki.
Statistika je še bolj zanimiva, ko
vanjo vključimo preostalih 38 držav,
v katerih smo prisotni. Carglass® je
namreč del skupine Belron®, znotraj
katere je zaposlenih več kot 29.000
ljudi na šestih kontinentih in letno
pomagamo več kot 18,2 milijona
voznikom letno. To pomeni, da v
povprečju vsake tri sekunde nekje
na svetu popravimo ali zamenjamo
steklo na vozilu.
Posebno Pozornost
namenjamo izobraževanju
in napredku
Predanost odličnosti in zadovoljstvu
strank raste že od prvega dne
našega obstoja. Naši serviserji delajo
po najvišjih standardih kakovosti in
varnosti (Belron® Way of fitting), ki
so znotraj skupine strogo postavljeni,
upoštevani in preverjani. Serviserji
so naši junaki. Zavedamo se, da se
trendi ves čas spreminjajo, zato si
prizadevamo omogočiti neprekinjeno
nadgradnjo njihovega znanja. To nam
omogoča, da smernicam velikokrat ne
le sledimo, ampak jih postavljamo tudi
sami. Tako nas je prepoznal tudi IMI
(Inštitut avtomobilske industrije), ki je
vodilna neodvisna organizacija odlič-
Promo
59
nosti za učenje in razvoj na področju
avtomobilizma. Posvečajo se podpori
napredka industrije s poudarjanjem
pomena učenja znotraj poklica in
strokovnih dosežkov posameznikov.
Vsi naši serviserji so uspešno prestali
preverjanje in prejeli njihov certifikat.
z lastnim razvojnim
centrom od hitrih popravil
do kalibracij kamer
Vir našega znanja in inovativnih orodij
je razvojni center Belron Technical.
Naše procese so izboljšali do te mere,
da s popravilom poškodovanemu
steklu povrnemo 100-odstotno
trdnost le v pol ure, za menjavo vetrobranskega
stekla pa potrebujemo
samo uro in pol. Z rednim izvajanjem
raziskav na področju poškodb stekel
in 93-letnimi izkušnjami pa skrbijo,
da smo vedno tisti, ki smo najboljši
in najbolje prilagojeni spremembam
v avtomobilistični industriji. Tako smo
prvi na svojem področju po menjavi
začeli tudi ponovno kalibracijo kamer
v vetrobranskih steklih vozil. To je
najpomembnejši postopek po menjavi
stekla, saj zagotavlja vašo varno vožnjo
in nemoteno delovanje vseh asistenčnih
in varnostnih sistemov (ADAS), na
katere se zanašate pri vožnji.
Najboljša orodja in znanje nam ne nazadnje
omogočajo, da za vse storitve
nudimo neomejeno garancijo.
z nami do hitre in
enostavne rešitve
Vedno stremimo k celovitosti svojih
rešitev. Z enim klicem prijavite škodo
poškodovanega stekla, mi pa uredimo
vse potrebno z vašo zavarovalnico in
opravimo cenitev škode. Sodelujemo z
večino zavarovalnic. Uredimo tudi nadomestno
vinjeto, ki ob menjavi ostane
na poškodovanem steklu. Prijazni glasovi
našega klicnega centra so na voljo
za vsakršna in vsa vprašanja, rezervacijo
termina pa je mogoče opraviti tudi
preko spleta na www.carglass.si, četudi
se vam škoda na steklu zgodi v tujini.
Še posebej udobna in varna izbira
je servis z mobilno enoto, s katero
lahko popravilo ali menjavo opravimo
na domu, v službi oziroma na želeni
lokaciji. Servis je pri tem opravljen na
enak način kot v kateri izmed naših
osmih poslovalnic v Sloveniji.
kako poteka servis pri
carglassu® po epidemiji?
Skrb za varnost in zdravje strank in
zaposlenih nista pri Carglassu® pravzaprav
nič novega. Ob nedavni epidemiji
smo temu posvetili še posebno
pozornost, zavedamo pa se tudi, da
morajo naše rešitve za voznike ostati
hitre in enostavne. Zagotovili smo
najvišji nivo varnostnih ukrepov in
poskrbeli, da bo servis pri nas popolnoma
varen. Vsako vozilo pred in po
servisu razkužimo na dvajsetih najbolj
izpostavljenih točkah. Koronavirus
lahko na površinah v vozilu preživi
namreč dva do tri dni. Razkuževanje
pa je seveda ukrep, ki to prepreči. Ob
tem uporabljamo sredstva, ki so varna
za vas, za naše zaposlene ter tudi za
materiale v vašem vozilu. Za varnost
in ohranitev zdravja svojih strank in
zaposlenih pa upoštevamo tudi ostale
splošne ukrepe.
www.carglass.si
082 804 846
info@carglass.si
60
SBC | Digitalne rešitve | Junij 2020
Foto: Shutterstock
Kako organizirati
in izvesti odličen
spletinar?
V času epidemije
koronavirusa so dogodke
v živo v veliki meri
nadomestili spletinarji
(webinarji).
Avtor: Jan Tomše
O
tem z digitalnima specialistoma
Mitjo Špendetom iz podjetja
Creatim (član SBC) in Alenom
Rebičem iz podjetja openIT.
Predpriprava
1Preverite, ali je splet primerna oblika
Preden se lotite organizacije spletinarja, je
najprej treba preveriti, ali je izbrano temo
izobraževanja možno izvesti tudi v spletni
obliki. Programov delavnic in seminarjev, ki jih
drugače izvajamo v živo, namreč ne moremo
samo prekopirati in izvesti v popolnoma enaki
obliki, saj so določene delavnice zelo praktično
naravnane (z uporabo računalnikov in računalniških
orodij). To pomeni, da bi bil takšen
pristop precej otežen oziroma skoraj nemogoč,
kljub tehnološki podpori, ki je že na voljo na
platformah za izvedbo spletinarjev.
2Oglaševanje dogodka
Če je spletinar odprte (tržne) narave, se oglaševanja
lotite po različnih kanalih. Najbolj pridejo
v poštev e-mail marketing ter oglaševanja po
Facebooku in LinkedInu. Če je namenjen notranji
javnosti, uporabite kanale, ki jih tudi sicer
uporabljate za obveščanje.
Nujno je tudi, da je pri ustvarjanju e-poštnih
kampanj dovolj pozornosti namenjene
segmentaciji prejemnikov. Tako bo nagovarjanje
bolj učinkovito, poleg tega pa se s tem
Digitalne rešitve
61
izognete pošiljanju vsebine prejemnikom, ki jih
določena vsebina ne bi zanimala.
3Prijava na dogodek
Udeleženci prijavo opravijo na vaši spletni
strani, ob prijavi pa dobijo potrditveni mail, kjer
so napisani tudi vsi potrebni podatki za plačilo
kotizacije (če je plačljiv).
Dodaten opomnik s točnimi informacijami
glede spletinarja in povezavo, ki omogoča
dostop do predavanja, dobijo en dan pred
dogodkom.
Izvedba
4Vsebino prilagodite dolžini spletinarja
Ker so programi spletinarjev večinoma vsebinsko
enaki ali podobni programom dogodkov, ki
jih (podjetja in ustanove) izvajajo v živo, je treba
vsebino prilagoditi dolžini. Spletni seminarji, ki jih
izvaja openIT, največkrat trajajo dve uri, zato morajo
predavatelji pripraviti strukturirano predavanje,
v katero vključijo najpomembnejše informacije
o predavani temi, poudarja Alen Rebič.
Optimalna dolžina je dve, največ tri ure,
pravi Rebič. To je dolžina, ko udeleženci še
lahko zbrano spremljajo vsebino. Če je vsebine
za več kot tri ure, je treba spletni seminar
smiselno razdeliti na dva ali več delov.
5Izberite platformo, ki omogoča čim več
interaktivnosti
Za izvedbo spletinarja Rebič priporoča platformo
WebinarGeek, v kateri imajo udeleženci
v tako imenovani klepetalnici možnost postavljati
vprašanja že med predavanjem. Predavatelji
jim navadno odgovarjajo kar sproti,
saj to zelo pripomore k interakciji. Zadnji del
spletinarja je vedno namenjen vprašanjem, na
katera med predavanjem niso dobili odgovorov,
in morebitnim dodatnim vprašanjem.
Zelo priljubljeni in uporabni orodji sta tudi
Zoom in Microsoft Teams. Obe imata možnost
vklopa kamere udeležencev. Videovklop udeležencev
ni nujna sestavina spletinarja, lahko
pa koristi predavateljem, saj tako lahko vidijo
udeležence predavanja.
PRENOVA OBSTOJEČIH KOTLOVNIC
ENERGETSKO VZDRŽEVANJE IN SVETOVANJE
ZEMELJSKI PLIN ZA POSLOVNI ODJEM
IZVAJANJE MERITEV ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ
IZVAJANJE MERITEV STRELOVODNIH INŠTALACIJ
INŽENIRING, PROJEKTIRANJE
M-energetika d.o.o., Plese 2, 9000 Murska Sobota
PE Ljutomer: Prešernova ulica 29a, 9240 Ljutomer
Mobitel: 041 31 001; Telefon: (02) 513 28 28; Telefaks: (02) 513 28 27
Elektronska pošta: info@m-energetika.si; Spletna stran: www.m-energetika.si
62
SBC | Digitalne rešitve | Junij 2020
Značilnost vseh naštetih orodij je, da delujejo
na približno enak način, torej z možnostjo
prikaza prezentacije, videoprikaza predavatelja
in delitve zaslona, pojasnjuje Alen Rebič.
6Priprava je pomembna
Na predavanje se morajo predavatelji tako kot
na vse druge sestanke in seminarje pripraviti
vnaprej. To pomeni, da nekaj dni pred izvedbo
spletinarja pošljejo končno različico prezentacije,
ki jo bodo uporabili na predavanju. Ta
mora vsebovati zapiske, ki bodo jasni tudi udeležencem,
saj bodo ti prezentacijo po koncu
prejeli po mailu.
Zelo pomembna zadeva pri izvedbi je tudi
točnost – seminar naj se začne in konča ob
navedeni uri.
7Pred izvedbo testirajte
Pred predavanjem je treba s predavateljem
preveriti tudi tehnično plat. Najbolje je, da
z njim opravite testni zagon spletinarja, kar
pomeni, da je predavatelj v prostoru, kjer bo
tudi med predavanjem, saj boste tako lahko
preverili internetno hitrost, svetlobo v prostoru
in zvok.
Da se že vnaprej izognete določenim
tehničnim težavam, je zaželeno, da je predavateljev
računalnik povezan z internetnim
kablom, saj se s tem izognemo morebitnemu
izpadu signala, ki je pri brezžični povezavi zelo
verjeten, to pa se nato prenese tudi na kakovost
slike in zvoka.
8Poskrbite, da bo zvok dovolj kakovosten
Prav tako je zaželeno, da predavatelj med
predavanjem uporablja slušalke z mikrofonom
(zadostujejo slušalke, ki jih ob nakupu dobimo
poleg mobilnega telefona), saj se s tem izognemo
slabši kakovosti zvoka, ki zna biti med
predavanjem zelo moteč dejavnik.
Pet hitrih nasvetov Alena Rebiča in
Mitje Špendeta
Izberite ustrezno platformo.
Premislite o izbiri predavatelja. Vsi namreč niso
primerni, čeprav predavajo v živo. Predavatelj
naj bo energičen, saj je to ključno za pozornost
udeležencev.
Priprava je izjemno pomembna. Program
prilagodite dolžini spletinarja. Pred začetkom
testirajte tehnični del. Predavatelj naj bo na
predavanje odlično pripravljen.
Prezentacija naj bo smiselna in jasna,
razumljiva tudi laikom.
Ne pozabite na točnost.
9V primeru tehničnih težav …
Če med predavanji pride do tehničnih težav,
kot sta slab signal in slaba kakovost slike
ali zvoka, ne smemo zagnati panike, temveč
udeležence opozorimo, da smo s tehničnimi
težavami seznanjeni in da jih bomo v najkrajšem
možnem času odpravili. Če se napaka
pojavi na sredini predavanja in ocenimo, da
je ne bomo mogli odpraviti takoj, lahko ta čas
izkoristimo za krajši odmor.
za navodila
Zelo pomembno je tudi, da udeležence
10Poskrbite
že pred začetkom predavanja seznanimo
z osnovnimi navodili uporabe platforme, prek
katere bomo izvajali spletinar.
Za marsikoga bo to prva tovrstna izkušnja,
zato je zelo pomembno, da udeleženci
prejmejo natančna navodila, saj nekateri
morda niso dovolj računalniško podkovani, da
bi se lahko znašli sami.
Določena navodila udeležencem pošljite
že v opomniku pred spletinarjem, druge pomembne
informacije pa naj dobijo ob začetku
predavanja, poleg kratke predstavitve predavatelja.
in moderator
Nujno je, je med predavanjem poleg
11Predavatelj
predavatelja navzoč moderator, ki skrbi za
morebitne tehnične težave udeležencev, lahko
pa tudi odgovarja na vprašanja, ki jih udeleženci
pošiljajo v času spletinarja.
Če predavatelj prvič predava v tej obliki, se
mora psihološko pripraviti na drugačno okolje.
Ker ne vidi odzivov udeležencev, namreč ne
more preveriti, ali ga ti aktivno poslušajo. To
so za predavatelja nove okoliščine, odločiti pa
se mora tudi, ali bo vprašanja sprejemal med
seminarjem ali na koncu.
Po dogodku
predavanje
Vsem prijavljenim na spletinar, ne
12Pošljite
glede na udeležbo, po koncu predavanja
na e-mail pošljite:
posnetek predavanja,
gradivo, uporabljeno na predavanju, in
predavateljeve podatke za stik ob
morebitnih dodatnih vprašanjih.
Tovrstna metoda se je v praksi izkazala
za zelo uspešno, saj tako praktično ni razlike
med udeležbo na spletinarju v živo in ogledom
posnetka, udeležencem pa je omogočen tudi
stik s predavateljem.
63
BTC pogodbe
obvladuje
digitalno
Član
Podjetje BTC ima digitalizacijo in stremljenje k nenehnemu
inoviranju v svojem DNK.
Obvladovanje pogodb
je za upravljavce z
nepremičninami med
ključnimi procesi. V
BTC, ki je eden vodilnih
upravljavcev z nepremičninami,
so z digitalizacijo celotnega procesa
upravljanja s pogodbami pospešili
izvedbo postopka priprave pogodb
in vzpostavili osnovo za avtomatizacijo
ostalih postopkov, povezanih
s pogodbami. »Gre predvsem za
komercialne pogodbe, kjer mora biti
posel sklenjen v določenem roku in
partnerji ne morejo čakati zaradi notranjih
postopkov,« je razložil Matej
Bregar, direktor enote za IT in digitalizacijo
poslovanja v družbi BTC.
Hitrejša priprava
Vsaka pogodba je predstavljala 'ad-
-hoc' proces, kar je bilo kaotično in počasno.
Z modulom e-GenDoc e-Procesi
so standardizirali proces priprave
in pridobili pregled, kdo in v kateri fazi
se mora vključiti v pripravo. »Največ
smo pridobili s tem, da je proces hitrejši
in preglednejši in da njegova izvedba
ni več odvisna od procesnega znanja
zaposlenih,« je povedal Bregar. Podprli
so tudi vračanje pogodb v predhodne
faze ter komunikacijo med udeleženci
v povezavi s potekom procesa in
vsebino pogodbe. Celoten proces je
revizijsko sledljiv, od uporabniških aktivnosti
do sprememb v dokumentih.
popoln pregled
Za spremljanje aktivnih in preteklih
pogodb so uvedli modul e-Pisarna,
s katerim so vzpostavili osrednji
register pogodb in aneksov. Register
bodo povezali s poslovnimi rešitvami,
kot sta ERP in CRM. Na tak način
bodo avtomatizirali prenos podatkov
s pogodb na pogodbeno fakturiranje,
ki ga izvajajo v sistemu CRM, pa tudi
v proces obdelave, razdeljevanja in
prefakturiranja prejetih računov, ki ga
izvajajo v sistemu ERP.
Prenova vložišča
V BTC že od leta 2003 skenirajo vso
vhodno in izhodno pošto. Ob uvedbi
sistema e-GenDoc so želeli zmanjšati
število uporabljenih platform, poenostaviti
vzdrževanje sistemske programske
opreme, znižati stroške informacijske
infrastrukture ter uporabnikom
omogočiti dostop do dokumentov prek
različnih naprav. Novo vložišče so vzpostavili
v modulu e-Pisarna. »S prenosom
vložišča v e-GenDoc smo v prvi vrsti
optimizirali vzdrževanje, po eni strani
Kje najti denar za
oKrevanje
Izredni ukrepi so odkrili številne
težave zaradi uporabe papirnih
pogodb. Vendar odločitev za
digitalizacijo vodenja pogodb
zahteva konkretnejše poslovne
koristi. Še toliko bolj v času
okrevanja, ko se gleda na vsak
evro. Podjetja skozi pomanjkljivo
upravljanje s pogodbami
izgubljajo ogromno denarja – po
Delloitovih podatkih od 2 do 5
odstotkov pri posrednih stroških
in od 0,5 do 1 odstotka pri neposrednih
stroških. Pri International
Association for Contract
& Commercial Managemen pa
ocenjujejo, da lahko podjetja
skozi pogodbe izgubijo celo do
10 odstotkov letnega prihodka!
zaradi prehoda na uporabo spletnih
aplikacij, po drugi strani pa zaradi poenotenja
platform,« je izpostavil Bregar.
Vložišče, kjer vodijo celotno vhodno
in izhodno pošto, bodo povezali z
različnimi poslovnimi procesi, in tako
vzpostavili celovite digitalne postopke
in neprekinjeno sledljivost dokumentov.
Promo
64
SBC | Novice | Junij 2020
Dr. Jure Knez na čelu
SBC nasledil Marjana
Batagelja
Tri prioritete novega
predsednika SBC: dvig
ugleda podjetništva, boljša
podjetniška klima in
spoštovanje vrednote dela.
Avtor: Jan Tomše
Novi predsednik SBC – Kluba
slovenskih podjetnikov je dr. Jure
Knez, ki ga je na to mesto izvolila
skupščina kluba.
Knez, ki je solastnik mednarodno
uspešnega podjetja Dewesoft, se je
ob izvolitvi zahvalil za izkazano zaupanje in poudaril:
»SBC obstaja z zelo jasnim namenom: da dviguje
ugled podjetništva, v družbo
vrača vrednoto dela in ustvarja
podjetniško klimo. Do danes
nam je uspelo doseči veliko. Klub
je svoj ugled gradil s politično
nevtralnostjo in soustvarjanjem
gospodarske politike v državi. To
bomo nadaljevali tudi v prihodnje in
čaka nas veliko dela.«
»Nihče ne sme odstopati od
petih zlatih pravil kluba«
Z nastopom dr. Jureta Kneza se je z mesta predsednika
SBC poslovil Marjan Batagelj, ki je klub vodil šest
zaporednih mandatov. V času Batageljevega vodenja je
klub z začetnih 36 zrasel na 217 članov, kolikor jih šteje
danes. Člani upravnega odbora so napovedali, da ga bodo
predlagali za častnega člana upravnega odbora kluba.
Batagelj je pred glasovanjem podprl Knezovo
kandidaturo za predsednika SBC: »Jure Knez je najboljši
kandidat v tem trenutku. Prinaša svežino, ki jo ta klub
potrebuje, ta pa bo združenje skupaj z izkušnjami, ki jih
lahko posredujemo člani, kadar bo to potrebno, vodila v
prihodnje.«
Preteklo delo na čelu kluba je Batagelj strnil takole:
»Ob ustanovitvi SBC smo zapisali pet zlatih pravil kluba
in od teh ne sme odstopati nihče v klubu. Ta pravila
bodo ostala in spoštovati jih moramo tako podjetniki
kot klub.« Izpostavil pa je tudi uspešne projekte SBC.
Med njimi sta odmevni akciji ZA podjetno Slovenijo in
Mladi so prihodnost podjetne Slovenije, prek katerih SBC
predlaga izboljševanje podjetniškega okolja v državi.
Enoletni mandat na mesto
nadomestnih članov v upravnem
odboru kluba sta z izvolitvijo na
skupščini prejela Tone Stanovnik,
solastnik in direktor podjetja Špica
International, in Štefan Pavlinjek,
ustanovitelj in direktor podjetja Roto.
Vračilo 500 evrov članarine
Skupščina SBC, ki se po statutu
sestane enkrat na leto, je potrdila letno
poročilo za leto 2019 in poslovni plan
kluba za leto 2020.
Strateška smer kluba je tudi povezovanje med člani
treh sekcij – uveljavljenih podjetnikov članov SBC, SBC
Naslednikov in SBC Mladih – prek strokovnih dogodkov,
neposrednega in digitalnega mreženja ter svetovanja in
medsebojne prijateljske pomoči. Poseben poudarek SBC
namenja tudi zdravi rasti članstva.
Zaradi dobrih poslovnih rezultatov kluba, ki vsa
leta od ustanovitve beleži rast, je skupščina članom na
predlog vodstva kluba (sestavljata ga upravni odbor in
Goran Novković, izvršni direktor SBC) potrdila vračilo dela
članarine za leto 2020 v višini 500 evrov.
Družinska podjetja
Lotriču nagrada odličnosti za družinsko podjetje
EY Slovenija je letos nagrado
odličnosti za družinsko podjetje
podelila podjetju Lotrič Meroslovje.
Uspešnost podjetja, dolgoročno
naravnana strategija, inovativnost
ter dobro in pregledno vodenje so
bili ključni razlogi za nagrado. Marko
Lotrič, lastnik in generalni direktor
podjetja, je ob razglasitvi nagrade
izrazil veliko zadovoljstvo, saj gre za
potrditev, da kot družinsko podjetje
dobro delajo v svetovnem merilu.
V času koronakrize so izkazali svojo
prilagodljivost: ob razglasitvi epidemije
so vzpostavili preskusni laboratorij
in certifikacijski organ, s katerim so
želeli pomagati pri zagonu slovenske
proizvodnje zaščitnih mask. Hkrati
so skupaj s podjetji Domel, EKWB,
BPMC, Tehnološkim parkom Ljubljana
in Zavodom 404 razvili nov, slovenski
medicinski ventilator, imenovan Diham.
V družinskem podjetju Lotrič
Meroslovje je aktivnih pet družinskih
članov.
Novice
65
Dobrodelnost članov SBC v času koronakrize
Člani kluba SBC so se po razglasitvi epidemije ob pojavu koronavirusa odzvali izjemno
hitro. V samo treh urah so zbrali več kot 34 tisoč evrov za nakup naprave EMCO.
Ta dobrodelna akcija je stekla na
pobudo člana SBC, podjetja Rokus
Klett, poleg več drugih članov kluba pa
so v njej sodelovali tudi organizatorji
teka Hop na Grad in družbeno
angažirani posamezniki.
ECMO je naprava za izventelesno
oksigenacijo krvi. Podarili so jo
Pediatrični kliniki v UKC Ljubljana, kjer
jo uporabljajo za zdravljenje hudo bolnih
odraslih in otrok, ki se lahko v kritičnem
stanju znajdejo zaradi koronavirusa.
»V času, ko je pacient odvisen od
naprave ECMO, ta namesto pacienta
dovaja kisik v njegovo kri, odvaja odvečni
ogljikov dioksid in poganja kri po
njegovem telesu. Naprava nadomešča
tako ventilator kot srčno črpalko. Ko si
pacientovo telo opomore od bolezni,
ga zdravstveno osebje postopoma
odklopi od naprave, da ponovno začne
živeti samostojno,« je pojasnil strokovni
direktor Pediatrične klinike, izredni
profesor dr. Damijan Osredkar.
Maske v vrednosti 10.000
evrov
SBC – Klub slovenskih podjetnikov je
na podlagi odločitve upravnega odbora
kluba šestim zdravstvenim in varstvenim
ustanovam, v katerih bivajo ranljivi
oskrbovanci, sredi aprila podaril 4880
zaščitnih mask tipa KN 95 v vrednosti 10
tisoč evrov. Akcija je stekla v povezavi s
članom SBC, podjetjem Dewesoft, ki je
ustanovam po državi prav tako predal
večjo količino zaščitnih mask za pomoč
pri zajezitvi širjenja koronavirusa.
Sredstva za 178 računalnikov
Na pobudo podjetij Rokus Klett in
Modrijan izobraževanje so podjetja in
fizične osebezbirala sredstva za nakup
178 računalnikov in tablic za otroke.
Akcija, ki jo je soorganiziral SBC, je stekla
prek Fundacije ROK (Razširimo otrokom
Napravo EMCO so na ljubljanski pediatriji
prevzeli doc. dr. Marko Pokorn, DMS
Nedisa Bosankić, glavna medicinska
sestra v ECMO timu, in prim. Ivan Vidmar
(vodja EIT- in ECMO-tima).
krila), ki že vrsto let pomaga nadarjenih
otrokom iz socialno ogroženih družin, in
je bila del širše pobude Skupaj solidarni.
Skoraj 63 tisoč evrov vredna
donacija je šolarjem na 59 slovenskih
osnovnih šolah omogočila, da so ob
pomoči računalnikov udeleževali pouka
na daljavo. Med donatorji so podjetja
in fizične osebe, člani SBC – Kluba
slovenskih podjetnikov, poleg njih pa
tudi druga podjetja in fizične osebe.
Donacije računalnikov so omogočili
Igor Akrapovič, Rok Kvaternik, Katarina
Ložar, Elena Doren, Lions klub Ilirija/
Ljubljana, Založba Rokus Klett, Modrijan
izobraževanje, Mladinska knjiga založba,
Kopija-nova, Tipteh, Maar, Elektronika
Borak, Povše metal, Don don, Schwarz
print, Eventus, Novo mesto, Plevnik,
Tiskara Zrinski, RLS merilna tehnika,
Ream, Trm filter, Fragmat, Genis,
Optiprint, Riko Ekos in Maja Stopajnik,
IBM Slovenija.
Priznanje
Kronotermu znak
kakovosti v graditeljstvu
Podjetje Kronoterm je za svoje visokokakovostne in okolju prijazne
toplotne črpalke prejelo priznanje znak kakovosti v graditeljstvu. V
podjetju so na priznanje izjemno ponosni, saj gre za potrditev njihove
usmeritve v inovativne razvojne rešitve.
Ključen proizvod, ki je prejemnik zaslužnega certifikata, je
Kronotermova najnaprednejša toplotna črpalka Adapt. Toplotna črpalka,
tipa zrak/voda, je plod lastnega razvoja podjetja, ki že od leta 1976
razvija, zadnjih 30 let pa proizvaja in trži, kvalitetne toplotne črpalke
po zahtevah vseh predpisov. Razvoj v veliki meri posveča pozornost
energetski učinkovitosti in iskanju trajnostnih, okolju prijaznih rešitev,
tako za domači kot za
tuji trg. Toplotna črpalka
Adapt je bila zasnovana
z namenom, da bi se
popolnoma prilagodila
uporabnikovim potrebam v
vseh pogledih – v delovanju,
vgradnji in videzu.
Obletnice
Obletnice članov SBC
V preteklih mesecih so trije člani kluba SBC
praznovali obletnice delovanja. Najvišjo – 35
let – so obeležili pri podjetju Polycom, ki sta ga
soustanovila Iztok in Igor Stanonik. Od podjetja z
enim zaposlenim so zrasli v podjetje z več kot 280
zaposlenimi.
Pet let krajša je uspešna zgodba podjetja
MIK Celje. »Ponosni smo na svoja okna, stavbno
pohištvo in prezračevalni sistem MIKrovent,
ki deluje globalno in v oblaku ter rešuje in bo
reševal veliko bolezni sodobnega časa,« je
ob 30-letnici povedal direktor podjetja Franci
Pliberšek.
Deseto obletnico delovanja letos obeležujejo
pri podjetju Tiko Pro. Kristina Kočet Hudrap ga
je ustanovila z vizijo, da zažene podjetje, ki bo
podpiralo deležnike vseh profilov pri pridobivanju
sredstev. Do danes jim je uspelo doseči več kot
850 odobrenih projektov v vrednosti 130 milijonov
evrov za več kot 650 naročnikov iz celotne Evrope.
66
SBC | Obiskanost spletne strani SBC | Junij 2020
Za skokovitih
360 % več
uporabnikov sbc.si
Rubrika INFO KORONAVIRUS
je spletni strani sbc.si v
obdobju od marca do maja
2020 prinesla izjemno rast
števila uporabnikov.
Avtor: Jan Tomše
V
prvih petih mesecih leta je
spletna stran SBC – Kluba
slovenskih podjetnikov (www.
sbc.si) v primerjavi z lanskim
letom zabeležila izjemno
rast obiska in števila novih
uporabnikov.
Stran je imela med januarjem in majem
letos skoraj 30 tisoč uporabnikov, kar je v
primerjavi z enakim obdobjem lani povečanje za
skoraj 170 odstotkov. Za skoraj 100 odstotkov
se je v omenjenem obdobju povečalo tudi število
klikov spletne strani, z lanskih dobrih 41 tisoč na
letošnjih skoraj 83 tisoč.
Uporabnost spletne strani
Spletna stran SBC je namenjena predstavitvi
kluba ter njegovega delovanja in poslanstva,
njen napredni iskalnik pa omogoča iskanje
med člani SBC po različnih kriterijih. Tako smo
vzpostavili digitalno platformo za povezovanje
članov, medsebojno izmenjavo informacij in
krepitev poslovnih prijateljstev. Stran ponuja tudi
praktične, takoj uporabne nasvete za poslovanje
in dostop do izdaj revije SBC Podjetnik v digitalni
obliki.
Odziv na aktualno stanje
Na razmere ob pojavu koronavirusa smo se
odzivali v rubrikah INFO KORONAVIRUS, kjer smo
od marca dalje objavljali aktualne informacije
o predpisih in zakonskih rešitvah za pomoč
gospodarstvu, informacije o dostopu do virov za
krepitev likvidnosti in druge uporabne nasvete,
ki podjetjem pomagajo pri poslovanju v času
koronakrize.
V največji meri prav zaradi rubrike INFO
KORONAVIRUS je število uporabnikov spletne
strani v obdobju od marca do maja 2020 v
primerjavi z enakim obdobjem lani izjemno
naraslo – za več kot 360 odstotkov. Število
obiskov strani med marcem in majem 2020 se je
v primerjavi z enakim obdobjem lani povečalo za
več kot 200 odstotkov.
+99 %
je bilo višje število ogledov spletne
strani www.sbc.si v obdobju
januar–maj 2020 v primerjavi z
enakim obdobjem lani. +168 %
je v obdobju januar–maj 2020 v
primerjavi z obdobjem januar–maj
2019 naraslo število uporabnikov
na spletni strani www.sbc.si.
Skoraj 30 tisoč uporabnikov
je imela spletna stran www.sbc.si v obdobju januar–maj
2020, z izjemnim porastom uporabnikov v času epidemije
koronavirusa in vzpostavitve točke INFO KORONAVIRUS.
20 let Celovite visokokakovostnih storitvene jezikovnih kompetence storitev
in za celovitih upravljanje informacijskih vaših informacij rešitev
Svetovanje Svetovanje Svetovanje Svetovanje Consu
Svetovanje Svetovanje Svetovanje Svetovanje Consu
ion Inženiring in avtomatizacija obdelave informacij Inženiring in avtoma
ion Inženiring in avtomatizacija obdelave informacij Inženiring in avtoma
rmacijske storitve Informacijske storitve Informacijske storitve Informacijske
rmacijske storitve Informacijske storitve Informacijske storitve Informacijske
t Upravljanje sprememb Upravljanje sprememb Upravljanje spreme
Upravljanje sprememb Upravljanje sprememb Upravljanje spreme
67
Inženiring vsebin
Inženiring vsebin
Pospešitev inovacijskih ciklov
proizvodov
Korporativne jezikovne
Korporativne jezikovne
storitve
Dostop do globalnih trgov
Dostop do globalnih trgov
Dostava vsebin
Dostava vsebin
Prilagojena uporabniška
izkušnja
www.star-group.net
V podjetju STAR prevajalske storitve d.o.o. Ljubljana nas veseli, da z visokokakovostnimi jezikovnimi storitvami in celovitimi
Your single-source partner for corporate product communication
informacijskimi rešitvami že več kot dvajset let uspešno povezujemo vaše vizije in tehnologije s potrebami in pričakovanji vaših strank.
Z nami lahko načrtovane cilje vselej in zanesljivo dosegate v predvidenih rokih. Ob praznovanju te obletnice se zato še posebej veselimo
ne le nadaljnjega sodelovanja z dolgoletnimi strankami, temveč tudi sklepanja novih partnerstev s podjetji, ki za uspešen nastop na
STAR_Services-02-2018-U4_SLO.indd 1 11.06.2018 09:56:43
STAR_Services-02-2018-U4_SLO.indd domačem in tujih ciljnih 1 trgih potrebujejo zanesljivega in inovativnega partnerja ter visokokakovostne storitve. Prijazno vabljeni! 11.06.2018 09:56:43
Povezujemo vaše vizije, tehnologije in stranke
STAR prevajalske storitve d.o.o. Ljubljana
ljubljana@star-group.net
+386 1 232 10 10
www.star-group.net
68