You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Slovenski
ISSN 2630-1539
Št. 8. | letnik 3
| September 2020
Revija za odgovorno podjetništvo
www.sbc.si
KOLIKO STE ODŠTELI
ZA POKOJNINO IN
ZDRAVSTVO?
Ne veste? Tudi vaši zaposleni
pogosto ne. V SBC smo zato
pripravili nove plačne izpiske. 70
INTERVJU DR. JURE KNEZ
Akcija ZA
podjetno
Slovenijo bo prerasla
v nacionalno gibanje
sama po sebi. 23
2
20 let visokokakovostnih jezikovnih storitev
in celovitih informacijskih rešitev
ion
rmacijske storitve
t
Svetovanje
Svetovanje
Upravljanje sprememb
Informacijske storitve
Svetovanje
Inženiring in avtomatizacija obdelave informacij
Informacijske storitve
Upravljanje sprememb
Svetovanje
Consu
Inženiring in avtoma
Informacijske
Upravljanje spreme
Inženiring vsebin
Pospešitev inovacijskih ciklov
proizvodov
Korporativne jeziko
kovne
storitve
Dostop do globalnih trgov
Dostava vsebin
Prilagojena uporabniška
izkušnja
www.star-group.net
V podjetju STAR prevajalske storitve d.o.o. Ljubljana nas veseli, da z visokokakovostnimi jezikovnimi storitvami in celovitimi
Your single-source partner for corporate product communication
informacijskimi rešitvami že več kot dvajset let uspešno povezujemo vaše vizije in tehnologije s potrebami in pričakovanji vaših strank.
Z nami lahko načrtovane cilje vselej in zanesljivo dosegate v predvidenih rokih. Ob praznovanju te obletnice se zato še posebej veselimo
ne le nadaljnjega sodelovanja z dolgoletnimi strankami, temveč tudi sklepanja novih partnerstev s podjetji, ki za uspešen nastop na
domačem in tujih ciljnih trgih potrebujejo zanesljivega in inovativnega partnerja ter visokokakovostne storitve. Prijazno vabljeni!
Povezujemo vaše vizije, tehnologije in stranke
STAR prevajalske storitve d.o.o. Ljubljana
ljubljana@star-group.net
+386 1 232 10 10
www.star-group.net
SBC | Kazalo | Kolofon | September 2020
3
Slovenski
Digitalizacija in avtomatizacija
Zakaj ne bi imeli na dlani tudi svojega doma? 52
Št. 8. | letnik 3 |
September 2020
Uvodnik
Koronski priložnosti 4
Predlogi SBC
8 ukrepov za ublažitev posledic epidemije 6
Napovedi o krizi
Marca 2021 naj bi se razmere stabilizirale 12
Kje so potenciali za rast na svetovnih borzah? 15
Mobilnost
Težave z dobavami, cene vozil pa celo višje 16
Turizem v krizi
Nova normalnost: letalo, ki čaka na turiste 18
Industrija srečanj
Panoga, ki jo je epidemija povsem oklestila 20
Intervju: Dr. Jure Knez
» Akcija ZA podjetno Slovenijo bo sama po sebi prerasla v nacionalno
gibanje« 23
Zgodba Dewesofta
»V dveh desetletjih želiva podjetje prodati zaposlenim.« 28
Lestvica
Naj mala in srednja podjetja 5/5 (po EBITDA) 31
Naj mala in srednja podjetja 4/5 (po EBITDA) 34
Pametne tovarne in vrhunski instrumenti
Največji aduti članov SBC 40
Pametne tovarne
Lotite se investicij, ki so res potrebne 44
Kaj je pametni dom?
Čudoviti novi svet po meri človeka 48
Udobje doma
»Zelo napredne hiše imajo najbolj neumne motorje« 50
Digitalizacija in avtomatizacija
Zakaj ne bi imeli na dlani tudi svojega doma? 52
Pametna gradnja
Pametna stekla in trajnostni les 56
Pametna delovna mesta
Priprave na 5. industrijsko revolucijo 60
Veliki projekti
V petih letih veliko denarja v infrastrukturo 64
Novi plačni izpiski
5 ključnih podatkov o vaši plači 70
Finance
Še je čas za prijavo na ugodnosti 74
Nakupi podjetij
10 korakov, če se odločate za nakup podjetja 76
Povezovanje v SBC
SBC Erasmus – pilotni projekt za naslednike 80
Portret člana SBC
Direktor z 52 leti delovne dobe, ki še vedno obožuje letenje po nebu 82
Odgovorni urednik:
Goran Novković
Izvršna urednica:
Katarina Pernat
Oblikovanje:
Nenad Bebić
Uredništvo:
Klub slovenskih podjetnikov GIZ
Dimičeva ulica 16
1000 Ljubljana
info@sbc.si
Trženje oglasnega prostora:
Eko dežela, d. o. o.
trzenje@sbc.si
01 5130 824
SBC Podjetnik je revija SBC –
Kluba slovenskih podjetnikov,
namenjena najboljšim slovenskim
malim in srednjim podjetjem,
največjim podjetjem in ključnim
posameznikom ter ustanovam
v državi, ki bi vsak na svojem
področju morali skrbeti za čim
bolj podjetno in podjetniško
Slovenijo.
ISSN 2630-1539
Novice o članih 85
4
SBC | Uvodnik | September 2020
Koronski priložnosti
Avtor: Goran Novković, izvršni direktor SBC
– Kluba slovenskih podjetnikov
V
zadnjih mesecih nam ni bilo lahko. Ne bo
nam lahko niti v prihodnjih. Lahko jamramo.
Lahko pa pogledamo, kje so priložnosti. In
začnemo spreminjati miselnost v državi.
Ponujamo dve poti:
1Strategija za izhod iz krize: koga podpreti? Imamo štiri vrste podjetij: (a) tista, ki so s krizo
pridobila, (b) tista, ki so morala spomladi izkoristiti čakanje na delo, zdaj pa že galopirajo, (c)
tista, ki so bila uspešna, pa jih je kriza potolkla, in (č) tista, ki so bila v krizi že pred krizo.
V krizi je ključno (a) podpreti tista, ki so kljub prizadetosti hitro vstala na noge, in (b) obenem
zavarovati delovna mesta v najbolj prizadetih.
Zato smo v SBC – Klubu slovenskih podjetnikov vladi predlagali izboljšanje protikoronskih
ukrepov v dveh smereh. Med drugim predlagamo brisanje praga 90 odstotkov lanskih prodajnih
prihodkov kot pogoja za upravičenost do instrumenta čakanja na delo. Zakaj bi kaznovali
dobre, ki so s trudom svoje poslovanje hitro obrnili navzgor? Po drugi strani pa zdaj ni čas za
radikalni dvig minimalne plače. Naj se ta povečuje med rastjo, ob takšnih krizah pa minimalke
raje ne dvigujmo in ohranjajmo delovna mesta. Že tako jih bo premalo.
Dve strategiji
za pozitiven
izhod iz krize.
2Strategija za izhod iz krize: kako spremeniti miselnost? Prav
krize so čas za spreminjanje miselnosti. Med ljudmi tako med
drugim prevladuje prepričanje, da imamo v Sloveniji brezplačno
javno zdravstvo. Mnogi se sploh ne zavedajo, koliko od plače
vplačujejo za potencialno zdravljenje oziroma zdravstvo. Prav tako
ne, koliko vsak mesec od plače odštejejo za bodočo pokojnino.
Ob pomoči treh znanih računovodskih družb – Vizije, Simič &
Partnerjev in Revidere (vsi so člani SBC) – smo zato pripravili nove
plačne izpiske, na katerih bodo ključni podatki na vrhu, zaposleni
pa se ne bodo izgubljali v džungli številk.
Vabimo vas, da tudi vi uporabite formo plačnih izpiskov, ki jo ekskluzivno objavljamo v tej izdaji
SBC Podjetnika. Z njimi na vrhu izpiska zaposlenim vsak mesec preprosto lahko poveste:
a. koliko so v celoti zaslužili pri vas = koliko vaše podjetje odšteje za njihovo
plačo v celoti,
b. koliko po zakonu svoje plače plačajo davkov in prispevkov = koliko jih v
njihovem imenu v javne blagajne nakaže vaše podjetje,
c. koliko namenijo za svojo bodočo pokojnino = koliko podjetje v njihovem
imenu vplača v pokojninsko blagajno,
d. koliko namenijo za potencialno zdravljenje oziroma zdravstvo = koliko
podjetje v njihovem imenu vplača v zdravstveno blagajno,
e. koliko znaša njihova čista plača, brez povračila za prehrano in prevoz =
koliko neto plače podjetje nakaže na njihov račun.
Mi smo za transparentnost. Zaposleni imajo pravico, da jim ključne podatke predstavimo na
najbolj vidnem mestu. S tem se bomo hkrati vsi bolj zavedali, da niti pokojnina niti zdravstvo
ne padeta z neba, ampak vse to plačamo; ne sicer neposredno iz svojega žepa, vsekakor pa
od svoje plače. Če se bo tega zavedalo več državljanov, bo vsem bolje. Javne storitve namreč
potrebujemo in je tudi prav, da jih plačamo. A hkrati je prav, da se zavedamo, koliko nas
stanejo. In da pričakujemo kvaliteto.
5
MOČ
ZVOKA
Poskrbite za neprekosljivo zmogljivost, edinstven dizajn
in si prilastite asfalt z Akrapovičevim izpušnim sistemom.
Njegovo kakovost lahko vidite, slišite in se je dotaknete
– je rezultat mojstrske izdelave, tehnološkega znanja ter
uporabe vrhunskih materialov.
Akrapovič d.d.
Malo Hudo 8a, 1295 Ivančna Gorica, Slovenija / www.akrapovic.com
6
SBC | Predlogi SBC | September 2020
Foto:Shutterstock
8 ukrepov
za ublažitev
posledic
epidemije
SBC je na začetku septembra Vladi
RS poslal predloge za izboljšanje
protikoronskih ukrepov. Ti so pomembni
za podjetništvo, gospodarstvo in družbo
kot celoto v času spoprijemanja s
posledicami epidemije koronavirusa.
Avtor: Jan Tomše
SBC je poleti intenzivno spremljal
dogajanje v podjetjih, članih
kluba, v slovenskem, evropskem
in svetovnem gospodarstvu ter
ugotovil, da so v Sloveniji pri
številnih podjetjih relativno
optimistični.
»Vendar pa obstaja pomembna skupina
podjetij, ki so zaradi zdravstvenih ukrepov še
vedno izjemno prizadeta, čeprav so bila pred
epidemijo zelo uspešna in imajo perspektivo
tudi po njej. Njihove rezerve kopnijo, zato vlado
pozivamo, naj najbolj prizadetim, a uspešnim
podjetjem iz časa pred epidemijo posveti posebno
pozornost – kot jo je denimo nastanitvenim
turističnim podjetjem,« poudarjajo v klubu
uspešnih podjetnikov.
Nekaterim prihodki padli tudi za 60
odstotkov
SBC ocenjuje, da so bili vladni ukrepi v precejšnji
meri hitri in tudi učinkoviti, a so v določeni meri
potrebni izboljšav. Dobro je, da je bilo za pomoč
podjetjem in samozaposlenim doslej porabljenega
manj denarja od načrtovanega. Po drugi strani pa
nekatere panoge zaradi omejitev države še vedno
ne morejo poslovati normalno in zaradi tega
trpijo izpad prihodkov tudi za več kot 50 ali 60
odstotkov glede na lansko leto.
Ni videti, da se bo položaj do konca leta
izboljšal, opozarjajo v SBC. »Od Amerike do
Azije vlada velika negotovost, ki bo trajala vsaj
še do konca leta,« opozarja predsednik kluba dr.
Jure Knez. V klubu so zato pripravili predloge
za izboljšanje kriznih ukrepov za podporo
podjetništvu in gospodarstvu ter jih na začetku
septembra poslali Vladi RS.
Izhodišči predlogov sta:
kako pomagati najbolj prizadetim, da
preživijo naslednje mesece in ohranijo čim več
delovnih mest, in
kako spodbuditi najboljše v času krize, ker
bodo najbolj prispevali k izhodu iz krize, pa čeprav
so spomladi ostali brez (pomembnega obsega)
naročil in dela.
»Učinkoviti ukrepi bodo ključnega pomena
za čim bolj uspešen izhod iz krize, prihodnost
uspešnega slovenskega podjetništva in ohranitev
čim več kvalitetnih delovnih mest,« izpostavlja
izvršni direktor SBC Goran Novković.
JAPONSKI MAKAKI:
TRADICIJA
ALI ZLORABA?
5,90 EUR
MAREC 2020
RAZISKOVALKE
NATIONAL
GEOGRAPHICA
VENO PILON,
AJDOVSKI
PARIŽAN
5,90 EUR
SEPTEMBER 2020
JULIJ 2020
SLOVENSKI ZAČETKI V HIMALAJI
TEMATSKA ŠTEVILKA
5,90 EUR
SBC predlaga
OBRNIMO SVET NA BOLJE. SKUPAJ!
7
APRIL 2020
APRIL 2020
DAN ZEMLJE 2070
2070
KAKO SMO OHRANILI PLANET
APRIL 2020
SE NISTE
PRIPRAVLJENI
VDATI?
KAKO SMO
OHRANILI PLANET
DAN ZEMLJE
50-LETNICA
TEMATSKA ŠTEVILKA
KAKO SMO ZAIGRALI PLANET
DAN ZEMLJE
50-LETNICA
TEMATSKA ŠTEVILKA
2070
SE VAM
PORAJAJO
DVOMI?
KAKO SMO
ZAIGRALI PLANET
Podajte nam roko, da bomo s skupnimi močmi ohranjali
naš planet tudi za prihodnje rodove.
Z naročnino in podporo reviji National Geographic Slovenija
boste pomagali ohranjati zgodbe našega planeta
in ozaveščati slovenske bralce danes in jutri.
Naročite revijo za svoje zaposlene in prejeli boste brezplačni shranjevalnik
revij National Geographic Slovenija, vsi prejemniki tiskane revije pa bodo
dobili tudi brezplačni dostop do e-revije!
KROŽNO GOSPODARSTVO
NIČ
VEČ
LAHKO REŠIMO PLANET
Z RECIKLIRANJEM VSEGA ZAVRŽENEGA?
SMETI
PRIHAJAJO ROBOTI
Prihajajo
ROBOTI
Nam bodo pametni stroji
izboljšali življenje?
TEMATSKA ŠTEVILAK: EVEREST
POT
NA STREHO
SVETA
Pišite nam na narocila@ngm.si, , za vas bomo pripravili ponudbo po vaši meri!
WWW.NGM.SI
REVIJANATGEOSLOVENIJA
8
SBC | Predlogi SBC | September 2020
PREDLOGI SBC ZA IZBOLJŠANJE
PROTIKORONSKIH UKREPOV
1Izboljšanje pogojev za zagotovitev dodatne
likvidnosti podjetjem z državnim poroštvom
in podaljšanje tega ukrepa do konca junija
2021.
Utemeljitev: Kljub spomladi sprejetemu zakonu o
zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu in
uredbam glede državnih poroštev izdajanje posojil s
poroštvom države v praksi ni zaživelo. Zaradi različnih
razlogov celo ni veliko interesa zanj. Ta instrument
bo v prihodnje zelo aktualen, saj je likvidnost
za podjetja bistvena. SBC zato predlaga, da:
se najvišji dovoljeni skupni znesek
glavnice kredita posameznega kreditojemalca
s sedanjih 10 % prihodkov od prodaje v letu
2019 zviša na 25 %, kolikor še omogoča
Evropska komisija, ter dvakratnik letnih
stroškov dela v letu 2019;
se višina poroštva za posamezni kredit za
mikro, majhna in srednja podjetja zviša z zdaj
uzakonjenih 80 % na 100 % glavnice kredita, ki
se neposredno odobravajo, pri čemer se:
- določi višina sredstev za mikro, majhna
in srednja podjetja v treh ločenih budžetih,
- bistveno poenostavi postopek, kot
denimo v primerih produktov Slovenskega
podjetniškega sklada;
RS prevzema poroštveno obveznost v
primeru kreditnih pogodb, sklenjenih vsaj
do 30. 6. 2021 oziroma do izrabe celotnega
zneska, namenjenega v ta namen.
2Brisanje pogoja padca prihodkov za več
kot 10 % v letu 2020 glede na leto 2019
za podjetja, ki so uporabljala instrument
iz Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev
epidemije covida-19 in omilitev njenih posledic
za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP oziroma
PKP1) in iz Zakona o interventnih ukrepih za
omilitev in odpravo posledic epidemije covida-19
(ZIUOOPE oziroma PKP3).
Utemeljitev: Zaradi velikih naporov in uspešnega
nastopa na trgu bodo nekatera od podjetij, ki veliko
vlagajo v razvoj in širitev, morala vračati pomoč.
Presegla bodo namreč 90 % prihodkov od prodaje v
2020 v primerjavi z 2019, čeprav spomladi dejansko
niso imela dela in so bili njihovi zaposleni zaradi
objektivnih epidemioloških razmer na čakanju. S
tem bodo kaznovana za svojo uspešnost in velik
trud. Kljub zapiranju ali izpadu velikega dela poslovanja
v prvih mesecih epidemije namreč ne bodo
izpolnjevala pogojev, da pomoči ne bo treba vračati.
V SBC so prepričani, da to ni v interesu ne države
ne zaposlenih v podjetjih ne širše družbe. Uspeh in
trud je treba nagraditi, ne pa ga kaznovati. Predlagajo
torej, da bi bil pogoj padca prihodkov izbrisan
iz zakona, s čimer bi bilo podjetjem omogočeno,
da poskušajo izkoristiti vse poslovne priložnosti,
ki se jim ponujajo, ter s tem ohranjajo in ustvarjajo
nova delovna mesta. Takšna poteza bi odpravila
destimuliranje podjetij, ki najuspešneje premagujejo
krizo zaradi covida-19. Obenem bi pospešila nujno
potrebno prestrukturiranje slovenskega gospodarstva
zaradi iste krize.
3Podaljšanje čakanja na delo za izjemno
prizadete, ki jim bodo letos glede na leto
2019 prihodki od prodaje upadli za več kot
50 %, in sicer do konca leta 2020.
Utemeljitev: Nekatere panoge so bile bolj prizadete
kot druge. Pri nekaterih se je poslovanje vsaj kolikor
toliko normaliziralo, česar pa ni mogoče reči za
panoge, kot so industrija srečanj (MICE) in podobne.
Industrija srečanj je del turistične panoge, kljub
temu pa je bila obravnavana precej neprimerno.
Prizadeta je bistveno bolj kot preostali del turizma
(hotelirji in drugi ponudniki namestitev). Našteti
poslujejo, imajo prilive, industriji srečanj pa se je vse
skupaj ustavilo že na začetku leta. Takšno stanje
večinoma še traja. Industrija srečanj, ki neposredno
in posredno predstavlja približno 7.000 delovnih
mest, bo po ocenah v letu 2020 izgubila več kot 250
milijonov neposrednih prihodkov (z multiplikatorjem
pa dodatnih 750 milijonov prihodkov). Kongresni
urad Slovenije je izračunal, da so deležniki industrije
srečanj med marcem in avgustom 2020 izgubili skoraj
90 % dohodka, pesimistična napoved pa pravi, da
do konca leta ne bo bolje. Prihaja tudi zimski čas, ki
je za to industrijo nizka sezona.
SBC tako predlaga, da bi bil za najbolj prizadeta
podjetja zaradi epidemije ukrep čakanja na delo podaljšan
do konca leta 2020, ob pogoju, da jim bodo
v primerjavi z letom 2019 letos prihodki od prodaje
padli za vsaj 50 %. Prav tako bi se za višino povračila
nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju
na delo uporabljala določila iz ZIUZEOP (PKP1),
in ne Zakona o interventnih ukrepih za pripravo na
drugi val covida-19 (ZIUPDV).
V mednarodni tekmi
želimo biti enakovredni z
avstrijskimi, italijanskimi,
nemškimi podjetji, zato je dobro, da
podpremo podjetja, ki so se
uspešno odzvala na krizo.
Marko Lotrič
9
Carinsko skladišče – novo v 2021
Po morju, zraku, železnici ali cesti – že vrsto let rešujemo
logistične potrebe svojih strank na globalni ravni, skrbimo,
da vaše blago na destinacijo prispe pravočasno in v okviru
cenovno sprejemljivih rešitev.
Naše poslovne enote so na slovensko-hrvaški meji, kar našim
poslovnim partnerjem omogoča carinjenje blaga 24/7. Podjetje
RCM, d. o. o., nudi celovito podporo pri carinskem posredovanju
blaga, transportnih storitvah in carinskem skladiščenju blaga.
Prednosti so v digitaliziranih poslovnih procesih s poslovnimi
enotami, ki so na ključnih strateških položajih, kar našim poslovnim
partnerjem omogoča optimalne transporte poti in s tem optimizacijo
stroškov, povezanih s transportom.
RCM Slovenija je pozicioniran v neposredni bližini Luke Koper,
kar predstavlja najhitrejšo povezavo med Azijo in državami Osrednje
Evrope, in je oddaljen samo korak od Sueškega prekopa.
Toda priljubljenost lokacije prihaja z dvema pomanjkljivostma:
• skladišča v bližini so vedno polna in
• cene skladiščenja so stroškovno nesprejemljive.
Ampak to se bo spremenilo!
Z našimi sodobnimi zmožnostmi v Obrtno-industrijski coni Hrpelje v
Kozini bomo naredili korak naprej k reševanju vaših logističnih izzivov.
Sodobni logistični center predstavlja več kot 20.000 m2. Od tega
kar 5.000 m2 zaprtih skladiščnih prostorov, namenjenih posebej
za potrebe carinskega skladiščenja.
Zunanje površine logističnega centra Kozina so namenjene skla-
diščenju vseh vrst tovora, ki ga je mogoče manipulirati in skladi-
ščiti na prostem.
Skladiščni center Kozina prinaša številne prednosti v skladiščenju blaga:
• smo v bližini večjih pristanišč, avtoceste in železnice(Koper,
Reka, Trst);
• razpolagamo s carinskimi dovoljenji, ki vas razbremenijo plačila
dajatev ob uvozu. Zaradi dovoljenja za carinsko skladišče
naši poslovni partnerji ob uvozu ne bodo plačevali dajatev,
ampak šele ob sprostitvi blaga iz carinskega skladišča. Torej
boste s tovrstnim skladiščenjem pomembno vplivali na denarni
tok svojega podjetja;
• s koriščenjem tovrstne storitve boste lažje obvladovali lastne
zaloge in prostorske stiske;
• carinsko skladišče je v okviru enega objekta. Lažja sta organizacija
in obvladovanje;
• zagotovljena bo celotna distribucija – od prevzema na lokaciji
(Koper, Reka, Trst) do manipulacije, carinjenja, transporta
do skladiščenje itd.
Vse to vam olajša upravljanje lastnih sredstev in s tem vpliva na
denarni tok vašega podjetja.
Odlično, kajne?
Mi investiramo, ker razumemo vaše
logistične potrebe.
Za več informacij smo vam na voljo:
info@rcm.si | www.skladisci.si | www.rcm.si
10
SBC | Predlogi SBC | September 2020
4Vavčerji za podjetja iz industrije srečanj,
ki so izjemno prizadeta zaradi epidemije,
in sicer v višini 10 % njihovih lanskih
prihodkov od prodaje.
Utemeljitev: V industriji srečanj bodo brez pomoči
države nastale številne neželene posledice. Kongresni,
prireditveni, festivalni in sejemski turizem
bo za dolga leta uničen ali vsaj ohromljen. Znanje
in kadri bodo izgubljeni in za ponovno oživitev
bodo potrebna desetletja. Onemogočena bo
izvedba številnih prireditev, od državnih proslav do
kulturnih dogodkov. Onemogočena bo sejemska
predstavitev slovenskih izvoznikov doma in po
svetu. Izgubljen bo mednarodni ugled, ki so si ga
podjetja priborila s trdim delom in velikimi vlaganji.
SBC predlaga, da podjetja, ki imajo po klasifikaciji
dejavnosti kot glavno dejavnost opredeljeno Organiziranje
razstav, sejmov, srečanj (82.300), in druga
podjetja, ki po svoji dejavnosti sodijo v industrijo
srečanj (na primer 90.020 – Spremljajoče dejavnosti
za umetniško uprizarjanje ali deloma tudi
79.110 – Dejavnosti potovalnih agencij, če gre za
kongresni turizem in podobno), oziroma po drugačnem,
primernejšem kriteriju, ki bi zajel prizadete v
industriji srečanj, pridobijo vavčer (po tehničnem
sistemu turističnih vavčerjev) v višini 10 % letnih
prihodkov od prodaje iz leta 2019, ki jih podjetja
lahko unovčijo pri državi (na primer prek Fursa),
in sicer za stroške, ki so jim nastali pri poslovanju
oziroma pri pripravi in organizaciji zdaj redkih dogodkov
(na primer povračilo za najem dvorane za
dogodek, povračilo za najem opreme …).
Če država tišči prodajne
cilje navzdol, je tak ukrep
kontraproduktiven.
Tone Stanovnik
5Razširitev možnosti izrabe turističnih
bonov za vstopnice pri ponudnikih ogledov
naravne in kulturne dediščine državnega
pomena in industrije srečanj ter podaljšanje
možnosti njihove uporabe do 30. 6. 2021.
Utemeljitev: Bon za izboljšanje gospodarskega položaja
na področju potrošnje turizma se je izkazal
za pravilen ukrep pomoči. Vendar pa se vidijo velike
razlike po regijah, saj je v krajih, kot so obalna mesta,
Kranjska Gora, Goriška brda, Bled in še nekateri
drugi, v času poletnih počitnic le s težavo mogoče
najti proste nastanitve, medtem ko je v drugih regijah
in mestih slika popolnoma drugačna.
SBC predlaga, da se možnost za izrabo turističnih
bonov razširi tudi na ponudnike ogledov naravne in
kulturne dediščine ter industrije srečanj, ki je med
najbolj prizadetimi. S tem ukrepom bi še dodatno
spodbudili unovčevanje turističnih bonov v regijah
in krajih, ki mogoče niso tako zanimivi za večdnevne
turiste, imajo pa druge naravne in kulturne
znamenitosti, ki bi jih bilo vredno obiskati. Hkrati
bi pomagali širšemu krogu turističnih ponudnikov
na področju kulturne in naravne dediščine. Pomagali
bi tudi zelo prizadeti industriji srečanj, če bi
seveda podjetja iz te panoge organizirala prireditve
v skladu z epidemiološkimi pravili. Turistične bone
bi tako lahko uporabili za plačilo vstopnic za ogled
dogodkov in prireditev, ki potekajo v skladu z epidemiološkimi
standardi. Hkrati opozarjamo, da bi
se morala pravila na področju dogodkov in srečanj
poenotiti pri vseh pristojnih organih, da si jih tako
ne bi vsaka institucija razlagala vsaka po svoje; biti
bi morala tudi življenjska, a še vedno varna. V nasprotnem
primeru se bodo ti ponudniki iz meseca v
mesec ubadali s hujšimi težavami.
6Zamrznitev določil Zakona o minimalni
plači, ki bodo omogočila velik dvig plač s
1. 1. 2021, ob hudi prizadetosti podjetij, in
stališče o dolgotrajni oskrbi.
Utemeljitev: Težava, s katero se srečujejo delodajalci,
je obvezna 14-dnevna karantena za delavce
iz držav z rdečega seznama (predvsem z Balkana),
ki se z dopusta vračajo v Slovenijo. Dogaja se, da
zaradi karantene ob vrnitvi v Slovenijo izgubijo polovico
mesečne plače (saj so v državo z rdečega seznama
odšli zavestno); če gredo na obisk k družini
večkrat, pa je ta znesek še višji.
V praksi se zato dogaja, da ti delavci raje dajo odpoved
in se v Slovenijo ne vračajo več, delodajalci
pa tako ostanejo brez kadra, ki ga je pogosto težko
hitro nadomestiti.
SBC poudarja pravilnost uvedbe določenih ukrepov
proti širjenju virusa, vendar bi bilo določene ukrepe
po mnenju kluba mogoče uravnotežiti. Po poročanju
njegovih članov morajo v nekaterih drugih
državah delavci, ki se iz svoje države (ki je na rdečem
seznamu) vračajo v državo, kjer delajo, na meji
predložiti test za covid-19 in ga po nekaj dneh ponoviti
v državi, kjer delajo. Čas od vstopa v državo
do ponovnega testa v državi, kjer delajo, pa ne bi bil
14 dni, temveč 4 do 5 dni. Ta ukrep bi pripomogel k
preprečevanju širjenja virusa, hkrati pa bi bistveno
skrajšal čas, ki bi ga delavec migrant moral preživeti
v karanteni ob vrnitvi iz svoje matične države.
7Uvedba epidemioloških pravil za tuje
delavce po vzoru nekaterih zahodnih držav,
s testiranjem in krajšo karanteno.
Utemeljitev: Glede na določila Zakona o minimalni
plači (ZMinP) bo s 1. 1. 2021 prišlo do radikalnega
dviga minimalne plače, kar je v razmerah, ko se
podjetja spopadajo s posledicami epidemije in ko
mnoga prejemajo pomoč države, nevzdržno. Če
določila ZMinP ne bodo zamrznjena, bodo podjetja
prisiljena odpuščati, s tem pa bo izničen trud
za ohranitev delovnih mest, ki je bil dosežen s
Predlogi SBC
11
Ta hip zelo trpi predvsem
industrija srečanj.
Martin Jezeršek
pomočjo štirih protikoronskih paketov. V Sloveniji
so plače že tako nadpovprečno obremenjene in
dodatnih obremenitev si v tem času ne moremo
več privoščiti.
Avgusta je bila kljub prej naštetemu javnost obveščena
o dodatni obremenitvi slovenskih plač zaradi
predlaganih sprememb na področju dolgotrajne
oskrbe (v obravnavi je Predlog zakona o dolgotrajni
oskrbi), čeprav so te že zdaj nadpovprečno obremenjene.
Nadpovprečna obdavčitev plač je med
največjimi izzivi za večjo konkurenčnost slovenskega
podjetništva, kar vpliva na slabšo blaginjo
prebivalstva.
Predlagana rešitev, ki zahteva nov prispevek iz
naslova plač, in s tem dodatna obremenitev plač po
prepričanju SBC ni ustrezna. Klub predlaga, da se
financiranje dolgotrajne oskrbe rešuje celostno, ob
dialogu vseh deležnikov, pri čemer je nujno stremeti
k iskanju čim več notranjih rezerv znotraj zdajšnjih
javnih odhodkov. V nasprotnem primeru bi
namreč skupaj z nezamrznitvijo izvajanja Zakona
o minimalni plači to lahko na začetku prihodnjega
leta povzročilo težke socialne razmere za zelo veliko
število zaposlenih.
8
Debirokratizacija
Utemeljitev: Več članov SBC je v času epidemije
sodelovalo pri oblikovanju smernic
gospodarske in zdravstvene politike. Ti programi se
nadaljujejo. SBC želi okrepiti sodelovanje z drugimi
organizacijami na vseh področjih, kjer je to mogoče,
in z vsemi političnimi strankami.
Na večini sestankov podjetniki razpravljajo o zapletenosti
postopkov. Odlična priložnost je debirokratizacija
javne uprave, kjer mag. Ivan Simič sodeluje
in vodi skupino za davke, Marko Lukič skupino za
okolje, Štefan Pavlinjek skupino za gospodarstvo,
sodeluje pa tudi Iztok Podkrižnik; vsi so člani SBC.
Podjetniki so dolgo čakali na priložnost, da bi bili
slišani, v SBC pa verjamejo, da tokratna priložnost
končno pomeni resne možnosti za spremembe.
SBC je na začetku julija že poslal predloge skupini
za vsa tri področja: davčno, okoljsko in gospodarsko-administrativno.
Celoten seznam predlaganih ukrepov za debirokratizacijo
je dostopen spletni strani SBC na naslednji
povezavi: https://www.sbc.si/2020/09/08/predlogi-
-sbc-za-debirokratizacijo-september-2020/.
12
SBC | Napovedi o krizi | September 2020
Foto: Shutterstock
Marca 2021 naj
bi se razmere
stabilizirale
Stanje v gospodarstvu
je kljub negotovim
časom zaradi
koronavirusa boljše,
kot je kazalo pred
tremi, štirimi meseci.
Avtorica: Daša Šprinčnik
Bruto domači proizvod (BDP) je
bil v drugem četrtletju 2020
za 13 odstotkov nižji kot v
drugem četrtletju 2019. V prvi
polovici leta 2020 je po podatkih
Statističnega urada Slovenije
(SURS) BDP upadel za 7,9 odstotka glede na
prvo polovico leta 2019.
Po desezoniranih podatkih je bil BDP v
drugem četrtletju za 9,6 odstotka nižji glede na
prvo četrtletje 2020. »Zmanjšanje BDP v drugem
četrtletju 2020 je bilo posledica zmanjšanja
večine komponent BDP, v največji meri pa upada
domačega trošenja in v okviru tega zasebne
potrošnje,« ugotavljajo na Statističnem uradu RS.
iNvesticij bo maNj
V krizo smo vstopili na trdnih temeljih, z nizko
stopnjo zadolženosti in močnimi likvidnostnimi
rezervami. »Zaradi
pandemije se je
likvidnostni položaj v
gospodarstvu zaostril,
vendar je pravočasen
odziv države preprečil,
da bi prišlo do hujših
gospodarskih posledic,«
mag. Mojca Kunšek pojasnjuje mag. Mojca
Kunšek, direktorica
Ajpesa, ki pri podjetjih iz najbolj prizadetih
panog sicer do konca leta pričakuje poslabšanje
likvidnosti in možnost realizacije večje čiste
izgube v letu 2020, pa tudi povečanje zadolženosti.
»Pričakujemo tudi, da bodo podjetja izvedla manj
investicij od načrtovanih in sprejela številne ukrepe
za racionalizacijo poslovanja,« dodaja.
Enakega mnenja je tudi Bojan Ivanc, glavni
ekonomist pri Analitiki Gospodarske zbornice
Napovedi o krizi
13
Slovenije. »Podjetja iščejo poti do novih naročil,
vlagajo v digitalizacijo za namene interne poslovne
komunikacije in iščejo dodatne stroškovne
prihranke. Nekaj večjih naložb, ki so bile v načrtu,
so nekatere družbe preložile, da so povečale raven
likvidnostih rezerv na bilanci. Družbe so zopet
postale nekoliko bolj pozorne na bonitete svojih
poslovnih partnerjev.
Nekatere družbe, ki so
bile bolj prizadete zaradi
epidemije, so zaprosile
za odlog plačila davkov
in obveznosti iz bančnih
posojil,« pravi Ivanc,
ki stabilizacijo razmer
pričakuje v približno pol
Bojan Ivanc
leta.
predkrizNa raveN v prvi polovici leta
2022
Pričakovati je, da bo EU do konca leta podaljšala
nekatere izredne ukrepe za stabilizacijo
evropskega gospodarstva. Gospodarska dinamika
v Sloveniji bo po naši oceni prvič presegla
predkrizno raven v prvi polovici leta 2022. Trg dela
bo reagiral kasneje, kar pomeni, da se bomo vrnili
na tako visoko raven zaposlenosti verjetno šele v
letu 2023.
Kljub vsemu je tokratni odziv države
oziroma vseh glavnih akterjev z zakonom o
odlogu kreditnih odplačil močno pripomogel
k zagotovitvi likvidnosti gospodarstva in
državljanov, subvencioniranje čakanja na domu
zaradi zmanjšane prodaje pa je rešilo marsikatero
delovno mesto.
»Kazalniki
gospodarske aktivnosti
so vse bolj spodbudni,
saj večjih zapiranj
aktivnosti, kot smo
jim bili priča spomladi,
ne pričakujemo,« je
za naslednje polletno
obdobje optimističen
Andrej Lasič
Andrej Lasič, pomočnik
uprave NLB za
korporativno in investicijsko bančništvo.
Zakaj? »Tako podjetja kot banke smo v krizo
vstopili izjemno dobro pripravljeni. Oboji imamo
dobro, to je boljšo, kapitalsko osnovo, izjemno
likvidnost in eno najnižjih stopenj zadolženosti v
Evropi,« uvodoma ugotavlja Lasič in dodaja, da ima
14
SBC | Napovedi o krizi | September 2020
Slovenija eno najbolj diverzificiranih ekonomij in ni
premočno vezana na nobeno gospodarsko panogo,
kar lahko uspešno pripomore k izhodu iz krize.
»Da lahko malo, fleksibilno slovensko
gospodarstvo maksimalno izkoristi lokalizacijo
proizvodnje, bo najverjetneje eden od ključnih
vplivov na mednarodni ravni,« pojasnjuje Lasič
in nato razkrije podatek, da imamo prvič v
zgodovini samostojne Slovenije v bankah več vlog
prebivalstva, kot imajo prebivalstvo in podjetja
skupaj kreditov – dobrih 21 milijard evrov, ki so
večinoma neobrestovani.
»Gre za izreden potencial, za katerega bi
veljalo razmisliti, kako ga ustrezneje preusmeriti v
bolj dolgoročne oblike varčevanja z višjim donosom
za vlagatelje ter s tem zagotoviti dolgoročno
lastniško bazo Slovencev v ključnih podjetjih
v Slovenji in regiji. Pred nami so pomembni
infrastrukturni projekti, kjer bi ta potencial lahko
izkoristili na državni ravni,« predlaga sogovornik.
kdo je kljub krizi zrasel?
Za nekatere panoge, ki so se odzivale na
nemudoma spremenjene navade potrošnikov, pa
se je kriza izkazala tudi za priložnost. »Pandemija
je pozitivno vplivala na poslovanje podjetij iz
farmacevtske panoge, IT-industrijo in na podjetja,
ki so svoje poslovanje uspela diverzificirati
ter prodajo proizvodov in storitev pretežno
ponujajo prek sodobnih digitalnih poti,« razlaga
direktorica Ajpesa, ki v naslednjega pol leta
pričakuje podaljšanje ukrepov vlade, trajnostno
preobrazbo ter vlaganja v infrastrukturne projekte,
digitalizacijo, raziskave in razvoj ter okolje in
samooskrbo s hrano.
»Državna pomoč je bila do zdaj usmerjena
predvsem v zmanjšanje pritiskov na stroške dela,
zato je pričakovati, da bo v naslednjih mesecih
državna pomoč usmerjena bolj segmentno,
predvsem v najbolj prizadete panoge. Državna
pomoč sama po sebi sicer ne more v celoti in na
dolgi rok rešiti gospodarskih problemov podjetij,
jim pa daje čas, da spoznajo svoje priložnosti, jih
izkoristijo in uresničijo zagon v novih razmerah,«
meni Kunškova.
Da se lahko do konca leta zgodi še marsikaj,
se zavedajo tudi v Novi Ljubljanski banki, a
pričakujejo, da bodo statistični podatki za tretje
četrtletje pokazali odboj navzgor in rast.
Napoved: poslabšaNje razmer Na
prelomu leta
Da se je število stečajnih postopov v juniju in
juliju dvignilo na raven pred epidemijo, pa kažejo
podatki Ajpesa. »Več kot pet dni neprekinjeno
je imelo v juliju transakcijske račune blokiranih
3.339 dolžnikov. To je manj kot v času pred
pandemijo. V januarju 2020 je na primer imelo
nad pet dni neprekinjeno blokirane račune 3.548
dolžnikov, stečajni postopek pa je bil začet nad
155 poslovnimi subjekti,« našteva direktorica
Ajpesa.
»Glede na to, da se nekateri ukrepi vlade počasi
iztekajo, v določenih panogah pa se stanje še
ni normaliziralo, lahko poslabšanje razmer
pričakujemo konec letošnjega in na začetku
naslednjega leta. Stabilizacijo razmer v času
iskanja ustreznega cepiva in prilagajanja na nove
poslovne modele težko predvidimo, nedvomno
pa sveta, kot je nekoč bil, ne moremo več
pričakovati, temveč moramo delovati proaktivno,
trajnostno in bolj povezovalno,« sklene mag.
Mojca Kunšek.
Postavite svoj
posel na noge
-20% na ceno elektrike in
zemeljskega plina
za male poslovne kupce.
Ste velik poslovni kupec? Za prilagojeno ponudbo nam pišite na prodaja@energijaplus.si.
MALI POSLOVNI KUPCI: Električna energija: seštevek priključnih moči na vseh merilnih mestih je manjši kot 41 kW;
Zemeljski plin: seštevek letne porabe zemeljskega plina za vsa odjemna mesta je manjši kot 100.000 kWh.
POSLOVNI KUPCI: Električna energija: seštevek priključnih moči na vseh merilnih mestih je večji ali enak 41 kW;
Zemeljski plin: seštevek letne porabe zemeljskega plina za vsa odjemna mesta je večji ali enak 100.000 kWh.
Energija plus d.o.o., Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor
Akcija velja do 31.10.2020.
080 21 15 • 02 22 00 662 • prodaja@energijaplus.si • energijaplus.si
Napovedi o krizi
15
Kje so potenciali za rast na
svetovnih borzah?
Foto: Shutterstock
borze se v letošnjem
letu kljub pojavu koronavirusa
zelo dobro držijo. V ospredju so
»Svetovne
predvsem ameriške tehnološke
delnice, ki so pridobile kar tretjino vrednosti.
Širši ameriški indeks S&P500 je pridobil
desetino vrednosti. Japonske in nemške
delnice so zopet dosegle ravni od začetka leta.
Kljub vsem pozitivnim in negativnim pogledom
v prihodnost je donosnost zelo lepa,« je pojasnil
Radivoj Pregelj iz Triglav Skladi.
Investitorjem se zastavlja vprašanje, kaj bo z
rastjo delnic. Za tako močan odboj finančnih trgov
se je potrebno zahvaliti tiskanju denarja s strani
centralnih bank in velikim fiskalnim spodbudam.
Pričakovati je, da se bodo te še nadaljevale, vse
dokler bo treba, kar pa zagotavlja močno podporo
finančnim trgom tudi v prihodnje. Kljub presežni
likvidnosti pa se posamezni sektorji gibljejo zelo
različno, medtem ko razlike v donosnosti med
posameznimi sektorji še nikoli niso bile tako izrazite.
Izkušnje iz preteklosti sicer učijo, da se te razlike s
časom nekoliko uravnotežijo, pa vendar je sedanja
situacija drugačna. Uporaba tehnologije se bo samo
povečevala, na drugi strani bodo sektorji energije,
trajnih potrošnih dobrin in financ še naprej na udaru.
»Zaradi različnih vidikov, ki jih je pri investiraju
pomembno upoštevati, in upoštevaje poplavo vseh
informacij, ki so na voljo, je posameznemu vlagatelju
zelo težko izbrati pravo naložbo. V ta namen
je storitev upravljanja premoženja namenjena
vsem, ki želijo, da za finančno premoženje skrbijo
usposobljeni in zaupanja vredni upravljavci,
prihranki pa bodo donosno naloženi,« še dodajajo v
Triglav Skladi. A.G.
140
130
120
110
100
90
80
70
60
50
40
30
Gibanje izbranih ameriških indeksov v
letošnjem letu
1. 1. 2020
1.2. 2020
1.3. 2020
1.4. 2020
1. 5. 2020
1. 6. 2020
1. 7. 2020
1. 8. 2020
Nasdaq S&P 500 MSCI USA Energy
1. 9. 2020
16
SBC | Mobilnost | September 2020
Težave z
dobavami, cene
vozil pa celo višje
Proizvodnja
avtomobilov se je
zmanjšala. Podjetja
so odpuščala, zdaj se
prilagajajo.
Avtorica: Daša Šprinčnik
Pandemija vseh gospodarskih
panog ni prizadela enako.
Nekaterim ponuja nove poslovne
priložnosti, druge panoge
bodo njen vpliv čutile le nekaj
mesecev. Bo tako tudi pri
slovenskih prodajalcih vozil in v transportu?
Potem ko je aprila in maja letos kazalo, da
jo je kriza močno prizadela in so v Slovenskem
avtomobilskem grozdu opozarjali na 60-odstotni
upad proizvodnje ter s tem prodaje, se danes zdi,
da je to pravzaprav panoga, ki si je v primerjavi
s turizmom in industrijo srečanj opomogla
relativno hitro, delovne procese pa prilagodila
spremenjenim, sicer zahtevnejšim razmeram. V
teh mesecih že poskuša nadoknaditi izgubljeno.
Kako pa so se prilagodile prodajne, servisne
in transportne dejavnosti ?
Tudi prodajalci vozil več prodajo prek
spleta
Damjan Špan, direktor centra mobilnosti Špan,
pravi, da zaradi krize v podjetju beležijo 24-odstotni
upad prihodkov glede na isto obdobje lani, pri čemer
se kriza pozna predvsem zaradi ukinitve vrste
dejavnosti, ki jih niso mogli oziroma smeli izvajati.
»Preživijo le prilagodljivi, zato je prilagajanje
potrebno vseskozi. Največji izpad dohodka smo
utrpeli marca in aprila letos, zato se zdaj zelo
trudimo nadoknaditi izgubljeno s prilagoditvijo
dela. Že od začetka pandemije sledimo smernicam
NIJZ. Poleg vseh higienskih ukrepov imamo tudi
zaposlene razdeljene v dve skupini, kar pomeni, da
ne delajo vsi istočasno. V njihovem interesu je, da
so zaposleni ločeni, tako po objektih kot časovno
po izmenah«, pojasnjuje Špan.
V podjetju se kljub vsemu niso mogli izogniti
odpuščanju, saj so bili nekateri oddelki z odlokom
zaprti in se ni vedelo, kdaj bodo lahko ponovno
zagnali posamezne dejavnosti. »Večino drugih
delavcev smo dali na čakanje za okoli pet tednov.
Smo pa veseli, da trenutno delamo v polni zasedbi,«
dodaja direktor, ki kot pozitivno stran krize navaja
povečano prodajo artiklov prek njihove spletne
trgovine. O izboljšanju pa ne more govoriti, kar
zadeva prodajo vozil. Ta je sicer upadla le rahlo,
a tudi cen niso spreminjali. »Bistveno pa se je
zmanjšala proizvodnja vozil, kar povzroča zastoje v
dobavi,« nadaljuje Špan.
»ceNe avtomobilov so celo Nekoliko
višje«
Enako težavo izpostavlja tudi Uroš Seles iz podjetja
Selmar, ki je najbolj prepoznavno kot trgovec in
servis vozil BMW. Ocenjuje, da se je dobava vozil
zmanjšala za 15 odstotkov, prihodnost pa težko
napove, saj je odvisna od zunanjih dejavnikov, ki
se spreminjajo iz dneva v dan. Je pa prodaja vozil
v njihovih salonih stabilna in na lanski ravni. »Cene
so celo nekoliko višje,« ugotavlja Seles.
STare TranSporT: »naročila prihajajo
vsak daN, plaNiraNje je skoraj
nemogoče«
Nekoliko manj so krizo občutila transportna
podjetja, ki so ves ta čas poslovala skoraj
nemoteno. »Mesec maj je bil slabši, takrat smo
beležili rahel upad prometa. Sicer pa delamo s
takšnimi partnerji, da se je vse dokaj hitro vrnilo v
svoje tirnice in funkcionira,« nam pojasni Boštjan
Stare iz podjetja Stare Transport, ki se že vrsto let
ukvarja z mednarodnimi prevozi.
Kadrovske vrste so denimo zmanjšali zgolj
za enega zaposlenega, ki se je v času krize upokojil,
tako da odpuščanja niso bila potrebna in drugi
delajo na polno. »Res pa je, da je bilo treba poklicati
voznike, jih seznaniti z ukrepi v posameznih
državah, predvsem pa jim dati pogum, dobro voljo
in motivacijo za naprej. Prikrajšani so bili namreč za
toalete in prhe ter se spopadali s predsodki, saj so
se jih mnogi bali, češ da so kužni,« priznava Stare.
Težko ocenjuje, kaj nam kriza prinaša v
naslednjega pol leta, saj v njihovi panogi nimajo
dolgoročnih projektov, da bi se lahko srečevali z
odpovedmi. »Naročila prihajajo vsak dan in že za
en teden vnaprej težko napovem, kaj nas čaka,«
zaključi Stare.
Seveda pa vsi sogovorniki upajo, da se
ukrepi, ki smo jim bili priča ob prvem valu epidemije,
ne bodo ponovili, saj bodo v tem primeru težko
nadoknadili zamujeno oziroma izgubljeno do zdaj.
Vpliv krize na avtomobilsko industrijo in trg vozil
oziroma njene posledice pa bi lahko bile jasne šele v
drugi polovici prihodnjega leta.
Investiram,
v kar
verjamem.
50 %
nižji vstopni
stroški
Mobilnost
17
Z naložbenim skladom
Triglav Aktivni vlagam
aktivno in s kapitalsko
zaπËito.
triglav
aktivni
Vzajemni sklad mešani fleksibilni Triglav Aktivni je podsklad Krovnega sklada Triglav vzajemni skladi, ki ga upravlja družba Triglav Skladi, d.o.o., Slovenska 54, Ljubljana. Prospekt Krovnega sklada Triglav vzajemni skladi
in Ključni podatki za vlagatelje so v slovenskem jeziku vlagateljem brezplačno na voljo na vseh vpisnih mestih družbe za upravljanje in na spletni strani www.triglavskladi.si. Več o pogojih trženjske akcije, ki velja od
15. 9. do 30. 11. 2020 na triglavskladi.si.
triglavskladi.si
18
SBC | Turizem v krizi | September 2020
Foto: Slovenia.info / Jošt Gantar
Nova normalnost:
letalo, ki čaka na
turiste
Tuji gostje so v preteklih letih ustvarili
več kot 72 odstotkov vseh prenočitev,
letos pa zaradi krize pričakujejo
okoli 70-odstotno znižanje števila
prenočitev tujih gostov.
Avtorica: Daša Šprinčnik
Upad bo deloma ublažila
rast domačega turizma
med poletjem, ki se bo
po napovedih turističnih
delavcev nadaljevala tudi v
mesecih do konca letošnjega
leta. Toda slovenski dopustniki turizma
dolgoročno ne moremo rešiti, čeprav je bilo
število domačih turistov v nastanitvenih
objektih julija za 176 odstotkov večje kot v tem
mesecu lani, kažejo statistični podatki.
»Rast smo spodbudili s promocijsko
kampanjo vseh deležnikov v turizmu ZDAJ JE
ČAS. Moja Slovenija ter z vladnim ukrepom
turističnih bonov za domače prebivalstvo,« pravijo
v Slovenski turistični organizaciji (STO), njihove
navedbe pa potrjujejo tudi podatki Fursa.
Boni niSo povSod Blažili krize
Do septembra je bilo namreč unovčenih več kot
525 tisoč bonov, za dodatnih 30 tisoč pa je še
sklenjenih rezervacij. Da so boni pripomogli k
blaženju krize, pritrjujejo tudi v Rimskih Termah,
kjer v zadnjem času beležijo celo malenkost več
rezervacij kot leta poprej. »Ljudje prihajajo za
daljša obdobja in težav z odpovedmi nimamo,«
pravi Marko Maze iz oddelka trženja in prodaje.
V Rimskih Termah so glede na povečan
obseg v poletnem času zaposlili več kadra,
predvsem na oddelku gospodinjstva in gostinstva,
a so bili prej skoraj tri mesece zaprti. »Prilagodili
smo poslovanje in marketinške aktivnosti, ki jih
zdaj usmerjamo predvsem na tuje trge,« razlaga
Maze.
Turizem v krizi
19
Da se kriza pozna na vsakem koraku, pa
opozarjajo v Parku Postojnska jama, kjer do konca
leta pričakujejo kar 80-odstotni upad prihodkov.
»Če ima največja svetovna znamenitost
v Sloveniji tak padec prihodkov, si ne upam niti
pomisliti, kaj se dogaja drugje,« pravi Mateja
Rosa iz Parka Postojnska jama. Na krizo so se
»nepripravljeni odzvali tako, kot najbolje znajo«,
in sicer z učinkovitimi preventivnimi ukrepi,
obiski, prilagojenimi manjšim skupinam in
številnim družinskim akcijam, ter tudi posebnimi
ugodnostmi, ki jih imajo vsi koristniki turističnih
bonov v Hotelu Jama.
Kljub vsemu je položaj v turizmu zelo slab
in se zdi kot začaran krog, saj niti agencije niti
posamezniki ne morejo načrtovati svojih potovanj.
»Kako se bo kriza odražala, je jasno. Brez gostov
ni turizma,« poudarja Rosa in dodaja, da so
turistični boni dobra rešitev za namestitvene
kapacitete, ne pa tudi za druge deležnike v
turizmu, saj upravitelji turističnih znamenitosti od
njih nimajo veliko koristi.
javNi poziv sto
Je pa konec avgusta STO objavila Javni poziv
poslovnim subjektom, ki opravljajo dejavnost
turističnega vodenja v Sloveniji ali jo v sklopu
svoje gospodarske dejavnosti tržijo. Storitve
turističnega vodenja po tem javnem pozivu so
lahko na voljo za domačega – slovenskega – ali
tujega gosta. Upravičenci lahko oddajo prijave
za projekte, ki bodo potekali od 10. septembra do
1. decembra 2020. Za izvedbo predmeta javnega
poziva je na voljo do 146.000 evrov, z njim pa
želijo podpreti izboljšanje kakovosti doživetja
obiskovalcev na destinaciji in spodbujati k
edinstvenemu, osebnemu doživljanju slovenske
turistične ponudbe, h kateremu ključno pripomore
usposobljen, kakovosten turistični vodnik.
novoST: dežurno leTalo za TuriSTe
Kriza je močno posegla v poslovanje turističnih
agencij. »Skupno število rezervacij je manjše, zato
smo se prestrukturirali, tako kadrovsko kot pri
ponudbi. Kljub trenutnim okoliščinam smo zadržali
vse vitalne dele podjetja in najboljše kadre, ki nam
omogočajo dolgoročni razvoj in v katere smo v
preteklosti veliko vlagali. V celoti smo ohranili
razvojni oddelek (smo prvo izmed turističnih
podjetij, ki je registriralo svoj oddelek raziskav ) in
celo intenzivirali njegovo delo. Veliko smo in še
vlagamo v oddelek za privabljanje tujih gostov, saj je
Slovenija varna destinacija in poleg domačih nujno
potrebuje tudi tuje goste. Prilagodili smo tudi vse
stroške poslovanja. V pomoč nam je pospešena
digitalizacija , ki nam to omogoča,« našteva Matej
Knaus, direktor Turistične agencije Palma.
»Novi normalnosti« so prilagodili tudi
potovanja in počitnice. V jesenskem času
ponujajo izbor potovanj s posebnim letalom
Airbus 320, ki ima svojo bazo na ljubljanskem
letališču, kjer imajo na voljo tudi vozilo za vodenje
letal (sistem follow me).
»Potnike bomo v celoti razbremenili rizika
odločitve in strahu pred odpovedjo. Tako uvajamo
posebne pogoje rezervacije, prilagojene stroške
odpovedi in garancije varnosti , ki nam jo omogoča
posebno letalo, saj potnike čaka na destinaciji in
tako omogoča vrnitev v nekaj urah, če bi bilo to
potrebno zaradi spremenjenih pogojev,« pojasnjuje
Knaus in optimistično zre v jesen.
»Po previdnosti ob začetku šolskega leta
pričakujemo postopno normalizacijo. Ta bo
nekoliko počasnejša, kot smo predvideli sprva,
vendar verjamemo, da se bodo turistični toki vsaj
znotraj EU normalizirali. V pozni jeseni pričakujemo
normalizacijo tudi v svetovnem merilu.«
Je pa pandemija prinesla spremembe
tudi v nakupno vedenje turistov. »Turisti izbirajo
pretežno bližnje destinacije ter tiste, ki so
uspešne pri zajezitvi virusa in zagotavljanju
standardov varnosti. Iščejo manjše nastanitve,
kot so glampingi, kampi,
manjši hoteli, apartmaji
in turistične kmetije, kjer
je možno zagotoviti bolj
individualno doživetje.
Pogosto izbirajo tudi
aktivnosti na prostem,«
ugotavlja Matej Knaus,
direktor Turistične
Matej Knaus
agencije Palma.
okrevaNje lahko traja tudi pet let
V naslednjega pol leta je glede na lani tako
pričakovati upad turističnega prometa, saj bo
povpraševanje tujih gostov naraščalo zelo počasi,
odvisno od režima prehajanja meja, pa tudi
letalskih povezav in percepcije Slovenije pri tujih
gostih. V turizmu, ki sicer ustvari več kot desetino
svetovnega bruto domačega proizvoda, je tako
do konca leta pričakovati vsaj 25-odstotni upad
turističnih prihodkov. Sogovorniki še ugotavljajo,
da je to panoga, za katero so značilne visoke
naložbe in visoki fiksni stroški poslovanja,
zato lahko podjetja, ki so v tej branži uspešno
poslovala pred krizo, v kriznih razmerah zdržijo
največ nekaj mesecev. Okrevanje bo dolgotrajno
in lahko po nekaterih ocenah traja tudi pet let.
Narava jim je NakloNjeNa
»V tej absurdni situaciji nas vendarle vsake toliko razveseli
kakšna novica. Zadnje raziskave, v katerih so moči združili
indijski in nemški znanstveniki, so namreč pokazale, da se
virus najpočasneje širi v okoljih, kjer je vlažnost zraka več kot
60-odstotna. V Postojnski jami je stalna vlažnost med 80 in
90 odstotki. Torej nam gre v teh težkih časih vsaj narava na
roko,« pravijo v Parku Postojnska jama, ki ima v upravljanju
tudi butični hotel Vila Planinka.
20
SBC | Industrija srečanj | September 2020
Panoga, ki jo je
epidemija povsem
oklestila
V panogi tudi do
100-odstotni padec
prihodkov. Podjetja
iščejo nove načine in se
reorganizirajo.
Avtorica: Daša Šprinčnik
»Z razglasitvijo epidemije in
sprejetjem ukrepov za njeno
zamejitev je naše poslovanje skoraj v
celoti obstalo. Poslovanje smo morali
reorganizirati v obdobju, ki sicer
predstavlja vrhunec izvedbe naših
načrtov. Do konca leta pričakujemo najmanj
80-odstotni upad dogodkov in prireditev glede
na preteklo leto. Zaradi ponovnega poslabšanja
epidemiološke slike pa spet prihaja do
odpovedi med poletjem rezerviranih storitev,«
ugotavlja Marija Petre, direktorica podjetja
Petre šotori, ki ponuja najem prireditvenih
komponent in posluje v Sloveniji ter sosednjih
državah, največ v Avstriji.
Industrija srečanj, ki med svoje dejavnosti
šteje organizacijo dogodkov, sejmov in razstav
pogostitve, najeme prireditvene opreme in drugo,
je bila do izbruha pandemije zelo dobičkonosen
del slovenskega turizma. Na leto je ustvarila 270
milijonov prihodkov.
Zdaj nujno potrebuje dodatne ukrepe za
ohranitev gospodarske panoge. Beleži namreč
med 80- in 100-odstotni upad prometa. To
dokazujejo tudi ekonomski kazalniki. Vlada
je sicer do konca septembra podaljšala ukrep
delnega povračila nadomestila plače delavcem
na začasnem čakanju na delo, a po ocenah
sogovornikov to ne bo dovolj.
nove priložnoSTi iščejo vSepovSod
»Do prvih odpovedi prihodov azijskih gostov je
prišlo že januarja,« ugotavlja tudi Martin Jezeršek,
generalni direktor Jezeršek gostinstvo, d. o.
o., ki je v preteklih letih organiziralo okoli 2500
dogodkov na leto in na področju cateringa beleži
90-odstotni upad prometa.
»Sredi marca se
je dejavnost povsem
ustavila in sprejeli smo
strateško usmeritev,
da iščemo nove
priložnosti, s katerimi
bomo kratkoročno in
srednjeročno v čim
večji meri nadomestili
Martin Jezeršek izpad dohodka na
področju strežbe na prireditvah (catering).
Zagnali smo novo storitev e-catering, ki je
namenjena pogostitvam na manjših zasebnih
in poslovnih srečanjih ter deluje v skladu z
vsemi epidemiološkimi standardi,« pojasnjuje
Jezeršek, ki je julija zagnal tudi poslovanje dveh
novih lokalov, prerazporedil nekatere zaposlene,
izpeljal korenito reorganizacijo in tako preprečil
odpuščanja.
Podjetje Petre šotori se je za zdaj ustrezno
odzvalo na povečano povpraševanje javnih
zavodov, kot so bolnišnice, zdravstveni domovi in
domovi za ostarele, ter večjih podjetij, ki svojega
obratovanja kljub epidemiji niso mogli prekiniti ali
pa so ga celo še povečali.
»Postavljali smo vstopne točke za testiranje
na covid-19, kot so manjše pagode in podobna
oprema,« pravi Marija Petre in opozarja, da bo
treba ukrepe vlade še podaljševati, sicer bodo
prisiljeni odpuščati
»dobre in zveste«
kadre, škoda pa bo
»gospodarska, socialna
in družbena«. V
jesenskem času sicer
svojo opremo ponujajo
šolam in vrtcem, saj
bi lahko služila kot
Marija Petre
vstopne točke lažjemu
razvrščanju in ločevanju
učencev pred šolami in telovadnicami.
zgledovati se bo treba po tujih dobrih
praksah
V podjetju Menart Records so po besedah
direktorja Boštjana Menarta do novega leta
odpovedali vse dogodke in aktivnosti v zvezi
z industrijo srečanj. Na srečo jim to področje
sicer predstavlja manj kot pet odstotkov celotnih
prihodkov, zato to ne bo bistveno vplivalo na
poslovanje v letošnjem letu.
»Izpad s tega področja bomo nadomestili
s pravicami iz pretočne uporabe vsebin,«
napoveduje Menart in dodaja, da bodo posledice
za celotno glasbeno industrijo katastrofalne, če
se bo sedanje stanje nadaljevalo tudi drugo leto.
»Brez koncertov nove vsebine ne morejo
zaživeti, mnogi deležniki izgubijo motivacijo za
ustvarjanje in celotna industrija tako zastane. Ne
Industrija srečanj
21
samo spodbude ustvarjalcem, tudi dogodki v živo
so nujno potrebni,« zaključi Menart.
Enakega mnenja je Jezeršek; po njegovih
besedah se bo za blaženje krize v njihovi panogi
treba zgledovati v tujini, kjer so že predstavili
nekaj primerov dobre prakse, kot je bil koncert z
ohranjanjem medsebojne razdalje v Newcastlu v
Angliji, pa tudi prvi drive-in koncert skupine Tabu
v Ljubljani.
Industrija srečanj potrebuje pomoč. Čeprav
so napovedi za jesen in zimo boljše, je to namreč
še vedno pod ravnjo, ki omogoča preživetje
tistim, ki so odvisni zgolj od industrije srečanj.
Velikih dogodkov, ki ustvarijo največ dodane
vrednosti, praktično ni.
»Obstaja realna grožnja, da bo
trg uničen in da čez pol leta ne bo več
ponudnikov, ki bi lahko organizirali in izvedli
srednje velike in velike dogodke na visoki ravni.
Podjetje Jezeršek gostinstvo bo preživelo, a
bojimo se, da spomladi ne bomo imeli partnerjev,
s katerimi smo leta in leta gradili industrijo
srečanj v Sloveniji,« predvideva Jezeršek.
bo takšNa paNoga le še preteklost?
Da bo industrija srečanj potrebovala največ časa
za okrevanje, meni tudi Miro Hribar, direktor
podjetja Demaco, ki se ukvarja z organizacijo
turističnih potovanj in
deluje izključno na tujih
trgih.
»Posledice krize
bodo vidne predvsem v
odhodu specializiranih
kadrov, ki so jih podjetja
dolga leta izobraževala,
in pa v pomanjkanju
Miro Hribar
denarja za promocijo.
Trženje v industriji
srečanj je specifično, drago in intenzivno,
primerjava s trženjem klasičnega turizma ne
zdrži. Po koncu krize bomo zaplavali v bazenu
z morskimi psi, torej destinacijami, ki imajo za
promocijo industrije srečanj na voljo bistveno več
denarja. Če ne bomo prisotni, bodo naša velika
pretekla vlaganja zbledela in znašli se bomo na
začetku. Seveda pa bo okrevanje naše industrije
še težje, če bodo tudi po krizi veljala kakšna
psihotična pravila omejevanja druženja, razdalje
in podobno. V tem primeru lahko na industrijo, kot
smo jo poznali nekoč (daleč najbolj dobičkonosen
del turizma), pozabimo,« opozarja Hribar in
dodaja, da je bila industrija močno prizadeta že s
propadom Adrie Airways.
»Danes se lahko ljubljansko letališče glede
števila linij v regiji primerja z letališči, kot sta
letališče Morava v Kraljevu in letališče Tuzla. Vsi
drugi so nas že krepko prehiteli,« nadaljuje.
V podjetju Demaco tako v letu 2020 beležijo
100-odstotni upad prihodkov. Če se epidemiološka
Foto: Slovenia.info / Jošt Gantar
slika umiri, pa prve prilive pričakujejo nekje v
aprilu 2021. »Tako v Sloveniji kot na Hrvaškem
nismo odpustili niti enega zaposlenega, finančno
pomagamo tudi nekaterim s. p.-jem, s katerimi
smo tesneje sodelovali. Razliko med 80 odstotki
povprečja zadnjih treh plač in pomočjo države
krijemo iz lastnih finančnih rezerv, prav tako vse
nujne stroške poslovanja. Trenutno alternative za
nas ni; upamo, da bomo v popolni ekipi dočakali
konec krize in se približali rezultatom iz preteklih
let,« pojasnjuje Hribar.
»PoSTAVLjALI SMo VSToPNE ToČKE ZA
TESTIRANjE NA CoVID-19, KoT So MANjŠE
PAGODE IN PODOBNA OPREMA.« MARIJA PETRE
priložnoST: predSedovanje eu
Priložnost vidi v tem, da bi jih država vključila v
načrtovanje in izvedbo logistike predsedovanja
EU v prihodnjem letu. »Na voljo imamo strokovno
usposobljeno ekipo. Imamo vrsto referenc, med
drugimi tudi reference za organizacijo dogodkov
Sveta Evrope in Evropske komisije. Zagotovo bi
bila to bolj smotrna rešitev kot pa napovedano
zaposlovanje zunanjih sodelavcev brez izkušenj,«
verjame Hribar in za konec razkrije podatek iz
tujine: »Poslovnega turizma ni. Vem le za večje
medijske dogodke avtomobilske industrije, za
katere pa zaradi slabih letalskih povezav Slovenija
ni primerna. Tako na Hrvaškem kot v Črni gori so
vsi naši naročniki dogodke odpovedali, torej je
v tujini približno enako kot pri nas. Ko smo svoji
bazi naslovnikov poslali zadnji novičnik, je bilo več
kot 30 odstotkov elektronskih sporočil zavrnjenih
s pojasnilom, da elektronski naslov ne obstaja. To
pove vse …«
22
SBC | Intervju: Dr. Jure Knez | September 2020
»Slovenija se mora
osredotočiti na izdelke
z visoko dodano
vrednostjo. To so
izdelki, ki temeljijo na
odličnih idejah in v
katere je vloženih veliko
razvojnih ur. Podjetnost
in podjetništvo morata
v Sloveniji postati
vrednoti, poudarja dr.
Jure Knez, predsednik
SBC - Kluba slovenskih
podjetnikov..
Avtorja: Goran Novković, Jan Tomše
Foto: Barbara Reya
Intervju: Dr. Jure Knez
23
» Akcija ZA podjetno Slovenijo
bo sama po sebi prerasla v
nacionalno gibanje«
Dr. Jure Knez je letos poleti od
Marjana Batagelja po šestih
letih prevzel predsedovanje SBC
– Klubu slovenskih podjetnikov.
Dr. Knez je serijski podjetnik
in ustanovitelj vrhunskega
podjetja Dewesoft, ki je mednarodno
uveljavljeno ter ima partnerje v številnih
državah in panogah po svetu.
Sodelujejo z največjimi v vesoljski industriji,
denimo z Naso, ter v letalski in avtomobilski
industriji. So prejemniki številnih priznanj, tudi
nedavnega priznanja za zmagovalca slovenskega
izvoza v konkurenci petih vrhunskih izvoznikov,
ki ga je na 7. izvozni konferenci časnika Finance
razglasila strokovna komisija.
Dewesoftova dodana vrednost na
zaposlenega je večkratnik slovenskega povprečja.
Letos bodo glede na lansko leto – kljub koronski
krizi – še zrasli. Dr. Jure Knez se dobro razume z
višino; njegova strast so gore in hribi, najraje pa
pleza ferate.
Dewesoft je zrasel v odlično podjetje z
izjemno visoko neto dodano vrednostjo na
zaposlenega, ki presega 150 tisoč evrov na
zaposlenega. Katere tri prednostne zadeve
bi morali v Sloveniji narediti, da bi tudi
celotna država ustvarjala bistveno višjo
dodano vrednost, kar je seveda ključno za
podjetništvo in blaginjo?
Treba se je osredotočiti na izdelke z visoko
dodano vrednostjo. To so izdelki, ki temeljijo
na odličnih idejah in v katere je vloženih veliko
razvojnih ur. Takšni izdelki morajo biti razviti na
način, da jih je mogoče v Sloveniji tudi proizvajati.
Slovenija ni poceni
država, zato smo z
izdelki z nizko dodano
vrednostjo težko
konkurenčni.
Slovenija namreč ni poceni država, zato smo
z izdelki z nizko dodano vrednostjo težko
konkurenčni. V Dewesoftu smo stvari, ki jih znamo
narediti in so zanimive za svet, zasnovali na nov,
inovativen način. Iz tega sledijo rezultati, ki jih
dosegamo.
Kako ste se v Dewesoftu spoprijeli z izzivi
v času koronske krize? Kaj je bilo pri tem
ključno?
Naša prednost je v tem, da delamo na vseh
celinah in za širok nabor strank: od vesoljske in
letalske do avtomobilske industrije. Letos smo v
primerjavi z lani rasli. Razlog so določeni veliki
projekti, predvsem v Aziji, ki smo jih dobili že pred
koronsko krizo. Nekaj pa tudi v času pandemije,
predvsem na Kitajskem, kjer so že izšli iz krize. Ko
seštejemo trge in stranke, je rezultat tega večja
stabilnost.
Torej vam je pomagala razpršenost, tako
panožna kot regionalna.
Prav gotovo je bilo to ključno. Tudi v letih 2008
in 2009, ko je nastopila kriza v avtomobilski
industriji, smo delovali na drugih področjih, za
avtomobiliste pa smo veliko razvijali. To nam je
prineslo dodano vrednost v naslednjih letih.
Če se vrnemo k izzivom – kateri je bil za vaše
podjetje največji v zadnjem času?
Mislim, da največji izzivi šele prihajajo. Določeni
projekti so bili že podpisani, zdaj pa veliko podjetij
težko dobi nove. Podjetja varčujejo, projekti se
ustavljajo. Nekatera podjetja so celo zaprta.
Jesenski čas utegne ponuditi zanimive izzive.
Pogled v prihodnost? Kje bo Dewesoft čez pet
let?
V načrtu za prihodnjih pet let je določeno, da
nismo samo podjetje za zajem podatkov, ampak
tudi za krmiljenje procesov. V razvoj vlagamo
več kot kadarkoli prej, širimo razvojno ekipo.
Pripravljamo se na čas po koronski krizi, ko
bo projektov zagotovo več. Ko se svet začne
24 SBC | Intervju: Dr. Jure Knez | September 2020
ocenjujem, da smo po prvem
polčasu boja s koronavirusom
lahko zadovoljni, tako z vidika
zdravja kot gospodarstva. je pa dejstvo,
da bo drugi polčas veliko napornejši od
prvega.
ponovno vrteti, moraš biti pripravljen z novimi
izdelki in storitvami, ki so v tistem trenutku
aktualni.
Kako bi ocenili državne ukrepe za spopadanje
s koronsko krizo?
Pod črto gledano so bili protikoronski ukrepi
uspešni. Določeni so bili izjemno dobri,
nekateri pa se še niso začeli izvajati. Seveda
so bile narejene tudi napake. Pomembno je,
da se primerjamo z drugimi državami, z našimi
sosedami. Ocenjujem, da smo po prvem polčasu
boja s koronavirusom lahko zadovoljni, tako z
vidika zdravja kot gospodarstva. Je pa dejstvo, da
bo drugi polčas veliko napornejši od prvega.
Kaj bi posebej izpostavili kot področje, kjer bi
lahko ravnali bolje?
Naj najprej izpostavim področja, ki so dobra.
Turistični boni se mi zdijo odlična pogruntavščina,
ki so slovenskemu turizmu, vsaj tistemu s
prenočitvenimi kapacitetami, omogočila
premostitev težkega obdobja. Treba jih je samo
razširiti na druge panoge turizma. Med slabimi
izkušnjami pa so zagotovo likvidnostni krediti,
ki še danes niso zaživeli. Ideja, ki je v tujini zelo
pomagala podjetjem, se zaradi birokratskih ovir v
praksi preprosto ne uporablja.
SBC je na začetku septembra vladi poslal
osem predlogov za izboljšanje protikoronskih
ukrepov. Se kateri nanaša tudi na to
področje?
Seveda. Glede na to, da koronska kriza še vedno
traja, z njenimi posledicami pa se bomo še
spoprijemali, je nujno, da se to področje uredi in
obudi k življenju. Eden od načinov, kako pomagati
mikro in majhnim podjetjem, je oblikovanje
vzporednega produkta, del denarja, namenjenega
Podjetja, ki so morala spomladi
uporabiti možnost čakanja na
delo, hkrati pa ogromno vlagajo
v razvoj in bodo zaradi teh vlaganj prišla
do lanskega prometa ali ga celo presegla,
bodo kaznovana, saj bodo morala vračati
pomoč države.
likvidnosti, pa bi preusmerili v poroštveno shemo.
Država bi v celoti jamčila, hkrati pa bi imela
obrestne prihodke od kreditov podjetjem. Slednja
pa bi prek institucij, kot je Slovenski podjetniški
sklad, preprosto in hitro prišla do res nujno
potrebne pomoči.
Med predlogi so na primer debirokratizacija
in predlog za podporo industriji srečanj
(srečanja, sejmi, kongresi, predstavitve,
op. a.), ki je ravno tako odvisna od osebnih
obiskov, a ni dobila enake podpore kot
turistična panoga.
Tako je. Razlika je predvsem v tem, da določene
turistične panoge že delujejo, določene pa še
vedno ne in zato trpijo. Mislim, da si zaslužijo
posebno obravnavo, saj gre za pomemben del
gospodarstva, ki po izračunih prinaša precejšen
del prihodkov.
Poleti ste v klubu SBC prek članov intenzivno
spremljali dogajanje v gospodarstvu in
delovanje ukrepov. Bi v tem pogledu želeli
izpostaviti še kakšno področje?
Ena od stvari, o kateri smo že govorili v vladni
skupini za pripravo protikoronskih paketov, je
pogoj upravičenosti do vračila pomoči iz PKP1 in
PKP3 (protikoronska zakona, op. a.) za povračilo
stroškov za čakanje na delo. Določen je bil pogoj,
da se letošnje leto primerja z lanskim. Podjetja, ki
so morala spomladi uporabiti možnost čakanja na
delo, hkrati pa ogromno vlagajo v razvoj in bodo
zaradi teh vlaganj prišla do lanskega prometa ali
ga celo presegla, bodo na drugi strani kaznovana,
saj bodo morala vračati pomoč države. Če
upoštevamo, da je bilo porabljenih manj sredstev
od sprva pričakovanih, kar pomeni, da so se
podjetja za to pomoč odločala zelo racionalno, bi
bilo ta pogoj smiselno umakniti in tako spodbuditi
podjetja, da do konca leta poskušajo doseči
največji mogoč promet.
Smo v položaju, ko se podjetja bojujejo za
preživetje, obenem pa države med seboj
tekmujejo, kdo bo bolje izšel iz krize?
Ali glede na sprejete ukrepe in stanje v
podjetništvu pri nas pričakujete, da bo
Slovenija, gledano relativno, iz krize prišla
močnejša ali šibkejša?
To je odvisno od nadaljnjih korakov. V tem
trenutku se položaj zdi dober. Vidimo pa, da druge
države ohranitvi gospodarstva namenjajo veliko
več sredstev kot Slovenija; mislim, da se moramo
zgledovati po teh državah. Primer: Nemčija je
samo za rešitev Lufthanse namenila več kot
Slovenija za celotno gospodarstvo – devet
milijard evrov.
Intervju: Dr. Jure Knez
25
Letos poleti ste po šestih letih prevzeli
predsedovanje v klubu SBC od Marjana
Batagelja. V katero smer želite peljati klub in
za kaj se boste zavzemali?
Klub je v letih, ko ga je vodil Marjan Batagelj,
zelo povečal svojo veljavo. Postal je pomemben
akter v slovenskem gospodarskem in političnem
prostoru. Pomembno je, da se gospodarska
združenja v Sloveniji konsolidirajo in enotno
nastopijo pri stališčih, ki so zelo pomembna
za nadaljnji razvoj države. Želja vseh je, da
podjetništvo in podjetnost postaneta cenjeni
vrednoti. Prav tako je cilj, da SBC postane še
pomembnejši akter pri ustvarjanju gospodarske
politike, pa tudi, da se podjetniki povezujejo,
družijo in iščejo skupne priložnosti. To so trije
najpomembnejši poudarki.
V SBC se opazno krepi sekcija SBC Mladi,
ki združuje mlade perspektivne podjetnike,
za njeno ustanovitev pa ste se dejavno
zavzemali prav vi. Pred kratkim je sekcija
dobila prvega predsednika (Matic Vizjak, op.
a.) in upravni odbor. Kaj je namen delovanja
SBC Mladih in kakšen potencial ima ta
sekcija?
Znašli smo se pred izbiro: ali bo imel SBC
naslednike, da bo z njimi sodeloval in vzgajal novo
generacijo, ki bo Slovenijo še povzdignila v znanju,
kulturi in načinu poslovanja, kot jih imamo mi,
uveljavljeni člani kluba. Želimo si, da bi svoje znanje
Pomembno je, da se
gospodarska
združenja v Sloveniji
konsolidirajo in enotno
nastopijo pri stališčih, ki so
zelo pomembna za nadaljnji
razvoj države.
in izkušnje prenesli na mlajše generacije ter s tem
poskrbeli za zagon in boljše možnosti za razvoj v
prihodnosti. Upam, da bo prav iz sekcije SBC Mladi
prišlo do novih idej in pobud. To se je v zadnjih
mesecih že pokazalo. Še posebej pa sem ponosen
na to, da je že prvi član iz sekcije SBC Mladi prešel
v polno članstvo SBC, in to zaradi bistvenega
povečanja prometa v zadnji polovici leta.
Sodelujete pa tudi s številnimi drugimi,
uveljavljenimi podjetniki. Je morda vaš
osebni cilj, da SBC postane motor ali celo
preraste v nacionalno gibanje ZA podjetno
Slovenijo, ki ste ga zagnali lansko jesen?
Verjamem, da bo to samo po sebi postalo
nacionalno gibanje. Menim tudi, da se bo veliko
dobrih dozdajšnjih poslovnih praks sodelovanja
med člani SBC – zaradi katerih je klub vedno
močnejši – preneslo tudi na mlade. Zagotovo je to
Foto: Barbara Reya
26
Intervju: Dr. Jure Knez | September 2020
Naloga SBC je vsekakor to, da
mlade spodbujamo k
podjetnosti.
ena izmed posledic, ki se bodo zgodile po naravni
poti, če bomo vztrajali pri svojem delovanju.
Eden od ciljev akcije ZA podjetno Slovenijo, ki
je bila med drugim odziv na nerazumevanje
podjetnikov in podjetnosti v družbi, pa tudi
na neprimerne, celo sovražne napade nanje,
je osvetliti pomen podjetnosti in podjetnih
posameznikov, ki so pomembni za delovna
mesta in blaginjo v družbi. Napovedali ste
akcijo v valovih. Kako bo z akcijo v prihodnje?
V Sloveniji o podjetnikih in podjetnosti še
vedno vlada negativno mnenje, ki je izšlo iz
naše zgodovine. Prav tako iz prvih izkušenj v
novem sistemu. Imamo pa tudi veliko primerov
dobrih podjetniških praks. Akcija se bo gotovo
nadaljevala. Naloga SBC je vsekakor to, da mlade
spodbujamo k podjetnosti. Ne le k temu, da imajo
lastna podjetja, pač pa tudi v večjih podjetjih
lahko vidimo, kako pomembno je, da so zaposleni
podjetni in inovativni. To je tudi eden izmed
odgovorov in temeljev, kako povečati dodano
vrednost, o kateri tako radi govorimo.
opažate pomen tega tudi konkretno v vaših
podjetjih?
Vsekakor. Ko podjetje preseže določeno velikost,
je nujno, da mladi, ki prej niso imeli vodstvenih
funkcij, prevzamejo vodenje ekip in miselnost
startupov. Odlično podjetje je tisto, ki je
sestavljeno iz kopice majhnih skupin, delujočih po
načelu startupov. Vendar je to treba vzgajati, saj
ne pride kar samo od sebe.
Torej med seboj tekmujejo tudi ekipe znotraj
podjetja?
Ne, gre za sodelovanje in strast po doseganju
skupnih ciljev, pa tudi izobraževanja … potreben je
preklop v glavah.
Česa pa mladim podjetnikom najbolj manjka?
Mislim, da jim manjkata pozitivna samozavest,
ki temelji na znanju, in zavedanje, da samo veliko
znanja in trdega dela prinese uspeh.
Ko vas mladi podjetniki vprašajo za nasvet,
kaj jim odgovorite?
Temelj vsega je strast do tistega, kar počneš.
V času rasti in razvoja podjetja niso samo lepi
trenutki, so tudi slabi. Če neke ideje ne živiš
z resnično strastjo, lahko dokaj hitro obupaš.
Seveda pa ta strast ne pomeni ničesar brez
dobrega načrta, vztrajnosti in poguma.
Pogovarjamo se o mladih. SBC ima tudi
sekcijo SBC Nasledniki, v kateri so povezani
mladi, bodoči nasledniki družinskih
podjetij. V Sloveniji se v zadnjih letih dogaja
generacijski obrat; podjetniki namreč
iščejo naslednike. Kaj v zvezi z vprašanjem
nasledstva opažate v klubu?
To je zelo vroča tema, ki je povezana tudi z
zgodovino države, saj je precej podjetij nastalo
po osamosvojitvi, zdaj pa počasi prehajajo
na prihodnjo generacijo. SBC tu lahko zelo
pomaga tako, da prihodnje generacije lastnikov
in upravljavcev podjetij seznanja z bistvenimi
področji prenosa podjetij. Pomembno je tudi, da
mladi nasledniki od znotraj vidijo več podjetij, ne
samo lastnega. V SBC bomo še naprej izvajali
programe, ki bodo lajšali prehod in izvedbo
nasledstva v podjetjih.
Vemo, da gre pri prenosu podjetja na
naslednjo generacijo za zahteven, večleten
proces, ki zahteva finančna, pravna in
podjetniška znanja. Je v Sloveniji dovolj
znanja in kapitala za tovrstne prenose ali
moramo te dejavnike še vedno iskati v tujini?
Znanje pri nas je omejeno, še veliko se moramo
učiti. Tako je zelo pomembno, da se izmenjujejo
dobre prakse in se na osnovi tega učimo.
Če odmislimo koronsko krizo, katera so
področja, na katerih bi morala Slovenija
narediti največ za izboljšanje poslovnega
okolja?
Neurejen trg dela je ena izmed glavnih stvari,
ki omejujejo razvoj Slovenije. Da je nedelo bolj
cenjeno od dela do določene stopnje, je sistemska
napaka, ki jo je treba urediti, da bi lahko Slovenija
zaživela in začela ustvarjati višjo dodano vrednost
ter tako postala uspešnejša.
Kje najraje plezate?
Po feratah.
Najvišji osvojeni vrh?
4600 metrov, Mount Rainier v ZDA.
Katera je najlepša in najtežja ferata v
Sloveniji?
Med kratkimi feratami je zagotovo najlepša nova
ferata J’rman v Gozd Martuljku čez slap, najtežja
pa desna smer na Spodnji plot nad Zelenico.
Moja najljubša zavarovana plezalna pot pa je Via
Italiana na Mangart. V kombinaciji s slovensko
smerjo na vrh in lepim vremenom ponuja popoln
dan v hribih.
Bojda se bojite globine.
Ja, voda ni moje agregatno stanje.
27
28
SBC | Zgodba Dewesofta | September 2020
»V dveh desetletjih
želiva podjetje
prodati zaposlenim.«
Aktivni tudi pri
povezovanju z drugimi.
Članstvo v SBC jim je
prineslo ugled pri tujih
partnerjih.
Avtorica: Aleksandra Godec
Dewesoft je na slovenskem
trgu že dolgo, njegovi začetki
pa so bili po besedah Jureta
Kneza pestri: »Prvih nekaj let
delovanja smo se lahko učili
le iz svojih napak in rasli zgolj
z lastnimi vložki, saj nismo imeli mentorjev
in povezav, kot jih imajo lahko danes mlada
podjetja ob podpori uveljavljenih gospodarskih
družb. V želji po nadaljnjih korakih pri razvoju
ne le produktov, pač pa celotne organizacije
in vsakega njenega posameznika posebej,
smo ves čas iskali izkušnje drugih podjetij. In
priložnost za nadaljnjo rast smo videli prav v
članstvu v SBC.«
Leta 2016 so ustanovili Katapult, podjetniški
pospeševalnik. Odločili so se, da s svojimi
izkušnjami perspektivnim mladim podjetnikom
pomagajo k hitrejšemu napredovanju na trgu in jih
odvrnejo od napak, ki so jih delali sami.
»Tesno sodelujemo s številnimi podjetji
v združenju. Pred leti smo prav z izmenjavo
medpodjetniških izkušenj našli tudi za nas
najustreznejši model prenosa lastništva podjetja,
saj želimo, da v dveh desetletjih sedanja največja
lastnika svoje deleže prodava zaposlenim.«
med prvimi člani SBc
Podjetje Dewesoft je priznano ime na svetovnem trgu merilne
tehnike, njihovi kupci pa so zveneča imena, kot so NASA,
Lufthansa, Bosch, Kennedyjev vesoljski center, cela vrsta
avtomobilskih proizvajalcev in mnogi drugi. Za svoje delo
žanjejo pohvale in priznanja tako doma kot v tujini.
Dewesoft je bil med prvimi podjetji, ki so januarja 2014
pristopila k SBC. »Biti med prvimi v tem združenju za nas ni
bilo vprašanje, saj smo tako združenje nujno potrebovali. Biti
v družbi 36-erice izjemnih ustanoviteljev, ne le zaradi svoje
rasti in globalne prisotnosti, pač pa tudi zaradi razvojnega
potenciala in družbeno odgovorne dolgoročne strategije
ter delovanja, nam je bilo v veliko čast. Zavedali smo se, da
smo združena podjetja lahko bistveno močnejša, slišana in
upoštevana kot pa nepovezana,« pojasnjuje Jure Knez, eden
od obeh vodij in ustanoviteljev podjetja, in dodaja, da so
podjetja nujno potrebovala bolj spodbudno poslovno okolje,
kar jim je SBC tudi omogočil.
nenehno Se učijo pri drugih podjeTjih
V Dewesoftu je obiskovanje med podjetji stalna
praksa. Zaposlenim pomaga priti do odgovorov,
kako kaj izpeljati oziroma kakšne so res dobre
prakse v slovenskem poslovnem okolju. Nazadnje
so obiskali Polycom, ko je podjetje odpiralo
svoje nove tehnološko najsodobneje opremljene
poslovne prostore.
»Vedno je koristno videti, kako bi lahko
optimizirali poslovne procese in hkrati dobiti
nove zamisli. Če pa se med obiskom porodijo tudi
priložnosti za poslovno sodelovanje, toliko bolje,«
pojasnjuje Knez.
doBer glaS Seže Tudi onkraj meje
Povezovanje SBC s tujimi združenji in delovanje
znotraj SBC pri Dewesoftu pozdravljajo. »Za
Dewesoft je posebej dobrodošlo to, da se
slovenski SBC druži s predstavniki tujih poslovnih
klubov, na primer z nemškim, kar je za nas
koristno. Stranke te še bolj cenijo, ko vidijo, da si
član združenja, v katerem so najboljša podjetja, ki
so lahko tudi zgled tujim.« Sodelovanje s tujino je
zaradi prepoznavnosti postalo lažje, iskanje novih
partnerjev zunaj meja pa je vsakdanja realnost.
prihodNost je v povezovaNju
Pri Dewesoftu bodo kmalu, in sicer oktobra, gostili
2. mesečno srečanje članov SBC, novo obliko
dogodkov v klubu. »Do zdaj se je odlično obneslo,
da so na primer prodajniki šli k prodajnikom,
inženirji pa so staknili glave … Tako so se stvari
od ideje do projekta najhitreje premikale.« Takšna
srečanja pa podjetnikom ponujajo tudi odlično
izhodišče za nove možnosti razvoja.
Poskrbite
za varnost na
spletu pri vašem
poslovanju.
29
Zavarovanje kibernetske
zaščite za podjetja
Osnovna kritja zavarovanja:
• odziv na incident (kritje stroškov
svetovanja, pravnih stroškov ...),
• stroški ponovne vzpostavitve
podatkov in programske opreme,
• odgovornost za kršitve zaupnosti in
zasebnosti (odškodninski zahtevki
tretjih oseb),
• odgovornost za omrežno varnost
(odškodninski zahtevki tretjih
oseb).
2
Član
FinCheck Power BI
zagotavlja celovit
nadzor poslovanja
Rešitev FinCheck Power BI omogoča analizo računovodskih
izkazov in pregled nad doseganjem ciljev podjetja.
Temelji na zlatih finančnih kazalnikih, ki so mednarodno
prepoznavni in uveljavljeni v finančni stroki.
V
Skupini stroka.si so na
podlagi dolgoletnih
izkušenj zasnovali rešitev
FinCheck, ki zaradi
preglednosti, dodanih
opisov in grafičnih prikazov omogoča
hiter vpogled v finančno stanje podjetja
in finančnikom skrajša čas za
pripravo analiz. Poročila imajo obsežno
vsebino in ažurne podatke, zato
so odlično orodje za komunikacijo z
bankami oz. s katero koli organizacijo,
ki zahteva predložitev finančnih
podatkov. Rešitev je primerna tudi za
izobraževanje na področju poslovnih
financ, saj je praktična razlaga podprta
z grafičnimi prikazi, ki opozarjajo,
kdaj je vrednost dobra ali slaba ter
katere postavke vplivajo na kazalnik.
Vpogled v poslovanje
na treh nivojih
Nadzorne plošče FinChecka so razdeljene
na tri nivoje, ki prikazujejo samo
podatke po meri uporabnika. Na prvem
tako najdemo šest finančnih področij,
ki so obenem najpomembnejši
semaforji poslovanja: gospodarnost,
plačilna sposobnost, financiranje,
denarni tok, aktivnost in investiranje.
Podatki so opremljeni s komentarji
in eno od treh barv, ki nazorno kaže,
v kakšni meri dosegamo zastavljene
cilje ali pa se morda bližamo kritičnim
mejam posameznega parametra.
Drugi nivo sestavljajo nadzorne plošče
finančnih kazalnikov, povezanih v skupine.
V zgornjem delu je izpostavljenih
9/11/2020 Aktivnost
125,40
Dnevi vezave kratkoročnih
poslovnih terjatev
⠀⠀⠀⠀
78.17 98.02 2.33 1.33 2.42
Dnevi vezave kratkoročnih poslovnih terjatev
9/11/2020 TT1
125,35
Formula za izračun
3,26
4,03
3,10
2,91 2,91
3,52
3,30
2,89
xx=(PPPPPPPPPPPPčnnnn ssssssssssss KKKK pppppppppppppppph tttttttttttttttt)/((Čiiiiiiii pppppphoooooooo+DDDDDDDDDD pppppppp.
2,62
2,93
117,82
pppppphoooooooo)) * 365 dni
92,61
84,48
Ključne vrednosti kazalnika
76,14
111,73
67,16
2016 2017 2018 2019
Bilanca stanja
Leto
Računovodska postavka
Dnevi vezave kratkoročnih
poslovnih obveznosti
⠀⠀⠀⠀
Kratkoročne poslovne terjatve: 794,366.84€ ✦ Čisti prihodki od prodaje:
,68,97.58€ ✦ Drugi poslovni prihodki:
2016 2017 2018 2019 2016 2017 2018 2019
pet zlatih kazalnikov, prikazani so
skupaj s trendi zadnjih let. Uporabniški
vmesnik omogoča spreminjanje opazovanih
obdobij, lahko pa tudi preklaplja
med pogledom za bilanco stanja in
tistim za izkaz poslovnega izida.
Tretji nivo prikazuje posamezen finančni
kazalnik in omogoča pregled nad
računovodskimi postavkami, ki vplivajo
na izračun. Trend gibanja je prikazan za
obdobje zadnjih štirih let, ob tem pa
tudi kazalnikova ciljna in kritična vrednost.
Prek SKD (Standardne klasifikacije
dejavnosti) pa lahko primerjamo
vrednosti kazalnikov podjetja s povprečjem
izbrane dejavnosti v Sloveniji
po podatkih Banke Slovenije.
Za več informacij pokličite na
02 88 79 780 ali pišite: ccc@stroka.si.
KAZALNIKI AKTIVNOSTI
Obračanje kratkoročnih poslovnih
terjatev
⠀⠀⠀⠀
● Večje je število dni vezave
2020
kratkoročnih terjatev iz poslovanja, počasnejše je
obračanje oziroma spreminjanje teh terjatev v denarna sredstva.
● Enostavno povedano 1gre za oceno povprečnega 2 števila dni, ki 3jih podjetje 4 5 6
potrebuje, da dobi poplačane terjatve.
Sredstva
2.233.873,27 € 2.184.092,77 € 2.222.394,65 €
● Večji obseg terjatev zahteva več sredstev za njihovo financiranje, kar vpliva na
⠀⠀⠀Dolgoročna sredstva
1.416.136,00 € 1.384.338,52 € 1.382.257,56 €
slabši poslovni izid.
⠀⠀⠀⠀⠀⠀Neopredmetena dolgoročna sredstva in dolgoročne AČR 12.939,09 € 13.631,68 € 14.422,33 €
⠀⠀⠀⠀⠀⠀⠀⠀⠀Dolgoročne AČR
12.939,09 € 13.631,68 € 14.422,33 €
⠀⠀⠀⠀⠀⠀Opredmetena osnovna sredstva
486.620,81 € 485.240,08 € 482.477,81 €
⠀⠀⠀⠀⠀⠀Naložbene nepremičnine
3.608,84 € 3.499,50 € 3.390,16 €
⠀⠀⠀⠀⠀⠀Dolgoročne finančne naložbe
137.733,30 € 137.733,30 € 137.733,30 €
⠀⠀⠀⠀⠀⠀⠀⠀⠀Dolgoročne finančne naložbe razen posojil
137.733,30 € 137.733,30 € 137.733,30 €
⠀⠀⠀⠀⠀⠀Dolgoročne poslovne terjatve
775.233,96 € 744.233,96 € 744.233,96 €
⠀⠀⠀Kratkoročna sredstva
786.277,21 € 766.268,95 € 811.208,21 €
⠀⠀⠀⠀⠀⠀Zaloge
44.957,39 € 47.856,87 € 45.731,24 €
⠀⠀⠀⠀⠀⠀⠀⠀⠀Trgovsko blago
44.957,39 € 47.856,87 € 45.731,24 €
⠀⠀⠀⠀⠀⠀Kratkoročne finančne naložbe 5,
117.600,00
5,
€ 117.200,00
78,69
€ 116.800,00 €
1/1
⠀⠀⠀⠀⠀⠀⠀⠀⠀Kratkoročna posojila
Sp. vrednost
117.600,00
Zg. vrednost
€ 117.200,00
VREDNOST
€ 116.800,00 €
⠀⠀⠀⠀⠀⠀Kratkoročne poslovne terjatve
732.521,45 € 735.750,02 € 776.822,07 €
⠀⠀⠀⠀⠀⠀Denarna sredstva
-108.801,63 € -134.537,94 € -128.145,10 €
⠀⠀⠀Kratkoročne AČR
31.460,06 € 33.485,30 € 28.928,88 €
Obveznosti do virov sredstev
2.233.873,27 € 2.184.092,77 € 2.222.394,65 €
⠀⠀⠀Kapital
Opis
● Kazalnik kaže povprečno število dni vezave kratkoročnih terjatev iz poslovanja
za obdobje enega leta.
474.577,13 €
473.647,97 €
462.743,39 €
2.236.235,66 €
1.378.288,62 €
15.127,48 €
15.127,48 €
477.913,06 €
3.280,82 €
137.733,30 €
137.733,30 €
744.233,96 €
829.117,81 €
44.486,61 €
44.486,61 €
116.400,00 €
116.400,00 €
716.698,97 €
-48.467,77 €
28.829,23 €
2.236.235,66 €
467.623,85 €
2.220.215,17 €
1.382.783,86 €
15.299,97 €
15.299,97 €
482.345,15 €
3.171,48 €
137.733,30 €
137.733,30 €
744.233,96 €
802.633,86 €
50.538,28 €
50.538,28 €
116.000,00 €
116.000,00 €
711.409,08 €
-75.313,50 €
34.797,45 €
2.220.215,17 €
483.919,83 €
2.304.521,60 €
1.433.251,73 €
Obračanje kratkoročnih poslovnih
obveznosti
⠀⠀⠀⠀
2016 2017 2018 2019
16.090,62 €
16.090,62 €
532.131,71 €
3.062,14 €
137.733,30 €
137.733,30 €
744.233,96 €
842.470,79 €
46.825,79 €
46.825,79 €
115.600,00 €
115.600,00 €
794.366,84 €
-114.321,84 €
28.799,08 €
2.304.521,60 €
496.802,90 €
Klikni za ostale kazalnike skupine
Klikni za analizo posameznega kazalnika
Ključne prednosti in
značilnosti rešitve
FinCheck
Obračanje obratnih sredstev
⠀⠀⠀⠀
3,01
3,16
2016 2017 2018 2019
Leto
2020
Filter
Segment
Analitičen prikaz rezultatov, ki
so podkrepljeni z razlago.
Delovanje na podlagi
mesečnih, kvartalnih ali letnih
računovodskih izkazov.
Preprosta povezljivost z
različnimi poslovnimi programi
v podjetju.
Dostopnost do podatkov kjer
koli, kadar koli in na kateri koli
napravi.
Možnost nadgradnje in
prilagodljivost kazalnikov
glede na potrebe podjetja.
BS
IPI
1/1
Promo
SBC | Lestvica | September 2020
31
Naj mala in srednja podjetja 5/5 (po EBITDA)
*Kriteriji za širši izbor podjetij za uvrstitev na lestvico so naslednji:
- Prodaja: 0,5–40 mio. EUR
- Sredstva: 4–20 mio. EUR
- Zaposleni: 50–250 (po klasifikaciji za mala in srednja podjetja)
- Donos na kapital: najmanj 10 %
- Delež dolga v financiranju: manj kot 70 %
Podatki podjetij na lestvici ustrezajo v letu 2019 vsem petim kriterijem.
*poleg podjetij, ki so v večinski, vsaj 50 % neposredni in posredni lasti članov kluba oziroma plačniki članarine, so na lestvici
posebej označena tudi druga podjetja, ki so vsaj v 25 % neposredni in posredni lasti članov kluba. Številni člani kluba imajo
namreč v lasti več podjetij.
Izid pred davki,
Naziv
obrestmi in
amortizacijo
(EBITDA)
1. PLASTOFORM ŠMARJETA D.O.O. 6,12
2. BIA SEPARATIONS D.O.O. 6,05
3. HRC D.O.O. 5,43
4. METRONIK D.O.O. 4,81
5. SALESIANER MIETTEX PERITEKS D.O.O. 4,72
6. MEDIAS INTERNATIONAL D.O.O. 4,66
7. TEM ČaTEž, d.o.o. 4,01
8. LESTRO-LEDINEK D.O.O. 3,99
9. KOLEKTOR KFH D.O.O. 3,98
10. BELINKA PERKEMIJA, D.O.O. 3,69
11. ROSENBAUER, D.O.O. 3,62
12. HYLA D.O.O. 3,59
13. ZVD D.O.O. 3,58
14. GABRIJEL ALUMINIUM D.O.O. 3,44
15. POVŠE METAL D.O.O. 3,44
16. VARIS LENDAVA D.O.O. 3,37
17. SYSTEMAIR D.O.O. 3,35
18. JUNGHEINRICH, D.O.O. 3,09
19. PARADAJZ D.O.O. 3,04
20. ZNASS D.O.O. 3,03
21. SINERGISE D.O.O. 3,03
22. VARSI, D.O.O. 3,01
23. ADACTA D.O.O., LJUBLJANA 2,94
24. TIPS D.O.O. 2,91
25. TESNILA GK D.O.O. 2,91
26. ISKRA ISD - STRUGARSTVO D.O.O. 2,90
27. TAB-IPM D.O.O. 2,87
28. ELEPHANT GROUP, D.O.O. 2,86
29. IMP PROMONT D.O.O. 2,83
30. ŠUŠTAR TRANS D.O.O. 2,79
31. PIRNAR D.O.O. 2,77
32. TEKOMA MARGUČ, d.O.O. 2,77
33. MONTER DRAVOGRAD D.O.O. 2,77
34. MINERALKA D.O.O. 2,77
35. HALCOM D.D. 2,71
36. DBSS, D.O.O. 2,70
37. EHO D.O.O. 2,69
38. TREVES D.O.O. 2,66
39. HS PLUS D.O.O. 2,62
40. PAPIROTI D.O.O. 2,62
41. KAMNIK-SCHLENK D.O.O. 2,61
42. IMERYS FUSED MINERALS RUŠE D.O.O. 2,60
Izid pred davki,
Naziv
obrestmi in
amortizacijo
(EBITDA)
43. S. OLIVER S L O D.O.O. 2,57
44. LIP BOHINJ, D.O.O. 2,56
45. PLANETA D.O.O. LJUBLJANA 2,55
46. ENOS, D.D. 2,48
47. NUMIP D.O.O. 2,45
48. ECOLAB D.O.O. 2,45
49. PLASTOFORM BLANCA D.O.O. 2,42
50. KAAAP D.O.O. 2,40
51. VOGEL D.O.O. 2,37
52. MERCIS D.O.O. 2,37
53. TOM TAILOR LESCE D.O.O. 2,35
54. YASKAWA RISTRO, D.O.O. 2,35
55. LASTINSKI PAK D.O.O. 2,34
56. CABLEX PLASTIK D.O.O. 2,33
57. GEP ŠTALEKAR D.O.O. 2,33
58. WIENERBERGER D.O.O. 2,26
59. HYPEX, D.O.O. 2,21
60. MARMOR HOTAVLJE, D.O.O. 2,21
61. SELTRON D.O.O. 2,21
62. ELPRO KRIŽNIČ d.O.O. 2,21
63. PETRIČ d.O.O. 2,20
64. DONIT TESNIT, D.O.O. 2,19
65. LIV SYSTEMS D.O.O. 2,15
66. UNICHEM D.O.O. 2,07
67. BAUMIT D.O.O. 2,02
68. ELMONT D.O.O. KRŠKO 2,00
69. TKO D.O.O. 1,97
70. MEBOR D.O.O. 1,97
71. KIG D.D. 1,97
72. GORENJE GOSTINSTVO, D.O.O. 1,95
73. OBNOVA, LJUBLJANA, D.O.O. 1,94
74. MARCHIOL D.O.O. 1,93
75. APLAST D.O.O. 1,90
76. GENERALI INVESTMENTS D.O.O. 1,90
77. POMURSKE MLEKARNE D.D. 1,89
78. LESOPRODUKT D.O.O. 1,88
79. KOZMETIKA AFRODITA D.O.O. ROGAŠKA SLATINA 1,87
80. FRIGOTRANSPORT PIŠEK&HSF D.O.O. 1,87
81. NIL D.O.O. 1,85
82. ATHOS ELEKTROSISTEMI D.O.O. 1,85
83. SALONIT ANHOVO, KAMNOLOMI, D.O.O. 1,83
84. SORBIT VALJI, D.O.O. 1,81
32 2 SBC | Lestvica | September 2020
Član
Ponujajo vrhunske
storitve in
nadomestno izpolnitev
invalidskih kvot
V Sinetu svojim strankam zagotavljajo
visokokakovostne storitve na številnih
področjih, kot invalidsko podjetje pa tudi
nadomestno izpolnitev invalidskih kvot.
Hrastniško invalidsko
podjetje Sinet deluje od
leta 1993, njegova dejavnost
je zelo raznolika.
Poleg visokokakovostnih
storitev po konkurenčnih cenah
lahko svojim poslovnim partnerjem
zagotovijo nadomestno izpolnitev
invalidskih kvot. »Z večino naših poslovnih
partnerjev sodelujemo na več
področjih, saj lahko z nadomestno
izpolnitvijo invalidskih kvot na več
kot enem področju zagotovimo maksimalne
prihranke,« razlaga direktor
Stojan Binder.
Zaposlujejo 140 ljudi, od tega 53 odstotkov
invalidov; zlasti v varovanju in
proizvodnji sveč. Na leto ustvarijo od
tri do štiri milijone evrov prihodkov.
Organizirani so v okviru petih profitnih
centrov, ki so z vidika ponudbe
proizvodov in storitev medsebojno
ločene enote, z vidika podjetja kot
celote pa zagotavljajo širok nabor izdelkov
in storitev, ki jih lahko celostno
ponudijo trgu.
Širok nabor storitev pri
enem izvajalcu
V Sinetu poudarjajo, da širok nabor
izdelkov in storitev, ki ga zagotavljajo
z visoko usposobljenimi sodelavci in s
tehnološko dovršeno opremo, svojim
kupcem – poleg kakovostne izvedbe
– omogoča usklajeno ureditev
več področij hkrati z istim poslovnim
partnerjem. S tem jim zagotavljajo
tako časovno kot stroškovno racionalizacijo,
ki sta ključna elementa
uspešnega in učinkovitega poslovnega
sodelovanja. S kupci in uporabniki
gradijo dolgoročno partnerstvo in
sodelovanje, pri čemer se posvečajo
vsaki stranki posebej.
celovita podpora pri
nadomestni izpolnitvi
invalidskih kvot
V okviru nadomestne izpolnitve
invalidskih kvot svojim partnerjem
zagotavljajo celovito administrativno
podporo. Poleg priprave potrebne
dokumentacije so jim prek spletnega
portala omogočili pregledno in ažurno
spremljanje dosežene realizacije, ki
zagotavlja oprostitve plačila prispevkov
za nezaposlene invalide.
Ključne dejavnosti
Med vsemi dejavnostmi, ki jih v Sinetu
opravljajo, Stojan Binder posebej
izpostavlja varovanje premoženja,
ekologijo in varstvo pri delu.
V okviru dejavnosti varovanja premoženja
v Sinetu deluje Varnostno nadzorni
center (VNC), ki sodi med najbolj sodobne
v Sloveniji. Namenjen je sprejemu,
obdelavi in posredovanju alarmnih
informacij iz varovanih objektov. VNC
dejavnost podjetja sinet:
varovanje premoženja,
varnost pri delu in varstvo
pred požarom,
ekologija,
detektivska dejavnost,
proizvodnja sveč,
tiskarstvo.
je opremljen z najsodobnejšo tehnično
opremo, je organiziran in deluje v skladu
s standardom SIST EN 50518, ki je
certificiran s strani nemškega TÜV.
V okviru dejavnosti ekologije pa ponujajo
storitve na področju varovanja
okolja, meritve delovnega okolja in
ostale meritve, ravnanje s kemikalijami
ter skrb za higieno živil in sistem
HACCP. Pri tem sodelujejo z ameriškimi
in nemškimi laboratoriji.
Sinet je pooblaščen za izvajanje strokovnih
nalog varnosti in zdravja pri
delu na podlagi veljavne zakonodaje,
pri čemer pri svojem delu celovito zajemajo
tako stavbe, opremo, ljudi kot
tudi gradbene projekte. Pooblaščeni
so tudi za izvajanje storitve varstva
pred požarom, pri čemer poskrbijo,
da njihove stranke izpolnjujejo vse
zakonske obveze na tem področju in
so obenem deležne visoke stopnje
požarne varnosti.
Kontakt: Tajništvo tel.: 03 56 54 021 / E-mail: barbara.plazar@sinet.si / www.sinet.si / info@sinet.si
Promo
SBC | Lestvica | September 2020
33
Izid pred davki,
Naziv
obrestmi in
amortizacijo
(EBITDA)
85. STROJ D.O.O. 1,80
86. ISKRA ISD - PLAST D.O.O. 1,80
87. KOMUNALA TRBOVLJE, D.O.O. 1,79
88. EUROSOL, D.O.O., JESENICE 1,76
89. CONTAINER, D.O.O. 1,75
90. BISNODE D.O.O. 1,74
91. KEKO - OPREMA D.O.O. 1,73
92. SEČNIK TRANSPORT d.O.O. 1,72
93. ERTL GLAS STEKLO D.O.O. 1,70
94. INTERCOM CELJE D.O.O. 1,69
95. GENERAL LOGISTICS SYSTEMS D.O.O. 1,69
96. SIMBIO D.O.O. 1,67
97. DOM-TITAN D.D. 1,66
98. MICROSOFT D.O.O., LJUBLJANA 1,65
99. IZOTERM PLAMA D.O.O. 1,64
100. CLEANGRAD D.O.O. 1,64
101. MUREXIN D.O.O. 1,63
102. S E P D.O.O. 1,62
103. MARLES HIŠE MARIBOR D.O.O. 1,60
104. KAASS - AVTO D.O.O. 1,60
105. RGP D.O.O. 1,59
106. ENERGETIKA MARIBOR D.O.O. 1,56
107. BE-TERNA D.O.O. 1,56
108. IPROS D.O.O. 1,55
109. FLORJANČIČ TISK d.O.O. 1,55
110. TRO, D.O.O. 1,54
111. ANTON BLAJ D.O.O. 1,53
112. TRANSPAK D.O.O. 1,53
113. LEPLAST D.O.O. 1,53
114. AŽMAN, d.O.O., LEScE 1,51
115. AG-MONTAŽA d.O.O. 1,48
116. I.H.S. D.O.O. 1,46
117. TROL D.O.O. 1,46
118. BETTER, D.O.O. 1,45
119. L-TEK D.O.O. 1,45
120. ALPMETAL & CO, D.O.O., SELCA 1,44
121. FERSPED, D.O.O. 1,39
122. MAKRO 5 GRADNJE D.O.O. 1,38
123. KRONOTERM D.O.O. 1,36
124. SICO D.O.O. 1,35
125. LPKF D.O.O. 1,34
126. POLIDENT D.O.O. 1,34
127. MOS SERVIS D.O.O. 1,33
128. KLAS METAL, D.O.O. 1,33
129. KOMUNALNE GRADNJE D.O.O. 1,33
130. MEDICOP D.O.O. 1,32
131. SITOR D.O.O. 1,32
132. JAMNIK D.O.O. 1,32
133. ROLTEK D.O.O. 1,29
134. DIGIT, D.O.O. 1,28
135. RESEDA D.O.O. 1,28
136. IBE D.D. 1,27
137. ORODJARNA IMENŠEK, D. O. O. 1,27
138. LUMAR IG D.O.O. 1,27
139. RAFAEL D.O.O. SEVNICA 1,26
140. PANVITA AGROMERKUR D.O.O. 1,25
141. GOSTOL TST D.D. 1,23
142. LIVARNA TITAN, D.O.O. 1,23
Izid pred davki,
Naziv
obrestmi in
amortizacijo
(EBITDA)
143. MTC FONTANA, D.O.O. 1,20
144. TPV PRIKOLICE D.O.O. 1,20
145. MARK METAL, D.O.O. 1,19
146. MESARSTVO OBLAK D.O.O. 1,19
147. EURO PLUS D.O.O. 1,18
148. JMW FIRE, D.O.O. 1,18
149. TAPRO TRGOVINA, D.O.O., LJUBLJANA 1,16
150. KPK KAMNIK, D.O.O. 1,15
151. SAOP D.O.O. 1,14
152. KRISTL, D.O.O. 1,14
153. INEA D.O.O. 1,14
154. VIGROS D.O.O. 1,14
155. KOVINAR - GRADNJE ST, D.O.O. 1,12
156. MATJAŽ, d.O.O., PETROvČE 1,11
157. A.M MONTAŽA d.O.O. 1,10
158. TERMOGLAS D.O.O. 1,10
159. ORKOPLAST D.O.O. 1,06
160. HELIOS KEMOSTIK D.O.O. 1,06
161. BOURNS d.O.O. ŽUŽEMBERK 1,06
162. WUERTH, D.O.O., TRZIN, SLOVENIJA 1,05
163. KOGRAD IGEM D.O.O. 1,04
164. TURNA D.O.O. 1,03
165. NORKA GT D.O.O. 1,01
166. OKOLJE PIRAN, D.O.O. 1,01
167. KIRURŠKI SANATORIJ D.O.O. 1,01
168. DAIHEN VARSTROJ D.D. 1,00
169. IMPOL LLT D.O.O. 1,00
170. TOVARNA MERIL KOVINE D.D. 1,00
171. LAJOVIC TUBA, D.O.O. 1,00
172. BUSINESS SOLUTIONS D.O.O. 0,98
173. MIKRO+POLO, D.O.O. 0,97
174. INA SLOVENIJA, D.O.O. 0,96
175. GP TROJANE, D.O.O. 0,96
176. RUJZ DESIGN D.O.O. 0,92
177. REGAL GH D.O.O. 0,91
178. EVENTUS, NOVO MESTO, D.O.O. 0,91
179. UNIFOREST, D.O.O. 0,91
180. TNT EXPRESS WORLDWIDE, D.O.O. 0,91
181. KAL D.O.O. 0,89
182. BUREAU VERITAS, D.O.O. 0,89
183. LoTRIČ d.o.o. 0,88
184. DOM TRADE D.O.O. 0,87
185. NIMROD D.O.O. 0,87
186. HORJAK - PREcISE d.O.O. dOMŽALE 0,87
187. NANOMONT D.O.O. 0,85
188. NOVAK, NOVO MESTO, D.O.O. 0,83
189. TENZOR D.O.O. 0,82
190. NAFTA STROJNA D.O.O. 0,81
191. PALMA, D.O.O., CELJE 0,80
192. ELEKTRO HANZA, D.O.O. 0,78
193. BETI D.D. 0,78
194. LIT TRANZIT D.O.O. 0,78
195. ELEA IC D.O.O. 0,77
196. BIJOL D.O.O. 0,75
197. I.S.T. AVTODELI D.O.O. 0,71
198. TERMOTEHNIKA D.O.O. 0,70
199. LOKATEKS, ŠKOFJA LOKA, D.O.O. 0,65
200. MLEKARNA PLANIKA D.O.O. KOBARID 0,63
34
SBC | Lestvica | September 2020
Naj mala in srednja podjetja 4/5 (po EBITDA)
*Kriteriji za širši izbor podjetij za uvrstitev na lestvico so naslednji:
- Prodaja: 0,5–40 mio. EUR
- Sredstva: 4–20 mio. EUR
- Zaposleni: 50–250 (po klasifikaciji za mala in srednja podjetja)
- Donos na kapital: najmanj 10 %
- Delež dolga v financiranju: manj kot 70 %
Podatki podjetij na lestvici ustrezajo v letu 2019 vsaj štirim od navedenih petih kriterijev.
*poleg podjetij, ki so v večinski, vsaj 50 % neposredni in posredni lasti članov kluba oziroma plačniki članarine, so na lestvici
posebej označena tudi druga podjetja, ki so vsaj v 25 % neposredni in posredni lasti članov kluba. Številni člani kluba imajo
namreč v lasti več podjetij.
Izid pred davki,
Naziv
obrestmi in
amortizacijo
(EBITDA)
1. INEL D.O.O. 14,94
2. POSTOJNSKA JAMA, D.D. 13,80
3. DEWESOFT D.O.O. 10,70
4. BANKART D.O.O., LJUBLJANA 7,55
5. COCA-COLA HBC SLOVENIJA D.O.O. 6,94
6. NLB SKLADI, D.O.O. 6,82
7. RLS D.O.O. 6,53
8. PLASTA D.O.O. 6,26
9. PLASTOFORM ŠMARJETA D.O.O. 6,12
10. TRANSPORT FINEC D.O.O. 6,08
11. BIA SEPARATIONS D.O.O. 6,05
12. YORK GLOBAL FINANCE, D.O.O. 6,03
13. ADRIA DOM D.O.O. 5,64
14. AQUASYSTEMS D.O.O. 5,52
15. SIP, D.D. ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI 5,46
16. PIŠEK - VITLI KRPAN, D.O.O. 5,45
17. HRC D.O.O. 5,43
18. NEKTAR NATURA D.O.O. 5,33
19. TERMOPLASTI-PLAMA D.O.O., PODGRAD 4,94
20. AKERS VALJI RAVNE D.O.O. 4,90
21. INTRA LIGHTING D.O.O. 4,85
22. METRONIK D.O.O. 4,81
23. REM D.O.O. 4,77
24. SALESIANER MIETTEX PERITEKS D.O.O. 4,72
25. MEDIAS INTERNATIONAL D.O.O. 4,66
26. LEDINEK ENGINEERING D.O.O. 4,36
27. ALTA INVEST D.D. 4,35
28. EKIPA2 D.O.O. 4,35
29. METREL D.D. 4,31
30. ROJS, PELJHAN, PRELESNIK & PARTNERJI O.P., D.O.O. 4,22
31. SAUBERMACHER SLOVENIJA D.O.O. 4,17
32. PIPISTREL D.O.O. 4,10
33. JYSK D.O.O. 4,05
34. TEM ČaTEž, d.o.o. 4,01
35. HOTEL SLON D.D. 4,01
36. ETA KAMNIK, D.O.O. 4,00
37. RAYCAP D.O.O. 4,00
38. LESTRO-LEDINEK D.O.O. 3,99
39. KOLEKTOR KFH D.O.O. 3,98
40. VITANEST D.O.O. 3,93
41. TKI HRASTNIK, D.D. 3,91
42. KOLEKTOR ASCOM D.O.O. 3,86
43. TANIN SEVNICA D.D. 3,78
Izid pred davki,
Naziv
obrestmi in
amortizacijo
(EBITDA)
44. SAXONIA - FRANKE, D.O.O. 3,78
45. BTS COMPANY, D.O.O. 3,74
46. JURČIČ & cO., d.O.O. 3,74
47. BELINKA PERKEMIJA, D.O.O. 3,69
48. EVIO D.O.O. 3,62
49. ROSENBAUER, D.O.O. 3,62
50. PEEK & CLOPPENBURG, D.O.O. 3,62
51. HYLA D.O.O. 3,59
52. ZVD D.O.O. 3,58
53. PP - AGRO D.O.O. 3,57
54. TNM D.O.O. 3,54
55. AVF HOTEL D.O.O. 3,53
56. STARMAN D.O.O. 3,51
57. TEKSTINA D.O.O. 3,50
58. GABRIJEL ALUMINIUM D.O.O. 3,44
59. POVŠE METAL D.O.O. 3,44
60. MERCATOR-EMBA, D.D. 3,43
61. FIBRAN D.O.O. 3,43
62. FLUIDMASTER D.O.O. 3,40
63. URSA SLOVENIJA, D.O.O. 3,39
64. ARRIVA DOLENJSKA IN PRIMORSKA D.O.O. 3,39
65. VARIS LENDAVA D.O.O. 3,37
66. SYSTEMAIR D.O.O. 3,35
67. SINTAL D.O.O. 3,34
68. WILLY STADLER D.O.O. 3,33
69. TEHNoS d.o.o. žaLEc 3,31
70. IMP PUMPS, D.O.O. 3,30
71. FRAOULA D.O.O. 3,29
72. ROLETARSTVO MEDLE D.O.O. 3,27
73. HERZ D.O.O. 3,25
74. WALSTEAD LEYKAM TISKARNA D.O.O. 3,24
75. PLOJ D.O.O. 3,21
76. RC IKT D.O.O. 3,16
77. TONELI D.O.O. 3,12
78. JUNGHEINRICH, D.O.O. 3,09
79. K8 D.O.O. 3,06
80. MAX-RENT D.O.O. 3,06
81. ABRASIV MUTA D.O.O. 3,05
82. PARADAJZ D.O.O. 3,04
83. ZNASS D.O.O. 3,03
84. MERCATOR IP, D.O.O. 3,03
85. SINERGISE D.O.O. 3,03
86. VARSI, D.O.O. 3,01
35
PRODAJA NOVIH VOZIL znamk AUDI, VW, ŠKODA, SEAT IN VW Gospodarskih vozil
SERVIS VOZIL Audi, VW, ŠKODA, SEAT IN VW Gospodarskih vozil
KLEPARSKA POPRAVILA
PRODAJA NADOMESTNIH DELOV IN DOPOLNILNE OPREME
PRODAJA PREVERJENIH RABLJENIH VOZIL Das Welt Auto
Najmodernejši salon v Sloveniji na Šucevi ulici 28 v Kranju, v neposredni bližini avtocestnega priključka Kranj-vzhod.
Prvi in trenutno edini v Sloveniji smo pridobili najvišji standard vzdrževanja VW gospodarskih vozil - VW GV ServicePlus!
Zaradi velikih kapacitet pri nas ni čakalnih vrst za servis.
IZJEMNA AKCIJA SAMO V AVTOHIŠI VRTAČ
IZKORISTITE UGODNO PONUDBO STARO ZA NOVO
Pripeljite vaše trenutno vozilo v cenitev in zagotovili vam bomo pošteno odkupno vrednost. Tako boste še korak bližje
Vašemu sanjskemu vozilu.
4000 Kranj, Šuceva ulica 28 / Stražišče +386 4 27 00 200 / Primskovo +386 4 27 00 270
info@vrtac.si / www.avtohisavrtac.si
36
SBC | Lestvica | September 2020
Izid pred davki,
Naziv
obrestmi in
amortizacijo
(EBITDA)
87. VERUDELA D.O.O. 2,94
88. ADACTA D.O.O., LJUBLJANA 2,94
89. TIPS D.O.O. 2,91
90. TESNILA GK D.O.O. 2,91
91. ADRIA KOMBI D.O.O., LJUBLJANA 2,91
92. ISKRA ISD - STRUGARSTVO D.O.O. 2,90
93. ADRIA TRANSPORT, D.O.O. 2,89
94. GLOBAL SISTEM D.O.O. 2,88
95. TAB-IPM D.O.O. 2,87
96. ELEPHANT GROUP, D.O.O. 2,86
97. IMP PROMONT D.O.O. 2,83
98. MEDILAB D.O.O., LJUBLJANA 2,82
99. H-BIT, D.O.O. 2,81
100. SAVA INFOND D.O.O. 2,79
101. ŠUŠTAR TRANS D.O.O. 2,79
102. ALPOD D.O.O. 2,77
103. PIRNAR D.O.O. 2,77
104. TEKOMA MARGUČ, d.O.O. 2,77
105. YAZAKI SYSTEMS TECHNOLOGIES GMBH-
2,77
POdRUŽNIcA LJUBLJANA
106. MONTER DRAVOGRAD D.O.O. 2,77
107. MINERALKA D.O.O. 2,77
108. LIN NEPREMIČNINE d.O.O. 2,76
109. ABB D.O.O. 2,72
110. HALCOM D.D. 2,71
111. OCEAN KOPER D.O.O. 2,70
112. DBSS, D.O.O. 2,70
113. EHO D.O.O. 2,69
114. TT OKROGLICA D.D. 2,68
115. REIN SKUPINA D.O.O. 2,68
116. TREVES D.O.O. 2,66
117. TEGRAD D.O.O. 2,66
118. DECATHLON LJUBLJANA, D.O.O. 2,65
119. ALUMINIUM KETY EMMI D.O.O. 2,64
120. MIK, D.O.O. 2,64
121. SEMS D.O.O. 2,63
122. HS PLUS D.O.O. 2,62
123. PAPIROTI D.O.O. 2,62
124. PFEIFER D.O.O. 2,61
125. KAMNIK-SCHLENK D.O.O. 2,61
126. IMERYS FUSED MINERALS RUŠE D.O.O. 2,60
127. NEFRODIAL, D.O.O. 2,60
128. GTG PLIN D.O.O. 2,59
129. S. OLIVER S L O D.O.O. 2,57
130. LIP BOHINJ, D.O.O. 2,56
131. EUROMARKT D.O.O. 2,56
132. PLANETA D.O.O. LJUBLJANA 2,55
133. DIGITALNA SLIKOVNA DIAGNOSTIKA, D.O.O. 2,55
134. HOTELI IN TURIZEM ROGAŠKA D.O.O. 2,53
135. ENOS, D.D. 2,48
136. EMPOR D.O.O. 2,48
137. SRC D.O.O. 2,47
138. NUMIP D.O.O. 2,45
139. ECOLAB D.O.O. 2,45
140. JAKŠA D.O.O. 2,45
141. MARCHE D.O.O. 2,44
142. OTP D.O.O. 2,44
143. PLASTOFORM BLANCA D.O.O. 2,42
Izid pred davki,
Naziv
obrestmi in
amortizacijo
(EBITDA)
144. ALPOS METALURGIJA D.O.O. 2,41
145. KAAAP D.O.O. 2,40
146. MERCURY PROCESSING SERVICES
2,40
INTERNATIONAL D.O.O.
147. KO-TRANS D.O.O. 2,39
148. NIVO EKO, D.O.O. 2,37
149. VOGEL D.O.O. 2,37
150. JP LPT D.O.O. 2,37
151. MERCIS D.O.O. 2,37
152. TOM TAILOR LESCE D.O.O. 2,35
153. YASKAWA RISTRO, D.O.O. 2,35
154. ENERGETIKA - ŽJ, d.O.O. 2,35
155. LASTINSKI PAK D.O.O. 2,34
156. CABLEX PLASTIK D.O.O. 2,33
157. GEP ŠTALEKAR D.O.O. 2,33
158. RUTAR INTERNATIONAL, D.O.O. 2,30
159. CENTER INVESTICIJE D.O.O. 2,29
160. VRC D.O.O. 2,28
161. KONICA MINOLTA SLOVENIJA, D.O.O. 2,28
162. WIENERBERGER D.O.O. 2,26
163. PANNA PLUS D.O.O. 2,26
164. M SORA D.D. 2,25
165. LANDIS+GYR D.O.O. 2,23
166. HYPEX, D.O.O. 2,21
167. MARMOR HOTAVLJE, D.O.O. 2,21
168. cASINO PORTOROŽ, d.d. 2,21
169. SELTRON D.O.O. 2,21
170. ELPRO KRIŽNIČ d.O.O. 2,21
171. FIRŠT D.O.O. 2,20
172. AVTO SLAK D.O.O. 2,20
173. PETRIČ d.O.O. 2,20
174. FREUDENBERG D.O.O. 2,20
175. DONIT TESNIT, D.O.O. 2,19
176. KVIBO, D.O.O. 2,19
177. PETEK TRANSPORT, D.O.O., RIBNICA 2,18
178. LIV SYSTEMS D.O.O. 2,15
179. NAMA D.D. LJUBLJANA 2,14
180. MB GRIP D.O.O. 2,14
181. BAUHAUS NEPREMIČNINE d.O.O. 2,13
182. MAHLE ELECTRIC DRIVES BOVEC D.O.O. 2,11
183. FORBIZ D.O.O. 2,09
184. OKK D.O.O. 2,09
185. SIEMENS D.O.O. 2,09
186. JULIUS MEINL D.O.O. 2,08
187. UNICHEM D.O.O. 2,07
188. TELEG-M D.O.O. 2,07
189. IRGO CONSULTING D.O.O. 2,04
190. S&T SLOVENIJA D.D. 2,03
191. EPPS, D.O.O. 2,02
192. EMO - ORODJARNA D.O.O. 2,02
193. BAUMIT D.O.O. 2,02
194. PHARMASWISS D.O.O. 2,01
195. SERIOPLAST SL D.O.O. 2,01
196. VG5 D.O.O. 2,00
197. ELMONT D.O.O. KRŠKO 2,00
198. ORYX D.O.O. 2,00
199. MITOL d.O.O., SEŽANA 1,98
200. TKO D.O.O. 1,97
37
38
39
40
SBC | Pametne tovarne in vrhunski instrumenti | September 2020
Foto: Shutterstock
Največji aduti
članov SBC
Pametne tovarne, vrhunski roboti,
merilni pripomočki in merilna
tehnika so doma v Sloveniji.
Avtor: Marko Vidrih
eNa NajsodobNejših sloveNskih
pametNih tovarN
Polycom, d. o. o.
Dobje 10, 4223 Poljane nad Škofjo Loko
http://www.polycom.si/
Izdelki: Vrhunski izdelki iz plastičnih mas za
avtomobilsko industrijo, kompresorsko tehniko,
elektriko in elektroniko, gospodinjske aparate ter
ročna orodja, izdelani v najsodobnejši tovarni, ki
sledi smernicam industrije 4.0.
Podjetje Polycom je v letu 2018 odprlo pametno
tovarno, opremljeno z najsodobnejšimi stroji.
Danes izdelujejo zahtevne hibridne izdelke z
visoko dodano vrednostjo, katerih nadzor so
prevzele kamere. Pametna tovarna temelji na
štirih stebrih: energetiki, tehnologiji, razvoju in
informatiki.
V tovarni delujejo pametne rešitve, kot so
razvojno-orodjarski center, ki v povprečju dvakrat
na teden razvije nov proces, robotizirana celica,
informacijska podpora, ki vključuje tako poslovnoinformacijski
kot proizvodno-informacijski sistem
in njuno medsebojno integracijo, objekt pa ponuja
tudi možnost popolne digitalizacije podjetja.
V tovarno so vgradili še vrsto sistemov, ki
omogočajo stalen nadzor nad delovanjem
celotnega objekta in procesov, vzdrževanje
optimalnih pogojev za delovanje strojev, minimalen
vpliv na okolje in mnogo več. Posebej inovativni
so sistemi za hlajenje, ogrevanje, prezračevanje in
tehnološko vodo ter požarni sistem.
vrhuNski iNstrumeNti: za robote,
airBuS in Sončne elekTrarne
RLS Merilna tehnika, d. o. o.
Pod vrbami 2, Poslovna cona Žeje pri
Komendi,1218 Komenda
http://www.rls.si
Visokokakovostni merilni izdelki za robote
in strojegradnjo, idealni za uporabo v
najzahtevnejših okoljih.
Rešitve za robote, letala Airbus in sončne
elektrarne
Podjetje RLS Merilna tehnika v svoji tovarni
izdeluje napredne rotacijske in linearne senzorje
premikanja. Njihovi izdelki so med drugim vgrajeni
v operacijskem robotu DaVinci, v letalih Airbus in
v sončni elektrarni Ivanpah v Kaliforniji. Izpostaviti
velja tri izdelke: AksIM, Orbis in RM08. AksIM je
brezkontaktni visokozmogljiv absolutni rotacijski
dajalnik izven osi, zasnovan za aplikacije z
omejenim prostorom za namestitev. Orbis je
absolutni rotacijski dajalnik, ki je primeren za
aplikacije, pri katerih tipičnega dajalnika OnAxis
zaradi omejitev prostora ni mogoče pritrditi na
konec vrtljive gredi. RM08 pa je kompakten,
zelo majhen visokohitrostni rotacijski magnetni
dajalnik, namenjen uporabi v težkih okoljih.
Pametne tovarne in vrhunski instrumenti
41
vrhuNski iNstrumeNti: iNovatorji
za bosch, bugatti, Naso …
Dewesoft, d. o. o.
Gabrsko 11A, 1420 Trbovlje
https://dewesoft.com/
Izdelki: Merilni instrumenti serije Sirius in Krypton,
ki omogočajo meritev fizikalnih in električnih veličin
(upogiba, napetosti, toka, vibracij, temperature,
hrupa in drugih pojavov) z ločljivostjo 24 bitov in
vzorčenja milijonkrat na sekundo.
Inovatorji, ki jim zaupajo Bosch, Siemens, Bugatti,
Canon, Boeing, Nasa …
V podjetju Dewesoft izdelujejo lastno programsko
opremo za najzahtevnejše tehnične meritve
v avtomobilski, letalski, transportni, elektro
ter drugih industrijah, civilnem inženiringu in
energetiki ter proizvajajo merilne instrumente.
V podjetju izpostavljajo merilne pripomočke serije
Sirius in Krypton. Slednja omogočata meritev
fizikalnih in električnih veličin (upogib, napetost, tok,
vibracije, temperatura, hrup in drugo) z ločljivostjo
24 bitov in vzorčenja milijonkrat na sekundo. Vhodni
kanali, ki so lahko poljubno izbrani, so izolirani,
programski paket DEWESoft pa meritev prikaže na
uporabniku prijazen in preprost način.
vrhuNski iNstrumeNti: posebej za
kupca, ki Ne Najde rešitev
Lotrič Meroslovje, d. o. o.
Selca 163, 4227 Selca
http://www.lotric.si
Izdelki: Vrhunski merilni stroji za merjenje
dimenzij izdelkov in inovativna sistemska rešitev
za samodejni nadzor pogojev okolja in vzorcev.
Vrhunski in tehnološko dovršeni, a za uporabo
enostavni meroslovni izdelki in rešitve.
V podjetju Lotrič Meroslovje, ki ima do danes
že skoraj 15 tisoč poslovnih referenc, stroje
zasnujejo posebej za kupca, kadar ta na trgu ne
najde rešitve za svoje potrebe. V ponudbi podjetja
velja izpostaviti proizvoda Exactum in Trames
Unique.
Exactum je inovativna sistemska rešitev za
samodejni nadzor pogojev okolja in vzorcev, ki
omogoča avtomatizacijo številnih poslovnih
procesov v industriji, zdravstvu, laboratorijih,
skladiščih, rastlinjakih, galerijah in pri transportu
– povsod, kjer so potrebni obvladovani pogoji.
242
Član
Povečajte učinkovitost
proizvodnje z
digitalizacijo in
subvencijo do 100.000 EUR
Za doseganje in ohranjanje konkurenčnosti na
mednarodnih trgih se morajo podjetja nenehno izboljševati
na vseh področjih, vključno s proizvodnjo. Eno od glavnih
orodij, s katerim lahko izboljšave dosežemo in že danes
odgovorimo na krizo, je digitalizacija. Z digitalizacijo
proizvodnje optimiziramo procese, odpravljamo zastoje,
povečamo kakovost proizvodov, zmanjšamo izmet ter na
splošno povečamo učinkovitost in produktivnost.
L
etos so za digitalno transformacijo
proizvodnje v
malih in srednjih podjetjih
na voljo tudi nepovratna
sredstva Slovenskega podjetniškega
sklada. Izbrani projekti
so sofinancirani z do 100.000 evri
subvencije, kar znatno zmanjša potrebni
vložek in pospeši čas vračila
investicije. Metronik – kot izkušen
partner, ki je izvedel že več kot 100
projektov digitalizacije v proizvodnji,
vam lahko poleg svojih naprednih
tehnoloških rešitev ponudi
tudi pomoč pri pripravi vloge za
pridobitev subvencije.
Osnova za izboljšave v proizvodnji je
vzpostavljen pregled nad proizvodnimi
procesi in razumevanje ključnih
dogodkov, ki povzročajo izgube v proizvodnji
in vplivajo na produktivnost.
Za to je potreben natančen zajem
vseh relevantnih podatkov in dogodkov
v realnem času, ustrezna obdelava
in jasna vizualizacija rezultatov.
Pomembno je, da so izbrani rezultati
na ustrezen način na voljo vsem
ključnim deležnikom – od zaposlenih
v proizvodnji do vodstva. Proizvodni
delavci lahko na ta način spremljajo
informacije o svojem delu in hitro
ukrepajo za odpravo motenj in zastojev.
Vodstvo pa s pomočjo ključnih
kazalnikov proizvodne učinkovitosti
(KPI-ji) prepoznava priložnosti za
povečanje produktivnosti in razvija
strukturirane ukrepe za izboljšave.
Vse to omogoča Metronikova informacijska
rešitev za povečanje produktivnosti
v proizvodnji MePIS OPEX.
Z njo uporabniki pridobijo celovit
vpogled v delovanje proizvodnih linij
skozi 20 različnih operativnih in stra-
Promo
43
teških KPI-jev, ki temeljijo na samodejnem
ali ročnem zajemu podatkov,
klasifikaciji izpadov in izgub ter analitičnih
izračunih. Z analitičnimi moduli,
v katerih so integrirane standardne
metrike po metodologijah OEE in
TPM, pa lahko analizirajo posamezne
kazalnike ali njihove soodvisnosti ter
si pripravijo poročila po meri.
MePIS OPEX lahko nadgradimo z
moduli za podporo vzdrževanju, mikroplaniranje,
sledljivost, upravljanje
delovnih tokov, obvladovanje kakovosti,
označevanje izdelkov in drugimi,
in tako pridemo do celovitega sistema
za upravljanje proizvodnje MES (ang.
Manufacturing Execution System).
Metronikovo rešitev za povečanje
produktivnosti in zmanjšanje izgub v
proizvodnji dopolnimo tudi z operativnim
in tehničnim svetovanjem, s
katerim razvijemo predloge ukrepov
za takojšnje izboljšave, ki temeljijo na
desetletjih praktičnih izkušenj in priznanih
metodologijah za optimizacijo,
kot sta Lean in Six Sigma.
Takšen pristop zagotavlja hitre
rezultate in povračilo vložkov (ROI)
ter možnost nenehnega spremljanja
in ukrepanja za nenehne izboljšave
v proizvodnji.
Digitalizacijo proizvodnje z MePIS
OPEX lahko sofinancirate s sredstvi
Slovenskega podjetniškega sklada
skozi razpis 'Spodbude za digitalno
transformacijo MSP'. V sklopu razpisa
je malim in srednje velikim podjetjem
na voljo do 100.000 evrov subvencij
oziroma 60 % upravičenih stroškov
projekta. Za pomoč pri pripravi vloge
za nepovratna sredstva vam z veseljem
priskočijo na pomoč Metronikovi
izkušeni strokovnjaki.
Za več informacij o povečanju
produktivnosti, zmanjšanju izgub in
digitalno transformacijo proizvodnje s
sofinanciranjem nas kontaktirajte na
ales.temeljotov@metronik.si.
MePIS OPEX pripomore k povečanju
produktivnosti na različne
načine, saj med drugim z njo:
pridobite poglobljen vpogled
v proizvodne procese;
odkrijete skrite izgube s pomočjo
20 proizvodnih KPI-jev;
pospešite odzive na napake
v proizvodnji in skrajšate čas
izpadov;
optimizirate proizvodne
procese z analizo (preteklih)
dejavnikov izgub;
odpravite zamudno izpolnjevanje
papirne dokumentacije
in pogosto nejasne
papirne dnevnike dela;
zagotovite takojšnje povratne
informacije za motivacijo zaposlenih
na proizvodnih linijah
(npr. motivacijski TV ekrani);
izboljšate sodelovanje med
različnimi oddelki (npr. proizvodnjo
in vzdrževanjem).
MePIS OPEX
Izboljšajte produktivnost
z odpravljanjem izgub in
dosežite takojšnje zmanjšanje
stroškov v proizvodnji
www.metronik.si/opex
44
SBC | Pametne tovarne | September 2020
Lotite se
investicij, ki so
res potrebne
Nastalo krizo je
treba prebroditi v
dobri kondiciji. Izbor
pravih projektov je
ključen.
Avtor: Marko Vidrih
Novonastale razmere so
razkrile pomen agilnosti ter
v prvi vrsti pospešile proces
digitalizacije. Podjetja, v
katerih so bili na spremembe
pripravljeni, so trenutno
vsekakor v prednosti.
Ker je pandemija covida-19 spremenila
svet, ponekod okrnila dobavne verige ter nekatera
podjetja in panoge pahnila v negotovost, se
vodilni trudijo zaščititi zaposlene in podjetju
zagotoviti odpornost. Kakšna je nova realnost,
smo se pogovarjali z vodilnimi v Lotrič
Meroslovju. V zadnjem obdobju so tam kot
odgovor na nastale razmere razvili različne
produkte in storitve.
laboratorij za maske, veNtilator,
dekoNtamiNacija
Pomemben projekt je vzpostavitev preizkusnega
laboratorija za osebne in medicinske obrazne
maske. V preizkusnem laboratoriju proizvajalcem
ponujajo hitro in učinkovito ugotavljanje
skladnosti proizvedenih mask ter preverjajo
kakovost in ustreznost obraznih mask, ki v
Slovenijo prispejo iz drugih držav, še zlasti z
Daljnega vzhoda, kjer trenutno poteka večina
svetovne proizvodnje.
marko loTrič: Trije naSveTi za naSlednjih šeST
mesecev
Pomembno je, da podjetja nastali položaj prebrodimo
1. v dobri kondiciji; da se podjetja v času krize ne bodo
finančno izčrpala ter bodo obdržala vse ključne kadre, s
katerimi bo mogoče po eni strani izpolniti naročila, po drugi
pa uspešno kandidirati za nove nominacije pri projektih.
V času ohlajanja krize je pomembno, da stalno komuniciramo
z zaposlenimi ter kupce doma in v tujini obveščamo
2.
o svojih strategijah premagovanja izzivov. Pomembno je, da
pokažemo svojo razvojno moč ter jim zagotovimo, da bomo
ob zagonu zmožni izpolniti njihova naročila – tako obstoječa
kot nova razvojna.
Pomembno je tudi, da smo preudarni in da, če to ni nujno
3. potrebno, ne zaustavljamo pomembnih investicij, ki
bistveno vplivajo na naše poslovanje v prihodnje.
Poleg preizkusov na končnih izdelkih tudi v
razvojni fazi preizkušajo posamezne materiale, ki
so namenjeni izdelavi mask, ter tako zagotavljajo
varnost nas vseh. Preizkuse izvajajo v
sodelovanju s partnerjem, Nacionalnim inštitutom
za biologijo (NIB), ki pokriva mikrobiološke dele
preizkušanja.
Medicinski ventilator Diham je plod
skupnega dela razvojne ekipe podjetij Lotrič
Meroslovje, Domel, EKWB, Tehnološkega parka
Ljubljana, Zavoda 404 ter podjetja BPMC, ki je
preteklo znanje in izkušnje združila za povsem
nov namen – Sloveniji zagotoviti lastni ventilator.
Na trgu pa so v sodelovanju s partnerjem
Ortner ponudili tudi novo storitev dekontaminacije
prostorov, ki je v danih razmerah še kako
pomembna.
Novi treNdi: maNj dobaviteljev,
digitalNa merila
Glede prihodnosti branže LOTRIČ Meroslovje
opaža dva megatrenda – zmanjševanje števila
dobaviteljev ter zunanje izvajanje meroslovnih
procesov. Odziv na prvi trend predstavlja
širitev tako na področju prodajnega programa
proizvodov in sistemskih rešitev kot na področju
izvedenih storitev.
V ta namen stalno širijo področja ter
obvladovane veličine in s tem število akreditiranih
metod. S kar 199 akreditiranimi postopki so
namreč vodilni ponudnik meroslovnih rešitev »vse
v enem«, večini strank pa pokrijejo 95 odstotkov
vseh meroslovnih potreb.
Drugi trend dokazujejo z dejstvom, da jim
vse več podjetij v celoti prepušča odgovornost
za meritve, sami pa vire osredotočajo na svojo
temeljno dejavnost in njen razvoj. V tem pogledu
sta avtomatizacija in digitalizacija še kako
pomembni. Pri podjetju izpostavljajo uvedbo
elektronskega certifikata, katerega rezultat
je brezpapirno poslovanje. Po zaključenem
meroslovnem postopku naročnik prejme certifikat
v PDF-obliki, ki je elektronsko podpisan.
Za svoje naročnike so razvili tudi aplikacijo
MeOL, »merila online«, ki omogoča stalen dostop
do baze meril in elektronskih certifikatov ter
terminski pregled poteka roka pregledov merilne
opreme.
45
PAMETNE
POGONSKE REŠITVE
Gradimo znanje za prihodnost!
www.podkriznik.si
PODKRIŽNIK D.O.O. / Lesarska cesta 10 / SI-3331 Nazarje / Slovenija / Telefon: +386 3 839 15 30 / E-mail: info@podkriznik.si
246
Član
Tipteh: nadzorujte
svojo proizvodnjo iz
domačega naslanjača
Avtomatizacija je naša strast že od ustanovitve podjetja
leta 1996. Vse od tedaj smo uspešno zaključili številne
projekte in že več kot 9000 podjetjem pomagali doseči večji
uspeh. Zastopamo vodilne svetovne proizvajalce opreme
za avtomatizacijo, kar še dodatno prispeva k temu, da naši
partnerji razvijejo dolgoročne konkurenčne prednosti.
Družabno srečanje vseh poslovalnic Tipteha v Beogradu, septembra 2019
www.tipteh.si / E: Info@tipteh.si / T: 01 200 51 50
Promo
473
V
času obstoja podjetja
smo delovanje razširili
tudi na področje Hrvaške,
Bosne in Hercegovine,
Srbije in Makedonije.
Skupno zaposlujemo že več kot 80
ljudi, naše podjetje pa še naprej hitro
raste in se širi.
Naša celovita ponudba opreme za
industrijsko avtomatizacijo pokriva
zahteve tudi najbolj zahtevnih
aplikacij. Pri izbiri, vpeljavi in vzdrževanju
partnerjem pomaga naša ekipa
izkušenih strokovnjakov, ki je uspešno
avtomatizirala že številne aplikacije
in procese. Delujemo na številnih
področjih, kot so senzorika in varnost
strojev, krmiljenje in pogoni, strojni
vid, identifikacija, industrijske komunikacije
in industrijski računalniki.
IndustrIja 4.0:
celovIta storItev od senzorjev
do podatkov v oblaku
Ekipa Tipteh vam omogoči dostop
do ključnih podatkov proizvodnje na
svojem mobilnem telefonu, tablici ali
PC računalniku kjer koli in kadar koli,
kar so želje prav vsakega podjetnika,
ki je nenehno vpet v izzive spreminjajočega
se poslovnega okolja. Industrija
4.0 podaja rešitve za večji poslovni
uspeh. Krajši proizvodni cikli in večja
kakovost proizvodov ob hkratnem
povečanju učinkovitosti proizvodnje
tudi manjših serij so ključne
CELOVITA STORITEV KUPCU JE NAŠA
KLJUČNA PREDNOST
Optična končna kontrola proizvodov
njihovo priključitev na nov ali obstoječi
krmilno-regulacijski sistem, vse
skupaj zajamemo v informacijski sistem
in omogočimo dostop do realnih
podatkov iz proizvodnje kjer koli in
kadar koli.
strojnI vId
Tipteh ponuja opremo in rešitve s
področja strojnega vida. Se vam je
že zgodilo, da je očitno slab kos kljub
natančni kontroli pristal pri vašem
kupcu? Kakšen strošek ste
imeli pri reševanju reklamacije?
Koliko je ta dogodek
vplival na vaš ugled
odličnega dobavitelja? Z
našim strojnim vidom se
15 let
izkušenj
na področju opreme in rešitev
strojnega vida.
vam to ne more zgoditi. Na podlagi
15-letnih izkušenj vam izdelamo
optični sistem, s katerim boste vzdrževali
stabilno raven kakovosti svojih
izdelkov, imeli boste manj stroškov
in si dvignili ugled zanesljivega in
kakovostnega dobavitelja.
prednosti implementacije koncepta.
Izboljšano upravljanje naprav (asset
management) dosežemo z zbiranjem
in daljinskim dostopom do podatkov,
ki se hranijo v oblaku. Vnaprejšnje
napovedovanje odziva in optimizacija
proizvodnega procesa izvedemo z
zbranimi podatki in izvedbo digitalnega
dvojčka (digital twin). Zmanjšanje
števila zastojev in večjo razpoložljivost
opreme dosežemo z avtomatiziranim
napovednim vzdrževanjem
sistemov (predictive maintenance).
Celovita storitev kupcu je naša ključna
prednost. Svetujemo že pri izbiri
senzorjev, pomagamo ali izvedemo
Podatki iz proizvodnje 24/7
48
SBC | Kaj je pametni dom? | September 2020
Čudoviti novi
svet po meri
človeka
Pametni dom se popularno
oglašuje kot upravljanje stavbe
s tabličnim računalnikom z
oddaljene lokacije. Vendar je
lahko več od tega.
Avtorica: Barbara Leskovar
Rešitve pri pametnem domu
so lahko parcialne, kot
je avtonomno delovanje
posameznih naprav (sesalnik,
hladilnik, ogrevalna naprava,
prezračevanje), ali celostne,
sistemske (pametno ožičenje med napravami
s centralnim zbiranjem podatkov v stavbi ali v
oblaku), ki nam omogočajo optimizacijo udobja
(temperatura, vlažnost) z natančno pozicijo in
nagibom senčil stavbe.
»Trendi so informacijsko modeliranje
gradenj (BIM), ki nam bo v prihodnosti služil kot
vmesnik za digitalni dvojček, s katerim bomo
upravljali stavbo. Internet of Things (IoT ) je
koncept, ki nam pomaga razumeti, da se naprave
v stavbi med seboj lahko univerzalno povezujejo.
Tukaj so tudi pametni asistenti, s katerimi
stanovalci komunicirajo (Alexa, Google Assistant,
SIRI), da bi ustvarili udobje (in zabavo). KNX
je evropski standard za področje pametnega
ožičenja stavb (povezava med stikali in
napravami), ki omogoča največjo prožnost
pri avtomatizaciji stavbe, ker deluje po načelu
ločevanja napajanja in nadzora delovanja (vklopa/
izklopa) naprav, omogoča pa tudi programiranja
dr. Andrej Tibaut
logike delovanja
posameznih naprav
in skupin naprav,«
pojasnjuje dr. Andrej
Tibaut , s Fakultete za
gradbeništvo, prometno
inženirstvo in arhitekturo
Univerze v Mariboru.
podaTke je TreBa uSTrezno SkladiščiTi
Pametni dom zbira ogromno podatkov (množični
podatki – Big Data) in ustvarja informacije, ki
jih moramo ustrezno skladiščiti. Tibaut meni,
da je potreben razumpotrebno ravnovesje med
stopnjo pameti stavbe ter dejanskimi potrebami
in željami stanovalcev doma. V prihodnosti se
bo pametni dom povezoval v pametna mesta in
prav tu vstopamo v dobo pametnega sobivanja
ljudi, naprav, stavb in mest. »Paziti moramo le,
da ljudje pri tem še vedno ohranimo zdrav razum
in občutek za sočloveka, bolj kot za naprave, ki
nas obkrožajo, da se nam ne zgodi “čudoviti novi
svet” (knjiga Brave New World avtorja Aldousa
Huxleyja), v katerem zmogljive tehnologije
prevladajo nad razumom ljudi.«
Foto: Postojnska jama
kako deluje?
Pametni dom zbira podatke v svoji notranjosti
in v svoji okolici z različnimi senzorji (video,
zvok, temperatura, vlažnost zraka, prisotnost
oseb, poraba energentov, jakost sonca, dež in
podobno) ter jih obdela v koristne informacije,
ki služijo optimalnejšemu obratovanju stavbe. K
temu prispevajo vgrajene naprave, ki na podlagi
vseh informacij svoje delovanje prilagajajo
večjemu udobju stanovalcev.
Foto: Shutterstock
49
Tracker
Vyko
Lynar
Eye
.
Insider
Pixy
Black Hole
intra-lighting.com/Novelties-2020
50
SBC | Udobje doma | September 2020
»Zelo napredne
hiše imajo najbolj
neumne motorje«
»Tak sistem upravlja neumen
motor, ki ne sme imeti niti
najmanjše logike, le gor in
dol, preostale funkcije pa mu
narekuje program.«
Avtorica: Barbara Leskovar
dom je udoben
tako, da se lučke prižigajo
samodejno. Da se zvečer
prižge samo nočna lučka
ob gibanju. Da sušilnik
»Pametni
in pralni stroj pošljeta
sporočilo, ko končata, in ne piskata. Da so
termostati po sobah nastavljeni tako, da ob
večerih hladijo, ob jutrih pa ogrejejo kopalnico in
upoštevajo tudi vreme. Da se žaluzije obračajo po
soncu in vetru. Da v stanovanju ali na terasi nikoli
ni pretoplo,« našteva Tjaša justin, arhitektka
pri podjetju Akron, ki meni, da naj bo vsak dom,
pametni ali ne, udoben, da se stanovalci v njem
počutijo dobro in se radi vračajo domov.
Janez Kosec ml.
iz podjetja Roltek meni,
da je udobje pametnega
doma neločljivo povezano
z digitalizacijo naprav,
a pri tem opozarja
predvsem na varnost, saj
je ponudnikov pametnih
naprav kar nekaj. Toda
Janez Kosec ml.
med njimi je tudi precej
takšnih, ki danes so, jutri pa jih več ni na trgu.
TOP 3
1. Trend je v preprosti digitalizaciji.
2. Ne pozabite na varnost.
3. Pametna hiša mora imeti neumne motorje, v
navadnem domu pa morajo biti motorji pametni.
ko vaS ni doma, Se Senčila giBljejo
Roltek je slovenska mednarodno uveljavljena
blagovna znamka za sisteme senčenja z glavnim
poudarkom na funkcionalnosti. »Najprej se
je treba odločiti, koliko se bomo poglobili v
organizacijo pametnega doma. Za nekoga je dovolj
avtomatizacija, ki upravlja senčilo na električni
pogon, medtem ko imajo visokotehnološka
napredna senčila v ozadju pametno instalacijo
in izdelane konstantne scenarije. Recimo, da se
mora senčilo v spalnici vsako jutro ob 6. uri dvigniti
za 22 odstotkov, s čimer prepušča ravno dovolj
svetlobe, da se uporabnik lahko zbudi. Naslednji
ukaz je, da se mora čez tri minute okno v drugi sobi
dvigniti za 38 odstotkov, in tako naprej. Senčila
se gibljejo, tudi ko vas ni doma, hkrati pa poteka
konstantno uravnavanje svetlobe s senzorji in
različnimi scenariji, ki se lahko prilagajajo letnemu
času in vremenu; v soncu je več senčenja, v dežju pa
senčila avtomatično prepuščajo več svetlobe. Vse je
mogoče sprogramirati. Bolje ko znaš programirati,
več lahko narediš,« pripoveduje Kosec.
Pri tem, za kako pametne naprave se odločati,
je pomembno tudi, ali ima uporabnik že vgrajen
pametni sistem. Pri zelo naprednih pametnih hišah
in sistemih velja, da so naprave čim bolj »neumne«,
pravi Kosec in dodaja: »Tak sistem upravlja neumen
motor, ki ne sme imeti niti malo logike, temveč
le pomikanje gor in dol, preostale funkcije pa mu
narekuje program. Če končni uporabnik še nima
sistema pametne hiše in bi zdaj rad vgradil pametna
senčila, pa morajo biti motorji bolj pametni. Takšni
imajo denimo senzor naleta, da so čim bolj združljivi
z ekosistemom senzorjev. Pri pametnih senčilih
torej ne potrebuješ programa za pametno hišo, ki bi
predstavljala investicijo v vrednosti 10 tisoč evrov
in več.« Najnovejši sistemi pri senčilih so sodobni
motorji, ki so skoraj neslišni. Imajo mehak vklop
in izklop. »Prej je bilo slišati brnenje, zdaj pa tega
zvoka ni več; premik senčila tako lahko zaznamo le
ob spreminjanju svetlobe.«
namig: naj knjižne police ne pokajo po
šivih
Arhitektka Tjaša Justin meni, da je urejanje doma
dolgotrajen postopek. Ideje lahko poiščete na
spletu, odidete do najbližje trgovine s pohištvom
in dodatki ter nakupite vse elemente. »Verjetno bo
vaš dom v tem primeru zelo lep in fotogeničen, a
hkrati neoseben, saj sami dodatki, razen tega, da se
ujemajo z barvno shemo stanovanja, ne pomenijo
veliko. Brskanje po internetu seveda ni slabo;
spletno okolje je idealno, da poiščete slike, ki so
vam všeč in vam vzbujajo prijeten občutek. Tako
ugotovite, kakšen slog opremljanja vas privlači in ob
katerih barvnih kombinacijah vam zastane dih. Toda
z nakupi se nikar ne prenaglite,« svari arhitektka.
»Ne natrpajte odprtih polic. Če želite
pokazati, da radi berete, ni treba, da knjižne police
pokajo po šivih. Bolj ko bodo natrpane, težje bo
z njih obrisati prah. Razmislite o tem, da lahko
dekorativne elemente prestavite tudi v kakšen
drug prostor, saj se bo s tem vaš dom vsak dan
spreminjal, ne da bi kupovali nove stvari.«
PAMETNA ENERGIJA
51
Z lastno sončno
elektrarno proizvajate
prihranke
S čisto, zeleno energijo do 75 % nižjih računov
za električno energijo.
WWW.GEN-ISONCE.SI | 080 1558
NALOŽBA,
KI SE IZPLAČA
BREZSKRBNOST
NA DOLGI ROK
PROJEKT
NA KLJUČ
52
SBC | Digitalizacija in avtomatizacija | September 2020
Zakaj ne bi imeli
na dlani tudi
svojega doma?
Pametni dom je
v zadnjih letih iz
avtomatiziranega
objekta napredoval v
povezan svet.
Avtorica: Barbara Leskovar
Uporaba pametnega doma mora
biti preprosta in funkcionalna.
Pametni dom mora ljudem
življenje olajšati, ne pa
dodatno zapletati.
Pametni dom je v zadnjih letih iz
avtomatiziranega projekta napredoval v povezan
svet, kjer so naprave v hiši povezane v en sistem,
ki deluje kot celota.
»Tipičen primer je sodelovanje senčil pri
ogrevanju in senčenju: če imate v stanovanju
previsoko temperaturo, od zunaj pa prejemate
preveč sončne svetlobe, se senčila v pametnem
domu avtomatično prestavijo v senčenje, kar
pomeni, da zastrejo preobilje sonca, preden se
TOP 3
1. Avtomatizacija in udobje gresta z roko v roki.
2. Sistem pametne hiše naj poveže vse
energetske potrebe stavbe.
3. Ne pozabimo na varnostne mehanizme.
začne dom hladiti s pomočjo klime. To seveda
pomeni prihranek pri energiji. Obratno je pozimi;
če je notri mrzlo, zunaj pa sije sonce, sistem
dvigne senčila in v prostor tako prodre sončna
svetloba, ki ga ogreva naravno,« razloži Rene
Brdnik Zdolšek, direktor podjetja Nioma, kjer se
ukvarjajo s celovito avtomatizacijo objektov od
ideje do izvedbe.
S čitalcem prstnega odtisa pri vhodu v
hišo je uporabniku poleg odklepa vhodnih vrat
omogočen tudi izklop alarma, predvajanje njegove
priljubljene glasbe in prižig luči. Ko se odpravimo
spat, se samo z enim klikom vklopi alarm in
hkrati ugasnejo luči, sistem pa lahko po zvočniku
sporoči morebitne motnje, na primer, ali je ostalo
odprto katero od oken.
»Gre za avtomatizacijo in poenostavljanje
življenja, po čemer je pametna hiša postala znana.
Avtomatizacija in udobje gresta z roko v roki.
Medtem ko vi hodite po hiši, se stvari dogajajo
samodejno,« pojasnjuje direktor in dodaja, da
naj sistem pametne hiše vse energetske potrebe
stavbe – sončno elektrarno, hranilnik elektrike
(baterijo) in vse porabnike, od toplotne črpalke do
električnega vozila – poveže v en sistem, ki tako
nadzira vse, ter navsezadnje tudi v eno aplikacijo.
Foto:Lumar
glasovNi asisteNt postaja vse bolj
priljubljeN
Umetna inteligenca prehaja v naše življenje
hitreje, kot si predstavljamo, pa poudarjajo pri
Lumarju. Vstopa tudi v naše domove. »Če pametni
dom zdaj deluje na podlagi vnaprej pripravljenih
urnikov in sosledij dogodkov (t. i. scen), bo
pametni dom v prihodnje opazoval naše navade
in brez urnikov ter scen dom prilagodil našemu
življenjskemu slogu. Prav tako lahko v prihodnje
pričakujemo še več povezanih naprav, ne le
tistih v domu, pač pa tudi zunaj njih,« pa o novih
tehnologijah razmišljajo pri Lumarju.
Glasovni asistent je kot zelo ustrežljiv
pomočnik vse bolj v uporabi v domovih po
vsem svetu, tudi pri Lumarju: »Z njim lahko
med kuhanjem kosila glasovno nastavimo
opozorilo za čas kuhanja ali pred odhodom v
mesto vprašamo, kakšno je stanje na cesti,
po kateri se nameravamo peljati. Zvečer lahko
kar iz naslanjača ugasnemo luči in prižgemo
53
54
SBC | Digitalizacija in avtomatizacija | September 2020
televizijo. Ne smemo pa pozabiti niti na varnostne
mehanizme, ki poskrbijo za manj sivih las in
omogočijo, da več časa preživimo z družino ali ob
najljubši knjigi. Različni senzorji in scene namreč
samodejno in ves čas skrbijo, da je naš dom varen
pred hišnimi nesrečami ali morebitnimi vlomilci.
Tovrstne skrbi lahko prepustimo naprednim
tehnološkim rešitvam za pametni dom.«
UMETNA INTELIGENCA PREHAJA V NAŠE
žIVLjENjE hITREjE, KoT SI PREDSTAVLjAMo.
PAMETNI DoM SE NAgIBA K PoNUjANjU VEČ
gENERIČNIh REŠITEV.
Kot izpostavljajo strokovnjaki, je pri pametnem
sistemu bistveno to, da ga je mogoče tudi
dopolnjevati; uporabnik tako ni vezan samo na
en protokol. Vsa tehnologija je namreč podvržena
staranju, in ko neka tehnika preveč zastari, je ni
več mogoče dobiti, težko pa jo je tudi vzdrževati.
Pametni dom se torej nagiba k ponujanju
več generičnih rešitev. Sicer pa se opušča
vgrajevanje sistemov, kjer en centralni računalnik
krmili celoten sistem oziroma zgradbo. V ospredje
prihaja sistem, kjer ima vsako pametno stikalo v
hiši že svojo pamet.
»Pametne rešitve so povsod okoli nas. Vsi
že uporabljamo pametne telefone in aplikacije, ki
nam omogočajo boljše, varnejše in bolj aktivno
življenje. Ob pomoči tehnologije smo danes
lahko nenehno povezani z družino, prijatelji in
službo. Zakaj ne bi imeli na dlani tudi svojega
doma? Rešitve za pametni dom so cenovno že
zelo dostopne in predvsem koristne, saj lahko na
primer kar z dopusta govorimo s poštarjem, mu
odklenemo vrata garaže, da odloži paket, ga pri
tem nadzorujemo in po opravljenem oddaljenem
prevzemu pošiljke kar s plaže za njim zaklenemo
vrata. Tudi pozimi, ko se vračamo z dopusta,
lahko med potjo domov ponovno vklopimo
ogrevanje, da pridemo v topel dom,« konkretne
prednosti opisujejo pri Lumarju.
www.petre.si
POKRIJEMO VSE
PRILOŽNOSTI
Podjetje Petre šotori-hale d.o.o. v letu 2020 obeležuje 30-letnico delovanja. Pestra
ponudba, kvaliteta in odzivnost so le ene izmed vizij, ki spremljajo razvoj podjetja
skozi desetletja.
V lastni zalogi imamo več kot 30.000 m2 PRIREDITVENIH in SEJEMSKIH šotorov, odrov
in ostale opreme, kot so stojnice, točilni jurčki in pulti, catering oprema (mize, stoli,
infopulti ...) in dekorativna oprema (zavese, prti, prevleke ...). V ponos nam je lastna
proizvodnja ALU SKLADIŠČNIH ŠOTOROV in HAL, ki jih odlikujejo kvalitetni materiali,
skladnost s standardi, fleksibilnost v dimenzijah ter JEKLENE HALE, ki se popolnoma
prilegajo željam in potrebam stranke.
Skrb za zadovoljne stranke pa se izraža v hitri in profesionalni izvedbi montaže ter
kvalitetnem SERVISU.
Pod šotori Petre je vedno lepo vreme!
PRIREDITVENI
ŠOTORI
SKLADIŠČNE
HALE
DODATNA
OPREMA
SERVIS IN
PROIZVODNJA
PETRE šotori – hale d.o.o. | Čeplje 51 / 3305 Vransko | Tel.: +386/3-703-21-00 | E-mail: info@petre.si
Digitalizacija in avtomatizacija
55
56
SBC | Pametna gradnja | September 2020
Foto: Gic Gradnje
Pametna
stekla in
trajnostni les
V ospredje prihajajo steklo
kot sodoben in estetsko
zaželen material z možnostmi
samozatemnitve (pametna
stekla), les in tudi beton.
Avtorica: Barbara Leskovar
Povečuje se zanimanje za
številne materiale z izboljšanimi
fizikalnimi lastnostmi, ki so manj
obremenjujoče za okolje in v hiši
delujejo pozitivno. To pomeni, da
denimo prepuščajo zrak, hkrati
pa maksimalno izolirajo oziroma varujejo pred
hrupom. Teh trendov je zelo veliko.
z razvojem Novi treNdi
Znova je več povpraševanja po betonu kot
naravnem materialu z veliko akumulacije.
Priljubljeno je tudi steklo kot sodoben in
estetski material z možnostmi samozatemnitve
(pametna stekla), ki delujejo veličastno, prostori
pa postanejo ravno prav osvetljeni oziroma
zatemnjeni in seveda tudi veliko bolj moderni.
Vse bolj je zaželen tudi les, ker je najbolj naraven
material, ki ga je mogoče ponovno uporabiti.
Steklo, beton in les narekujejo podobo
sodobnih zgradb. Če se ozremo po sodobnih
zgradbah, lahko opazimo prevladovanje
omenjenih materialov.
Nekoč smo zidali objekte iz opeke, danes
pretežni del konstrukcijskih elementov izdelamo
iz armiranega betona, saj je gradnja tako bistveno
hitrejša. Zaradi potresnih zahtev je tudi bolj varna
in učinkovita, ljudje pa so spoznali, da beton
kot naravni material deluje prijazno, uporabno
in lepo,« pojasnjuje dr. Rok Cajzek, pomočnik
direktorja GIC Gradnje.
K vse večji uporabi konstrukcijskega in
drugega betona pri različnih gradnjah, pa tudi
pri nekonstrukcijskih elementih, kot so zunanje
ureditve, ograje in tlaki, so pripomogli tehnologija
in sodobna proizvodnja ter strojno vgrajevanje,
predvsem pa razvoj sodobnih opažnih sistemov, ki
je naročnikom vse bolj dostopen.
vedno večje povpraševanje po leSu
V podjetju Lumar, kjer se ukvarjajo z razvojem,
načrtovanjem in gradnjo lesenih montažnih
zgradb, v katerih je les osnovni gradnik, zaznavajo
vse večje zanimanje za gradnjo trajnostnih
lesenih objektov.
57
58
SBC | Pametna gradnja | September 2020
Ljudje se za gradnjo lesene hiše ne odločajo
le v želji po gradnji z lesom, ampak tudi zaradi
zavedanja drugih prednosti, ki jih prinaša takšna
trajnostna gradnja; energetski učinkovitosti,
potresni varnosti, prijetnem in zdravem bivanju ter
prijaznosti do okolja. Ta v zadnjem času postaja
vse pomembnejši dejavnik.
TOP 3
1. Steklo, beton in les so materiali, ki
narekujejo podobo sodobnih zgradb.
2. Delo prepustite izkušenim
strokovnjakom.
3. Zagotavljanje dodatne varnosti, udobje
in praktičnost doma.
Foto: Gic Gradnje
Vse pomembnejši element sodobne in
uporabniku prijazne gradnje pa so tudi pametni
domovi, saj zagotavljajo dodatno varnost, udobje
in praktičnost doma. Z oddaljenim dostopom ni
mogoče upravljati zgolj temperature, pač pa vso
hišno infrastrukturo, in to le z eno aplikacijo na
pametnem telefonu ali tablici.
Elementi pametne hiše med seboj
sodelujejo, si izmenjujejo podatke in sledijo
uporabnikovim nastavitvam. V primeru
kakršnegakoli alarma, nedelovanja, poskusa
nepooblaščenega vstopa v aplikacijo ali
zgolj nedelovanja katere izmed naprav o tem
nemudoma obvestijo uporabnika.
z vprašaNji do rešitve
V Lumarju kupcem svetujejo, naj se na lastnem
pametnem domu nikar ne učijo, pač pa naj to
delo prepustijo izkušenim strokovnjakom, ki
vedo, kaj počnejo; tehnologija omogoča veliko,
zato jo je treba pravilno in čim bolje izkoristiti.
»Na trgu poiščite zanesljivega ponudnika
celovite rešitve, ki bo z vami od ideje do končne
rešitve. Med projektiranjem in gradnjo vam bo
na voljo za svetovanje, kasneje pa bo poskrbel
tudi za optimizacijo delovanja sistema.« Če se
odločamo, ali pametne rešitve potrebujemo
ali ne, si lahko najprej odgovorimo na nekaj
vprašanj, svetujejo pri Lumarju. Nas skrbi škoda
in reševanje položaja, ki ga lahko povzroči izliv
vode? Ali želimo dom protivlomno zaščititi?
Želimo plačati čim nižje stroške za ogrevanje in
hlajenje? Smo odgovorni do našega planeta in
skrbimo za čim manjši ogljični odtis?
INVESTICIJSKE PRILOŽNOSTI
59
V AJDOVŠČINI
RIBNIK SB II
NOVA STANOVANJSKA SOSESKA
Z 273 STANOVANJI
Število prebivalcev v občini Ajdovščina konstantno
narašča. Opazen je izrazit napredek v zaposlovanju
in odpiranju novih delovnih mest. Posledično je v
občini vse bolj živahen nepremičninski trg, kjer se
zaznava bistveno večje povpraševanje od ponudbe
na področju stanovanj. Zato Občina Ajdovščina vabi
investitorje h gradnji večstanovanjskih stavb.
KONTAKT IN INFORMACIJE:
→ M: 030 703 995
→ E: patrik.mocnik@ajdovscina.si
→ W: www.investinajdovscina.eu
HOTEL AJDOVŠČINA
INVESTICIJSKA PRILOŽNOST ZA NAKUP
NEPREMIČNINE ZA IZGRADNJO HOTELA
V STAREM MESTNEM JEDRU V AJDOVŠČINI
Predmet investicije je rekonstrukcija dvonadstropne
stavbe, nekdaj najmogočnejšega mlina v cesarstvu,
ki bo pripomogla k oblikovanju butičnega poslovnoturističnega
hotelskega kompleksa. Nepremičnina
leži na strateški lokaciji ob reki Hubelj, v samem
osrčju mesta in predstavlja velik turistični potencial.
Občina Ajdovščina bo investitorju nudila ustrezno
podporo pri investiciji in revitalizaciji objekta.
60
SBC | Pametna delovna mesta | September 2020
Priprave na 5.
industrijsko
revolucijo
»Če ročni orodjar z očali za navidezno
resničnost pogleda v orodje, prek vizirjev že
prejema informacije, nekatere pa generira.
Če bi pri tem lahko samodejno videl še
model risbe, bi bilo odlično.«
Avtorica: Barbara Leskovar
V
zadnjih nekaj letih je kar nekaj
članov SBC opravilo večje
investicije v delovne prostore.
Med njimi Yaskawa Slovenia,
Eho, Avtohiša Vrtač, Spintec,
Kovis, Roletarstvo Medle,
Plastika Skaza in tudi Polycom, ki je leta 2017
zgradil nov proizvodno-poslovni objekt.
»Gre za pametno stavbo, ki ima vgrajene
¬sisteme za ogrevanje, hlajenje, prezračevanje,
porabo odpadne energije iz procesa in
režime delovanja hiše (na primer sprememba
temperature med delavniki in za konec tedna
ali ponoči), senčenje pa lahko nadzorujemo in
upravljamo prek računalnika, tablic in mobilnih
telefonov. Vse je povezano s centralnim
nadzornim sistemom,« pojasnjujeta Iztok Novak,
direktor Polycoma, in namestnica Mateja Karničar
Šenk.
Te rešitve jim omogočajo vzpostavitev
in ohranjanje nadzorovanega okolja ne glede
na zunanje temperature. To je pomembno za
kakovost izdelkov in tudi za delovanje strojev, ki
so občutljivi na temperaturo in vlago, zaposleni pa
Foto: Shutterstock
imajo tako zagotovljene optimalne delovne pogoje
(temperatura in kakovost zraka).
Uredili so tudi sistem za hlajenje
hidravličnih olj in orodij; tehnološko vodo namreč
lahko uporabljajo za talno gretje v poslovnem
delu stavbe, s čimer so še dodatno poskrbeli za
zmanjšanje okoljskega odtisa.
»Informacijsko gledano smo podjetje
opremili tako, da nam omogoča popolno
digitalizacijo in vpeljavo industrije 4.0. Uporabili
smo najnovejšo tehnologijo in komunikacijski
kabel UTP kategorije 7, kar omogoča prepustnost
podatkov kar gigabajt na sekundo,« dodajata.
od ročnega orodjarja prek wifija do
delavca Na domu
Pametno delovno mesto – za procesne in
razvojne tehnologe – zanje pomeni še tesnejše
povezovanje opreme s prenosniki v pisarnah, da
lahko razvojni tehnolog v realnem času spremlja
parametre v proizvodnji in da se mu izpisujejo
grafično.
Velik potencial vidijo v VR-tehnologiji.
»Če si ročni orodjar nadene očala za navidezno
resničnost in pogleda v orodje, prek vizirjev
prejema nekatere informacije, nekatere pa
generira. Če bi tehnologija omogočala, da bi hkrati
lahko takoj samodejno pridobil/videl še model
risbe, bi bilo odlično. Wifi povezava bi omogočila,
da bi sliko neposredno prenašal sodelavcu, ki
morda takrat dela od doma.
Seveda pa je poleg investicije v VRtehnologijo
potrebna tudi investicija v programska
orodja, ki omogočajo strukturiranje podatkov.
Samo tako je tehnologijo mogoče v celoti
izkoristiti,« razmišljata o prihodnosti.
V proizvodnji testirajo in ocenjujejo več
sistemov AMR (avtonomni mobilni roboti) in
kolaborativnih robotov. Načrtujejo, da bodo
proizvodnjo opremili v nekaj letih, prvega pa bodo
naročili že letos. »Napredek se vsekakor usmerja
k novim tehnologijam in temu bo treba slediti
ne glede na razmere. To je temelj, da se podjetje
lahko razvija in da bo ob koncu koronske krize
pripravljeno na 5. industrijsko revolucijo.«
Pametna delovna mesta
61
flekSiBilna delovna meSTa – koT v
knjižnicah
Gradbeno podjetje GIC Gradnje je zgradilo kar
nekaj poslovnih stavb. Ugotavljajo, da pametne
rešitve vgrajuje vse več investitorjev, predvsem
zato, da bi izboljšali delovno ali bivanjsko okolje,
z njimi pa znižajo tudi stroške storitev. Ko denimo
zadnji sodelavec zapusti pisarno, se luči po
nekaj minutah samodejno izklopijo, ali pa se
izklopi klima, ko nekdo odpre okno.
»Profesionalni naročniki so ozaveščeni
in včasih tudi presenetljivo na tekočem,« pove
dr. Rok Cajzek, pomočnik direktorja podjetja
GIC Gradnje. Opaža, da je vse več lastnikov
usmerjenih k snovanju fleksibilnih pisarn.
Danes prostore redkeje preoblikujejo v nekoč
množične pisarne odprtega tipa.
»Naš zadnji sistem odprtega tipa
smo zaključili lani poleti pri enem od svojih
pomembnejših naročnikov. Po aktualnih trendih
se gradijo tudi skupni oziroma večnamenski
poslovni prostori za sestanke in družabni
prostori, ki spodbujajo ustvarjalnost in motivirajo
obiskovalce, namenjeni pa so tudi sprostitvi,
torej klepetu in druženju. A ti trendi so povezani
predvsem z razmišljanjem in predstavami lastnika
podjetja, v večjih sistemih pa to vlogo seveda
prevzema uprava podjetja, zato gradbeni izvajalci
nikjer ne opažamo enoličnega pravila.«
Trenutno so v porastu fleksibilne pisarne,
opaža Cajzek. »To pomeni, da se danes lahko
na istem delovnem mestu in istem računalniku
izmenjuje več ljudi, vsak s svojim uporabniškim
PAMETNE REŠITVE VgRAjUjE VSE VEČ
INVESTIToRjEV, PREDVSEM ZATo, DA BI
IZBoLjŠALI DELoVNo IN BIVANjSKo oKoLjE, Z
NjIMI PA ZNIžAjo TUDI STRoŠKE SToRITVE.
imenom. Sistem je torej podoben kot v knjižnicah:
prideš, uporabiš, pospraviš in odideš, pri
čemer se za pospravljanje namesto fizičnih
lastniških predalnikov vse pogosteje uporabljajo
e-predalniki. Tako kot souporaba avtomobila je
tudi pisarniški prostor podvržen večji rotaciji
delovnih mest. Večja podjetja z omenjeno
usmeritvijo lahko zato na enem delovnem mestu
izmenjajo dva ali celo več zaposlenih. Pri tem
ni treba posebej navajati, koliko nižje stroške to
pomeni za podjetje …« ponazori Cajzek.
262
Član
Informacijski sistem
vam pomagajo dvigniti
se na višjo raven
Z roko v roki z družbo SmartIS lahko z učinkovitejšim
informacijskim sistemom okrepite svojo konkurenčnost in
uspešno jadrate na sedanjem valu pospešene digitalizacije.
»Vsakega naročnika poslušamo, v
njegovo obstoječe stanje postavimo
prave rešitve in mu pokažemo pot
nadaljnjega razvoja,« pravi Zdravka
Zalar, direktorica družbe SmartIS.
SmartIS naročnikom omogoča,
da obstoječi informacijski
sistem dvignejo na višjo
raven in jim svetuje, na
kakšen način si s kakovostno
informacijsko podporo zagotovijo
dolgoročno konkurenčnost.
Direktorica Zdravka Zalar pravi, da
znajo vsakega naročnika poslušati,
v njegovo obstoječe stanje postaviti
prave rešitve in mu pokazati pot
nadaljnjega razvoja. Odlikuje jih tudi
visoka raven strokovnosti. Z večino
naročnikov sodelujejo dolgoročno.
Spremljajo najnovejše tehnologije in
potrebe naročnikov, pri katerih večinoma
nastopajo v vlogi svetovalca.
Pomagajo jim tudi načrtovati strategijo
informatizacije in digitalizacije.
Trenutno v Sloveniji zaposlujejo 42
ljudi. Imajo tudi podjetje v Zagrebu,
kjer je zaposlenih 10 sodelavcev.
Ti skrbijo za prodajo in vzdrževanje
sistemov in rešitev, ki jih SmartIS
prodaja na hrvaškem trgu.
Delo poteka nemoteno
Tudi v družbi SmartIS na letošnje
delovanje vpliva Covid-19, pri čemer
so poskrbeli, da delo poteka nemoteno.
Spomladi so takoj začeli delo od
doma. Kot informacijsko
podjetje so ga bili vešči že
pred epidemijo, v času karantene
so sedem tednov
od doma delali vsi zaposleni.
Ko se je ta zaključila,
so počasi začeli prihajati
na delo.
Med zaposlenimi so opravili
anketo, kako so se med
delom od doma počutili,
kakšne so v zvezi s tem
njihove želje. Vodstvo in zaposleni
so se dogovorili, da delo teče naprej
po hibridnem modelu, kjer polovico
delovnega časa delajo od doma, pri
čemer se ekipe menjavajo in sodelav-
ci z enega oddelka nikoli niso hkrati
na delovnem mestu. Na lokaciji in pri
naročnikih je le najožje vodstvo, ostali
sodelavci pa dva do tri dni delajo od
doma. »Če bi prišlo do okužbe, bi
stike takoj omejili,« pravi Zalarjeva.
Če bo ob sedanjem drugem valu prišlo
do večjih omejitev socialnih stikov,
so v družbi SmartIS na to pripravljeni;
obstoječi sistem dela bodo prilagodili
novo nastalim razmeram. S sedanjim
načinom dela so sodelavci zadovoljni,
upoštevajo vse ukrepe NIJZ, pri obiskovalcih
bodo na vhodu tudi začeli
meriti telesno temperaturo.
Podobno se obnašajo tudi njihovi
naročniki, ki so večinoma velika
podjetja. Je pa osebnih stikov med
njimi in naročniki veliko manj, nadomešča
jih sodelovanje na daljavo.
»V nekaj mesecih smo se vsi precej
dobro navadili na novo realnost,«
SMARTIS NAROČNIKOM OMOGOČA,
DA OBSTOJEČI INFORMACIJSKI
SISTEM DVIGNEJO NA VIŠJO RAVEN
IN JIM SVETUJE, NA KAKŠEN NAČIN
SI S KAKOVOSTNO INFORMACIJSKO
PODPORO ZAGOTOVIJO
DOLGOROČNO KONKURENČNOST.
razlaga Zalarjeva. Ob tem sogovornica
pravi, da podjetjem, pri katerih
so procesi v zadostni meri digitalizirani,
tudi tako veliki šoki, kot jih je
prinesla epidemija koronavirusa, ne
Promo
63
prinašajo resnejših težav v delovanju.
Svetuje jim, da opravijo inventuro
svojih procesov in pri tistih, pri
katerih so zaznali težave ali šibkosti,
čim prej poiščejo ustrezne rešitve.
V družbi SmartIS pri njihovih strankah
čutijo potrebo po digitalizaciji.
Elektronsko podpisovanje, denimo, je
postalo dnevno opravilo, papirnega
poslovanja je vse manj. Izkušnje v
času karantene kažejo, da je mogoče
po elektronski poti opraviti veliko
opravil. Večina podjetij je ta način
dela že dobro osvojila.
Uspešno poslovanje
Kljub izrednim razmeram v družbi
SmartIS poslujejo uspešno, poslovno
leto 2020 bodo zaključili po predvidevanjih.
Za prihodnje leto pa Zdravka
Zalar upa, da podjetja v svojih poslovnih
načrtih ne bodo delala večjih
rezov za informatiko. »Če bo delo od
doma postala nova realnost, potem
bi morala v informatiko vlagati še več
kot prej,« razlaga sogovornica.
Področja delovanja
Poslovanje družbe SmartIS temelji
na štirih področjih. V prvega sodi
klasična sistemska integracija, kjer
prodajajo informacijske sisteme za
velika podjetja in jih tudi vzdržujejo.
V drugem ponujajo rešitve v
okviru poslovne informatike, kjer
razvijajo poslovne rešitve na okoljih
Maksimo, za upravljanje strateških
sredstev, ter za informacijsko podporo
procesom v podjetju. Ponujajo
tudi rešitev podjetja Snow, ki služi
spremljanju rabe in optimizaciji
programske opreme v podjetjih,
kot tudi preverjanju skladnosti rabe
zaznane programske opreme.
V okviru tretjega področja se
ukvarjajo s celovito informacijsko
varnostjo, kjer poleg IT segmenta
vključujemo tudi OT (operacijska
tehnologija, op. a.). Na področju
informacijske varnosti so dodali
nova partnerstva in ga dodatno
okrepili. Zaposlili so tudi nove
strokovnjake, saj delo od doma
postaja stalnica.
Četrto področje je lastni razvoj, kjer
so razvili platformi Smart City, ki je
v osnova za pametno spremljanje
in upravljanje mest ter platformo
Smart Villages za pametne vasi.
Izdelali so tudi rešitev Smart DPO
za podporo zakonodaji na področju
varovanja osebnih podatkov. Za
Petrol so razvili platformo interneta
stvari (IOT) za podporo pri projektih
zagotavljanja energetske učinkovitosti,
ki jo sproti nadgrajujejo.
Osvajajo tudi tehnologijo informacijskega
modeliranja v gradbeništvu
in arhitekturi (BIM). V svoje
delovanje vključujejo tudi umetno
inteligenco za še boljšo podporo
odločanju in procesom.
64
SBC | Veliki projekti | September 2020
Foto: Shutterstock
V petih letih
veliko denarja v
infrastrukturo
Katere državne investicije
s področja infrastrukture
se trenutno izvajajo? Kateri
projekti so v načrtu za
naslednjih pet let?
Avtor: Marko Vidrih
Od aktualnih projektov
na področju železniške
infrastrukture so najobsežnejši
nadgradnja železniške proge
Zidani Most–Celje, katerega
pogodbena vrednost znaša 282,4
milijona evrov, nadgradnja železniške proge
Maribor–Šentilj v vrednosti 253,7 milijona
evrov ter uvedba daljinskega vodenja prometa
v skupni vrednosti 180,47 milijona evrov.
V okviru izvedbe nadgradnje železniške
proge Zidani Most–Celje, ki je sestavni del
omrežja TEN-T, bodo nadgrajeni nekateri odseki
proge in postaje. To bo omogočilo hitrejšo vožnjo
in večjo varnost, ozka grla pa bodo odpravljena.
Med aktualnimi projekti s področja cestne
infrastrukture lahko izpostavimo gradnjo
obvoznice Kidričevo, katere investicijska vrednost
znaša 14,7 milijona evrov, in podaljšek Ceste
proletarskih brigad v višini investicije 11,45
milijona evrov. Projekt se izvaja v sodelovanju z
Mestno občino Maribor.
Gradnja obvoznice Kidričevo bo obsegala
novo obvozno cesto v dolžini nekaj manj kot štiri
kilometre. Predvidena je ureditev šestih križišč in
priključnih cest, objektov ter kolesarskega in peš
prometa.
Izgradnja podaljška Ceste proletarskih
brigad se je začela 18. maja letos. Omenjeni
projekt bo za Maribor precejšnjega pomena, saj
bo predstavljal mestno vpadnico iz smeri Ruš.
Začetek nove obvoznice bo v krožišču pri Qlandii,
na Limburško obvoznico pa se bo priključila v
bližini križišča s Cesto graške gore.
Najbolj udarNa projekta: postaja
v ljubljaNi iN NadgradNja proge
ljuBljana–divača
Izmed projektov na področju železniške
infrastrukture lahko glede na višino vrednosti
investicije izpostavimo izvedbo 1. faze Železniške
postaje Ljubljana, katere ocenjena vrednost znaša
109,86 milijona evrov. K njeni realizaciji bodo
pripomogla tudi evropska sredstva.
Izvedba nadgradnje določenih odsekov v
okviru nadgradnje železniške proge Ljubljana–
Divača je predvidena v terminskem obdobju
med letoma 2021 in 2027. Ocenjena vrednost
investicije znaša kar 670 milijonov evrov.
Obstoječa dvotirna elektrificirana
železniška proga Ljubljana–Divača je bila
zgrajena v drugi polovici 19. stoletja. Nadgradnja
104-kilometrskega odseka bo obsegala
nadgradnjo signalnovarnostnih in EE-naprav,
vključno z gradnjo novih ENP-postaj, nadgradnjo
zgornjega in spodnjega ustroja proge ter
vozne mreže, izvedbo protihrupnih ukrepov in
zavarovanje nivojskih križanj.
Veliki projekti
65
Tabela infrastrukturnih projektov, ki so v teku:
Projekt Faza Pogodbena vrednost Naročnik / investitor Vrsta infrastrukture
investicije
Nadgradnja železniške proge Zidani
2016–2021 282,4 mio EUR DRSI in EU sredstva Železniška infrastruktura
Most–Celje
Nadgradnja železniške proge
2018–2023 253,7 mio EUR DRSI in EU sredstva Železniška infrastruktura
Maribor–Šentilj
Uvedba daljinskega vodenja
2019–2027 180,47 mio EUR DRSI Železniška infrastruktura
prometa
Modernizacija Kočevske proge 2008–2020 99,6 mio EUR DRSI Železniška infrastruktura
Varnostno-tehnična nadgradnja
2020–2021 78,66 mio EUR DRSI in EU sredstva Železniška infrastruktura
železniškega predora Karavanke
Vgradnja ETCS sistema na delu X.
koridorja (Dobava-Zidani Most in
Pragersko-Šentilj)
2017–2023 18,6 mio EUR DRSI in EU sredstva Železniška infrastruktura
Gradnja obvoznice Kidričevo
Podaljšek ceste proletarskih brigad
Rekonstrukcija G1-5/0331 Zidani
Most–Radeče
Izgradnja druge etape obvoznica
Slovenska Bistrica
Gradnja navezovalne ceste
Ljubečna-ac priključek celje vzhod
Preplastitev R3-7155645 skozi
naselji Gorica in Brezovci
Sanacija plazu »Solčavsko«
Javno naročilo je v teku, v
pridobivanju gradbenega dovoljenja
dela v sklopu 1. faze naj bi bila
zaključena konec 2021
Gradnja v teku, zaključen predviden
v septembru 2021
v postopku pridobivanja gradbenega
dovoljenja
Gradnja v teku, zaključila naj bi se v
roku 15 mesecev
Gradnja v teku, zaključek predviden
do poletja 2021
Gradnja v teku, zaključena
predvidoma do konca 2020
14,7 mio EUR dRSI in Evropski sklad cestna infrastruktura
za regionalni razvoj
11,45 mio EUR DRSI in MO Maribor cestna infrastruktura
5,56 mio EUR DRSI cestna infrastruktura
4,47 mio EUR DRSI in IMPOL cestna infrastruktura
4,35 mio EUR dRSI in Evropski cestna infrastruktura
razvojni sklad
2,85 mio EUR DRSI cestna infrastruktura
2,37 mio EUR DRSI cestna infrastruktura
66
SBC | Veliki projekti | September 2020
Tabela infrastrukturnih projektov, ki so predvideni v naslednjih petih letih:
Projekt Termin Ocenjena vrednost
investicije
Nadgradnja določenih odsekov
v okviru nadgradnje železniške
proge Ljubljana–divača
1. faza nadgradnje železniške
postaje Ljubljana
Nadgradnja železniških postaj
ljubljanskega območja
Nadgradnja železniške proge
Ljubljana–Kranj–Jesenice, odsek
Podnart–Lesce Bled
Naročnik / investitor
Vrsta infrastrukture
2021–2027 670 mio EUR DRSI in EU sredstva Železniška infrastruktura
Predviden začetek gradnje: 2022 109,86 mio EUR DRSI in EU sredstva Železniška infrastruktura
Predviden začetek izvedbe: 2022 52 mio EUR DRSI in EU sredstva Železniška infrastruktura
Predviden začetek: v letošnjem
letu
46,90 mio EUR dRSI in konzorcij
podjetij
Železniška infrastruktura
Nadgradnja vozlišča Pragersko 2021–2023 40 mio EUR DRSI Železniška infrastruktura
Nadgradnja železniške postaje
Predviden začetek: 2021 23,82 mio EUR DRSI Železniška infrastruktura
Grosuplje
Izvedba podvoza Ledina in novega Začetek izvedbe predviden 2021 10 mio EUR DRSI Železniška infrastruktura
železniškega postajališča Ledina
Zidani Most–Šentilj
Nadgradnja železniške postaje Predviden začetek gradnje: 2021 7,5 mio EUR DRSI Železniška infrastruktura
domžale
Obvoznica Vrhnika v naslednjih 5 letih Nad 5 mio EUR DRSI cestna infrastruktura
Obvoznica Vodice v naslednjih 5 letih Nad 5 mio EUR DRSI cestna infrastruktura
Rekonstrukcija glavne ceste
v naslednjih 5 letih Nad 5 mio EUR DRSI cestna infrastruktura
Slovenska Bistrica–Hajdina
Gradnja galerije Šklendrovec
v naslednjih 5 letih Nad 5 mio EUR DRSI cestna infrastruktura
Rekonstrukcija Križevci–žihlava
Obvoznica Hrpelje–Kozina v naslednjih 5 letih Nad 5 mio EUR DRSI cestna infrastruktura
Obvoznica Tolmin v naslednjih 5 letih Nad 5 mio EUR DRSI cestna infrastruktura
Rekonstrukcija dobova–Brežice v naslednjih 5 letih Nad 5 mio EUR DRSI cestna infrastruktura
Vzhodna obvoznica Brežic v naslednjih 5 letih Nad 5 mio EUR DRSI cestna infrastruktura
Rekonstrukcija ceste Murska
Sobota–Gederovci
v naslednjih 5 letih Nad 5 mio EUR DRSI cestna infrastruktura
67
Palais&Villa Schellenburg – prestiž v osrčju Ljubljane
V središču Ljubljane na območju nekdanjega Kolizeja družba
Reitenburg gradi kompleks Schellenburg s prestižnimi,
nadstandardnimi stanovanji in poslovnimi prostori. Sestavljen
je iz dveh objektov: večje zgradbe Palais, ki sledi ritmu
oblikovnega jezika pripadajočega poslovnega objekta, in
manjše Ville, ki odraža značaj suverenega osamelca. V obeh
objektih bo skupaj 125 razkošnih stanovanj, pod kompleksom
bo zgrajena garažna hiša.
Maja so začeli izkop gradbene jame. Dokončno gradbeno
dovoljenje je bilo pridobljeno decembra 2019. Gradnja kompleksa
bo dokončana do konca leta 2022, stanovanja pa bodo
kupci dobili na začetku leta 2023.
Podpisovanje prodajnih pogodb se je že začelo. Samo v nekaj
tednih so nekatera nadstropja popolnoma ali skoraj razprodana.
Zanimanja na nakup je veliko, kar kaže, da Ljubljana
potrebuje ponudbo tudi zelo luksuznih stanovanj – najdražje
stanovanje pa je bilo prodano že takoj.
Informacije o projektu so na voljo na spletni strani:
www.schellenburg-living.com.
68 2
Član
Pomemben igralec
na področju
kontejnerskih
prevozov
TPG logistika opravi 11 odstotkov kontejnerskih prevozov,
ki gredo iz Luke Koper, svoje logistične tokove pa je
razpredla po celem svetu.
Koprska družba TPG
logistika na trgu deluje
enajsto leto in sodi
med vodilne logistične
operaterje na področju
jugovzhodne Evrope. Svoje poslovanje
je razširila po celem svetu –v
lastni režiji ali s pomočjo partnerjev.
Specializirali so se za kontejnerske
pošiljke, pri čemer izkoriščajo
ugodno geografsko lego Luke
Koper in njeno prilagodljivost. Za
svoje stranke pa izvajajo celovite
logistične storitve, pri čemer stavijo
na zaupanje, osebno predanost in
globalno prisotnost.
Z iZvoZom ustvarijo 80
odstotkov prihodkov
Po besedah direktorja Tilna Pahorja
z izvozom pošiljk prek koprskega pristanišča
ustvarijo 80 odstotkov svojih
prihodkov. Imajo lastno carinsko
službo in AEO certifikat, ki jih uvršča
med zaupanja vredne izvajalce carin-
Promo
693
skih postopkov, zato lahko za svoje
stranke carinske postopke izvajajo prijaznejše
in hitreje. V okviru partnerske
ladijske agencije TPG Agency nudijo
tudi zanesljivo in strokovno asistenco
ob sprejemu in odpravi ladij.
Opravljajo tudi zbirniške kontejnerske
prevoze, na željo strank
tudi letalske pošiljke. V prihodnosti
načrtujejo vzpostavitev zmogljivosti
na brniškem letališču.
storitve po meri strank
Tilen Pahor kot konkurenčne prednosti
družbe TPG logistika izpostavlja
veliko zavzetost pri zadovoljevanju
potreb svojih strank. Upoštevajo
njihove zahteve in s svojim znanjem
ter težnjo po učinkovitosti predlagajo
najbolj premišljeno logistično rešitev
po meri. Njihov cilj je zagotavljati
učinkovitost in zanesljivost v celotni
oskrbovalni verigi naročnikov.
Stranke tudi sproti obveščajo o stanju
blaga na poti in morebitnih spremembah.
»Ko stranka odda pošiljko, lahko
nanjo pozabi, saj mi poskrbimo, da
pride na cilj v dogovorjenih rokih in jo
o tem tudi obveščamo,« razlaga sogovornik.
Dodaja, da s strankami gradijo
dolgoročne odnose, kar je mogoče
doseči le s kakovostnim izvajanjem
storitev, hitrostjo in odzivnostjo.
vZtrajna rast
V TPG logistiki na sedežu v Kopru
zaposlujejo 62 ljudi, v Avstriji imajo
pisarno. Na Reki, v Beogradu in Baru
pa imajo skupna podjetja z nizozemskimi
partnerji. Lani so iz osnovne
poslovne dejavnosti v koprski pisarni
ustvarili 44 milijonov evrov prihodkov.
V enajstih letih poslovanja dosegajo
dobiček in vztrajno rastejo. Uspešnemu
poslovanju so botrovali številni
dejavniki, Tilen Pahor pa na prvo
mesto postavlja zavzetost in znanje
njihovih zaposlenih.
Želijo si več stikov s kupci
Pandemija Covid-19 jih ni prizadela,
ravno nasprotno – pomorski logistični
tokovi, v katere so vključeni v
TPG logistiki, so se povečali. Želijo
Celovite
logistične
storitve
Storitve družbe TPG logistika
vsebujejo:
organizacijo prevoza
(kamionski, ladijski ali zračni),
svetovanje,
skladiščenje in pretovor blaga,
carinjenje.
si, da bi se karantenske omejitve
sprostile čim prej in bi lahko svoje
stranke osebno obiskovali in pridobivali
nove. Trudijo se, da obstoječim
zagotavljajo čim bolj kakovostne
storitve. V prihodnosti nameravajo
tudi izboljšati informacijsko podporo
svojemu poslovanju.
70
SBC | Novi plačni izpiski | September 2020
Ali veste, koliko plačujete za bodočo pokojnino in zdravstvo?
Tudi zaposleni pravzaprav ne vedo, koliko v resnici zaslužijo
oziroma koliko za njihovo plačo nameni podjetje (celoten
znesek plače, z vsemi prispevki in davki). SBC je zato skupaj s
partnerji pripravila nove plačne izpiske.
5 ključnih podatkov o
vaši plači
Foto: Shutterstock
Avtor: Katarina Pernat
niso pozorni,
koliko pravzaprav zaslužijo
v bruto znesku, koliko
plače pa dobijo izplačane
v neto znesku. Kompleten
»Zaposleni
zaslužek zaposlenega ni
samo neto plača, ampak neto plača z vsemi
prispevki in davki. Med njimi so, poleg
dohodnine, najvišji prispevki za zdravstveno
in pokojninsko zavarovanje. Poenostavljeno
povedano ti prispevki pokažejo, koliko
zaposleni vsak mesec plačujemo za pravico do
svoje bodoče pokojnine in za svoje zdravljenje,
če bo to potrebno,« je za SBC Podjetnik pojasnil
goran Novković, izvršni direktor SBC.
zapleTeni prikazi plač vodijo do
NezaupaNja
Člani SBC iz vrst računovodskih servisov –
Revidera, Vizija računovodstvo in Simič & partnerji
– so na pobudo SBC pripravili predlog novih
plačnih izpiskov, ki bodo preglednejši in bodo
vsebovali pet ključnih podatkov.
»Upamo, da bodo delavci bolje razumeli,
kolikšen del njihove plače oziroma celotnega
stroška dela gre za socialne prispevke in
akontacijo dohodnine ter koliko dobijo na svoj
račun v obliki neto plače,« je povedal davčni
strokovnjak Ivan Simič iz Simič & partnerji.
Renata Flis iz Revidere je dodala, da bodo
plačni izpiski veliko bolj pregledni: »Tudi delodajalcu
je v interesu, da transparentno prikaže obračun
plače zaposlenim. Zelo zapleten in nerazumljiv izkaz
plačnih izpiskov vodi do splošnega nezaupanja
in vprašanj, ki bodo zdaj z novo obliko plačnega
izpiska v veliki meri rešena.« Katarina Ložar iz Vizije
računovodstva pa je prepričana, da bo nov pregled
številk na plačnih izpiskih sprožil kar nekaj zanimivih
vprašanj med zaposlenimi. »Delavec bo zaznal
spremembo in se začel spraševati o podrobnostih,
povezanih z njegovo plačo. Pojavila se bo želja
po dodatnih pojasnilih, kar bo pripomoglo k večji
ozaveščenosti celotne delovne populacije,« je
zagotovila Ložarjeva ob zagonu tega novega
projekta skupaj s SBC.
delavcem nalijmo čiSTega vina
Vsi partnerji pozivajo, naj se delodajalci v čim
večjem številu odločijo za nove plačne izpiske.
»Več podjetij ko bo pristopilo, bolj bomo
povečali zavedanje med ljudmi, da je skupni
znesek plače bistveno višji kot neto plača. Ob tem
Novi plačni izpiski
71
pa bodo podjetja svojim zaposlenim pregledno
nalila čistega vina na vrhu plačnega izpiska, ko
gre za vplačilo v pokojninsko in zdravstveno
blagajno. Zaposlenim nič več ne bo treba
seštevati različnih postavk, ampak bodo ključni
podatki na vrhu,« je napovedal Novković in dodal,
da finančne službe z novimi plačnimi izpiski ne
padejo v nov zapleten proces dela.
S tem se strinja tudi Renata Flis: »Finančne
službe s tem niso dodatno obremenjene, le ITstrokovnjaki
s predlagano vsebino pripravijo nov
videz plačilnega izpiska. To je dodatni strošek
IT-storitev, ki pa je enkraten in je namenjen prikazu,
koliko delavec zasluži ter koliko prispeva v blagajni
za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje.«
Na SBC so pripravili dopis, ki ga lahko tisti, ki se boste odločili
za nove plačne izpiske, pošljete svojim zaposlenim. Prav tako
ga lahko najdete na spletni strani https://www.sbc.si/2020/09/16/5-
kljucnih-podatkov-o-vasi-placi/
Spoštovani sodelavke in sodelavci,
z izplačilom plač v oktobru nekoliko spreminjamo plačne izpiske. Da bodo bolj pregledni, vam po
novem na vrhu plačnega izpiska posebej navajamo 5 ključnih podatkov:
Skupni znesek plače, ki vam pove, kolikšna je vaša plača v celoti (z vsemi prispevki in davki,
1. brez povračila za prehrano in prevoz), torej kolikšen je vaš zaslužek v celoti.
Vsi davki in prispevki, v katerih so vštete vse dajatve, ki jih moramo po zakonu v vašem
2. imenu v podjetju odšteti od vaše plače in jih nakazati različnim državnim oziroma javnim
blagajnam, pri čemer vam posebej navajamo:
a. pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki vam pove, koliko smo skupaj od vaše
plače po zakonu vplačali za vašo bodočo pokojnino,
b. zdravstveno zavarovanje, ki vam pove, koliko smo skupaj od vaše plače po zakonu
vplačali za zdravstvo oziroma za vaše potencialno zdravljenje.
Neto plača, ki je vam jo – poleg povračila za prevoz na delo in prehrano
3. – nakažemo na vaše osebne račune.
Iz teh podatkov boste torej lahko poslej vsak mesec videli, kakšna je razlika med vašim celotnim
zaslužkom in neto plačo, ki vam je nakazana na osebni račun. Obenem pa tudi, koliko vsak mesec po
zakonu od vaše celotne plače odštejete za vašo bodočo pokojnino in zdravljenje.
S spoštovanjem.
poziv podjeTjem in uSTanovam: uporaBljajTe nove plačne izpiSke
Vse tri računovodske službe so že povezane tudi s svojimi IT-podjetji, ki jim pripravljajo plačne
izpiske za različna podjetja. »Vsem trem smo v SBC zato še posebej hvaležni za pomoč in podporo.
Upravni odbor SBC je ta projekt že potrdil. V nadaljevanju bomo obvestili in pozvali vse svoje člane,
druge računovodske družbe, druge gospodarske asociacije in zaveznike, naj se pridružijo in začnejo
uporabljati nove plačne izpiske,« je povedal Novković.
Partnerji SBC
GENERALNI PARTNER SREBRNI PARTNERJI BRONASTA PARTNERJA
VSEBINSKI PARTNER
8,00 3 Praznik 86,01 8,00 56,09
86,01 56,09
50 Minulo 2,50 delo 47,31 30,85 2,50 47,31 30,85
176,00 100 BRUTO - REDNO DELO 1.939,62 176,00 1.264,78
1.939,62 1.264,78
72176,00 SBC 300 | Novi SKUPAJ plačni BRUTO izpiski | September 1.939,62 2020 176,00 1.939,62
301 22,10 SKUPAJ PRISPEVKI 428,66
22,10 428,66
302 Olajšava za dohodnino 291,67
291,67
Splošna: 291,67; Skupaj: 291,67;
303 OSNOVA ZA DAVEK 1.219,29
1.219,29
304 DAVEK 246,18
246,18
113,33 + 132,85 = 246,18; Od 708,33 = 113,33; 26% od 510,96 = 132,85; 113,33 + 132,85 = 246,18;
ZORNI KOT: PODJETJE
176,00 306 NETO IZPLAČILO 176,00 1.264,78
1.264,78
360 Prehrana 21,00 128,52
21,00 Koliko je podjetje izplačalo 128,52
365 Prevoz PODJETJE 21,00 D.O.O.
151,20
21,00 za plačo zaposlenega v celoti
Davčna številka : 1234567
151,20
400 SKUPAJ (z vsemi prispevki in davki,
NASLOV DODATKI 279,72
279,72
510 OD ZA IZPLAČILO 1.544,50
brez Datum povračila zaposlitve prehrano in : 01.01.20 1.544,50
POŠTA
prevoz) Skupna delovna doba : 05-00-0
j
Osnova Prispevki Stopnja iz bruto (plača Obračunani delavec) Za plačilo Osnova Stopnja
Koliko Osnovna Obračunani
je podjetje plača Za plačilo
nakazalo za : 1.892,3
000004 1.939,62 1 JANEZ Prispevek 15,500 DELAVEC
za pokoj. in inval. 0,00 zavar 300,64 1.939,62 15,500 zaposlenega od 0,00 njegove celotne 300,64
Mesečni fond ur : 176,00
1.939,62 2 NASLOV
Prispevek 6,360 za zdravstveno zavarovanj 0,00 123,36 1.939,62 6,360 plače v javne blagajne 0,00 = razlika 123,36
1.939,62 3 Prispevek 0,140 za zaposlovanje 0,00 2,72 1.939,62 0,140 med skupnim zneskom 0,00 plače in 2,72
POŠTA
1.939,62 4 Prispevek 0,100 za starševsko varstvo 0,00 1,94 1.939,62 0,100 izplačano Dopust po neto odločbi 0,00 plačo 1,94 : 26
SKUPAJ 22,100 PRISPEVKI 0,00 428,66
22,100 Preostali tekoči 0,00 dopust dni 428,66 : 14
Ključni podatki:
Koliko je podjetje nakazalo za
zaposlenega
Preostali stari
od
dopust
njegove
dni
celotne
: 0
) Skupni Osnova znesek Prispevki plače: Stopnja na bruto (plača Obračunani delodajalec) 2.251,90Za plačilo Osnova Stopnja Obračunani Za plačilo
plače v javne blagajne = razlika
Vsi
1.939,62
prispevki
11 Prispevek
in davki:
8,850 za pokoj. in inval. 0,00 zavar
987,12
171,66 1.939,62 8,850 0,00 171,66
med skupnim zneskom plače in
j 1.939,62
Pokojninsko
12 Prispevek
in invalidsko
6,560 za zdravstveno
zavarovanje:
zavarovanj 0,00
472,30
127,24 1.939,62 6,560
izplačano neto
0,00
plačo
127,24
1.939,62 13 Prispevek 0,060 za zaposlovanje 0,00 1,16 1.939,62 0,060 0,00 1,16
Zdravstveno zavarovanje:
260,88
1.939,62 14 Prispevek 0,530 za poškodbe pri delu 0,00 10,28 1.939,62 0,530 Koliko je podjetje 0,00 po zakonu
JUNIJ 10,28 20
Neto plača: 1.264,78
1.939,62 15 Prispevek 0,100 za starševsko varstvo 0,00 1,94 1.939,62 0,100 odštelo od plače 0,00 zaposlenega Datum izplačila: za 1,9405.07.
SKUPAJ 16,100 PRISPEVKI 0,00 312,28
16,100 njegovo potencialno 0,00 zdravljenje 312,28
SKUPAJ VSI PRISPEVKI IN 0,00 DAVKI 987,12
oziroma zdravstvo 0,00
VP Naziv vrste plačila Ure Procent Točke
987,12
Bruto
2 Redno delo 168,00 Koliko je podjetje zaposlenemu
Skupaj strošek v breme podjetja 2.531,62
2
1.806,302.531,62
1.1
izplačalo neto plače, po
3 Praznik 8,00 86,01
50Koliko Minulo je podjetje delo plačalo za skupni znesek plače za
nakazilu vseh prispevkov
2,50 in davkov (brez povračila 47,31
za
zaposlenega, vključno s povračiloma za prehrano in prevoz
100 BRUTO - REDNO DELO 176,00 prehrano in prevoz) 1.939,62 1.2
300 SKUPAJ BRUTO 176,00 1.939,62
301 SKUPAJ PRISPEVKI 22,10 428,66
302 Olajšava za dohodnino 291,67
Splošna: 291,67; Skupaj: 291,67;
303 NoVI OSNOVA PLAČNI ZA DAVEK IZPISEK
1.219,29
304 DAVEK 246,18
Povprečna Od 708,33 = plača 113,33; 26% od 510,96 = 132,85; 113,33 + 132,85 = 246,18;
306 NETO IZPLAČILO 176,00 1.2
360 Prehrana 21,00 1
365 Prevoz 21,00 1
400 SKUPAJ DODATKI 2
510 OD ZA IZPLAČILO 1.5
Prispevki iz bruto (plača delavec) Osnova Stopnja Obračunani Za plačilo
1 Prispevek za pokoj. in inval. zavar 1.939,62 15,500 0,00 300,64
2 Prispevek za zdravstveno zavarovanj 1.939,62 6,360 0,00 123,36
3 Prispevek za zaposlovanje 1.939,62 0,140 0,00 2,72
4 Prispevek za starševsko varstvo 1.939,62 0,100 0,00 1,94
SKUPAJ PRISPEVKI 22,100 0,00 428,66
Prispevki na bruto (plača delodajalec) Osnova Stopnja Obračunani Za plačilo
11 Prispevek za pokoj. in inval. zavar 1.939,62 8,850 0,00 171,66
12 Prispevek za zdravstveno zavarovanj 1.939,62 6,560 0,00 127,24
13 Prispevek za zaposlovanje 1.939,62 0,060 0,00 1,16
14 Prispevek za poškodbe pri delu 1.939,62 0,530 0,00 10,28
15 Prispevek za starševsko varstvo 1.939,62 0,100 0,00 1,94
SKUPAJ PRISPEVKI 16,100 0,00 312,28
SKUPAJ VSI PRISPEVKI IN DAVKI 0,00 987,12
Skupaj strošek v breme podjetja 2.531,62
Davčna številka : 12345678
Datum zaposlitve : 01.01.2015
Skupna delovna doba : 05-00-00
Osnovna plača : 1.892,31
Mesečni fond ur : 176,00
NASLOV
POŠTA
000004 JANEZ DELAVEC
NASLOV
POŠTA
Ključni podatki:
Dopust po odločbi : 26
ZORNI KOT: ZAPOSLENI
Preostali tekoči dopust dni : 14
Davčna številka : 12345678
Datum zaposlitve : 01.01.2015
Skupna delovna doba : 05-00-00
Osnovna plača Novi plačni izpiski : 1.892,31 73
Mesečni fond ur : 176,00
Dopust po odločbi : 26
Preostali tekoči dopust dni : 14
Preostali stari dopust dni : 0
Preostali stari dopust dni : 0
Skupni znesek plače:
2.251,90
Vsi prispevki in davki:
987,12
Pokojninsko in invalidsko zavarovanje:
472,30
PODJETJE Zdravstveno zavarovanje: D.O.O.
260,88
JUNIJ 2020
Davčna številka JUNIJ : 2020 12345678
Neto
NASLOV
plača: 1.264,78
Datum izplačila: 05.07.2020
Koliko Datum je zaposleni zaposlitve Datum zaslužil izplačila: : 05.07.2020 01.01.2015
POŠTA
plače v celoti (z vsemi
prispevki Skupna in delovna davki, brez doba : 05-00-00
re Procent VP Naziv Točke vrste plačila Bruto Neto Ure Procent Točke povračila Osnovna za prehrano plača Bruto in : 1.892,31 Neto
,00 000004 2JANEZ Redno delo DELAVEC 1.806,30 1.177,84 168,00 prevoz) 1.806,30 1.177,84
Mesečni fond ur : 176,00
,00 3NASLOV
Praznik 86,01 56,09 8,00 86,01 56,09
2,5050 Minulo delo 47,31 30,85 2,50 Koliko je bilo od celotne 47,31 30,85
POŠTA
,00 100 BRUTO - REDNO DELO 1.939,62 1.264,78 176,00 plače Dopust zaposlenega odločbi 1.939,62 vplačano v : 261.264,78
,00 300 SKUPAJ BRUTO 1.939,62
176,00 različne državne oziroma javne
Preostali tekoči 1.939,62 dopust dni : 14
blagajne
Ključni 22,10 301 SKUPAJ podatki: PRISPEVKI 428,66
22,10 428,66
Preostali stari dopust dni : 0
Skupni
302
znesek
Olajšava
plače:
za dohodnino 291,672.251,90
Koliko je zaposleni
291,67
po zakonu
Splošna: 291,67; Skupaj: 291,67;
Vsi prispevki in davki:
987,12
prispeval od svoje celotne
303 OSNOVA ZA DAVEK 1.219,29
Pokojninsko in invalidsko zavarovanje:
472,30
plače za bodočo
1.219,29
pokojnino
304 DAVEK 246,18
246,18
85 = 246,18; Zdravstveno Od 708,33 zavarovanje: = 113,33; 26% od 510,96 = 132,85; 113,33 260,88 + 132,85 = 246,18;
Koliko je zaposleni po JUNIJ 2020
,00 Neto 306 plača: NETO IZPLAČILO 1.264,78 1.264,78 176,00 zakonu prispeval od svoje 1.264,78
Datum izplačila: 05.07.2020
celotne plače za potencialno
360 Prehrana 21,00 128,52
21,00 zdravljenje oziroma zdravstvo 128,52
VP Naziv 365 Prevoz vrste 21,00 plačila 151,20 Ure Procent Točke 21,00 Bruto 151,20Ne
Koliko je zaposleni prejel
2 Redno 400 SKUPAJ delo DODATKI 168,00 279,72
neto plače (brez povračila
1.806,30 279,72
za
1.177,8
3 Praznik 510 OD ZA IZPLAČILO 1.544,50 8,00 prehrano in prevoz) 86,01 1.544,50 56,0
50 Minulo delo 2,50 47,31 30,8
Osnova Koliko je Stopnja Prispevki zaposleni iz bruto Obračunani prejel (plača osebni delavec) Za račun plačilo neto plače, Osnova Stopnja Obračunani Za plačilo
100 BRUTO - REDNO DELO 176,00 1.939,62 1.264,7
1.939,62 vključno 1 Prispevek 15,500 s povračiloma za pokoj. za 0,00 in prehrano inval. zavar in 300,64 prevoz 1.939,62 15,500 0,00 300,64
1.939,62
300 SKUPAJ
2 Prispevek 6,360
BRUTO
za zdravstveno 0,00 zavarovanj 123,36
176,00
1.939,62 6,360 1.939,62
123,36
1.939,62 301 SKUPAJ 3 Prispevek 0,140 PRISPEVKI za zaposlovanje 0,00 2,72 1.939,62 22,10 0,140 0,00428,66
2,72
1.939,62 302 Olajšava 4 Prispevek 0,100 za dohodnino za starševsko 0,00 varstvo 1,94 1.939,62 0,100 0,00291,67
1,94
Splošna: SKUPAJ 291,67; 22,100 Skupaj: PRISPEVKI 291,67; 0,00 428,66
22,100 0,00 428,66
303 OSNOVA ZA DAVEK PODJETJE D.O.O.
1.219,29 Davčna številka :
Osnova 304 DAVEK Stopnja Prispevki na Obračunani bruto (plača delodajalec) NASLOV Za plačilo
Osnova Stopnja Obračunani 246,18 Datum Za zaposlitve plačilo :
1.939,62 Od 708,33 11 Prispevek = 8,850 113,33; za 26% pokoj. od 510,96 0,00 in inval. = 132,85; POŠTA zavar 171,66 113,33 + 132,85 = 246,18; 1.939,62 8,850 0,00 Skupna delovna 171,66doba :
1.939,62 306 NETO 12 Prispevek IZPLAČILO 6,560 za zdravstveno 0,00 zavarovanj 127,24 176,00 1.939,62 6,560 0,00 1.264,7
Osnovna plača 127,24 :
1.939,62 13 Prispevek 0,060 za zaposlovanje 000004 0,00 JANEZ 1,16 DELAVEC 1.939,62 0,060 0,00 Mesečni fond 1,16 ur :
1.939,62 360 Prehrana 14 Prispevek 0,530 za poškodbe 0,00 pri delu NASLOV 10,28 1.939,62 0,530 21,00 0,00 10,28 128,5
1.939,62 365 Prevoz 15 Prispevek 0,100 za starševsko 0,00 varstvo POŠTA1,94
1.939,62 0,100 21,00 0,00 Dopust po odločbi 1,94 151,2 :
400 SKUPAJ SKUPAJ 16,100 DODATKI PRISPEVKI 0,00 312,28
16,100 0,00
Preostali tekoči
312,28
dopust dni 279,7 :
510 OD ZA SKUPAJ IZPLAČILO VSI PRISPEVKI 0,00 Ključni IN podatki: DAVKI 987,12
0,00 987,12
Preostali stari dopust dni 1.544,5 :
Skupni znesek plače:
3.570,08
Ključni
Skupaj
Prispevki PODJETJE
strošek
iz bruto D.O.O.
v breme podjetja Vsi prispevki 2.531,62 in davki:
1.652,23
2.531,62
(plača delavec) OsnovaDavčna Stopnja številka Obračunani : 12345678 podatki za Za plačilo
Pokojninsko in invalidsko zavarovanje:
748,77
1 Prispevek NASLOVza pokoj. in inval.
Zdravstveno
zavar
zavarovanje:
1.939,62 Datum 413,59 zaposlitve 15,500 : 01.01.2015 nadpovprečno
0,00 300,64
2 Prispevek POŠTA za zdravstveno Neto zavarovanj plača: 1.939,62 1.917,85 Skupna delovna 6,360 doba : 05-00-00 plačo 0,00 123,36
Datum izplačila
3 Prispevek za zaposlovanje 1.939,62 Osnovna plača 0,140 : 1.200,00 0,00 2,72
000004 4 Prispevek JANEZ DELAVEC za starševsko varstvo 1.939,62 Mesečni fond 0,100 ur : 176,00 0,00 1,94
SKUPAJ NASLOV
VP Naziv vrste plačila Ure Procent Točke Bruto
PRISPEVKI 22,100 0,00 428,66
POŠTA
2 Redno delo 168,00 2.863,64
Dopust po odločbi : 26
3 Praznik 8,00 136,36
Prispevki na bruto (plača 50delodajalec) Minulo OsnovaPreostali tekoči Stopnja dopust dni 2,50 Obračunani : 14 Za plačilo 75,00
Ključni 11 Prispevek podatki: za pokoj. in 100 inval. BRUTO zavar - REDNO DELO 1.939,62 Preostali 176,00 stari 8,850 dopust dni : 0 0,00 171,66 3.075,00
Skupni 12 Prispevek znesek plače: za zdravstveno 3001.428,03
zavarovanj SKUPAJ BRUTO 1.939,62 Ključni 176,00 6,560 0,00 127,24 3.075,00
Vsi prispevki
in davki:
576,50
13 Prispevek za zaposlovanje 301 SKUPAJ PRISPEVKI 1.939,62 0,060 22,10 0,00 1,16 679,58
Pokojninsko in invalidsko zavarovanje:
299,51
podatki za
302 Olajšava za dohodnino 291,67
14 Zdravstveno Prispevek zavarovanje: za poškodbe pri delu 165,44
1.939,62 0,530 0,00 10,28
Splošna: 291,67; Skupaj: 291,67; podpovprečno JUNIJ 2020
Neto 15 plača:
Prispevek za starševsko 303varstvo OSNOVA 851,53 ZA DAVEK 1.939,62 plačo 0,100 0,00 2.103,75 1,94
Datum izplačila: 05.07.2020
SKUPAJ PRISPEVKI 304 DAVEK 16,100 0,00 312,28 477,57
Od 2.083,33 = 470,83; 33% od 20,42 = 6,74; 470,83 + 6,74 = 477,57;
SKUPAJ VSI PRISPEVKI IN DAVKI 0,00
VP Naziv vrste plačila 306 NETO IZPLAČILO Ure Procent Točke 176,00 Bruto Neto
987,12
2 Redno delo 168,00 1.145,45 792,99
Skupaj 3 Praznik strošek v breme podjetja 360 Prehrana 8,00 54,55 21,0037,77
2.531,62
JUNIJ
74
SBC | Finance | September 2020
Še je čas za prijavo
na ugodnosti
Pregled kreditov in možnosti
nepovratnih sredstev, ki so podjetjem
na voljo v času koronakrize.
Avtor: Marko Vidrih
»V
tem obdobju so najbolj
aktualni brezobrestni
krediti za podjetja v
problemskih občinah ter
za gostinstvo in turizem.
Na voljo so tudi nepovratna
sredstva na področju izboljšanja snovne in
energetske učinkovitosti za mala in srednje velika
podjetja (MSP) s področja turizma in za naložbe
v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih
proizvodov. Še vedno je odprt tudi razpis za nakup
zaščitne opreme«, pojasnjujejo pri podjetju Tiko
Pro, ki je pripravilo pregled aktualnega stanja.
1Brezobrestni kredit B1
Kredit je namenjen podjetjem na problemskih
in obmejnih problemskih območjih v Republiki
Sloveniji za ohranjanje gospodarske dejavnosti,
zagotavljanja likvidnosti in dostopa do
financiranja. Višina zaprošenega zneska posojila
je od 5.000 do 50.000 evrov, obrestna mera
je ničodstotna. Višina sofinanciranja znaša do
100 odstotkov upravičenih stroškov, brez DDV.
Rok za prijavo je 9. 10. 2020.
2Brezobrestni kredit P7C COVID 2020
Kredit je na voljo podjetjem v sektorju gostinstva
in turizma. Prijavijo se lahko MSP-ji
na področju gostinstva ali turizma, ki imajo
najmanj 1 do največ 49 zaposlenih za polni
delovni čas. Sedež podjetja ali obrat mora
biti zunaj problemskih območij in obmejnih
problemskih območjih. Podjetja morajo imeti
S.BON-1 (Ajpes) na podlagi letnega poročila
za leto 2019 z oceno vsaj SB8. Višina kredita
lahko znaša od 5.000 do 50.000 evrov in lahko
krije do 100 odstotkov vrednosti upravičenih
stroškov podjetja. Obrestna mera je ničodstotna
in predstavlja brezobrestno posojilo. Roka
za prijavo sta 10. 9. 2020 in 9. 10. 2020.
3Nepovratna sredstva na področju izboljšanja
snovne in energetske učinkovitosti
Na tem razpisu lahko podjetja s področja
turizma (nastanitve ali gostilne) dobijo 75
odstotkov subvencije, do 200.000,00 evrov za
energetsko sanacijo svojih objektov. Na razpis
se lahko prijavijo MSP-ji iz celotne vzhodne kohezijske
regije ter zahodne regije iz obmejnih
občin: Ajdovščina, Bohinj, Bovec, Brda, Cerkno,
Divača, Gorje, Hrpelje - Kozina, Jezersko, Kanal,
Kobarid, Komen, Kranjska Gora, Miren - Kostanjevica,
Preddvor, Renče - Vogrsko, Sežana,
Tolmin, Tržič in Vipava. Rok za oddajo vlog je
30. 11. 2020.
4Kmetijstvo: ukrep 4.2.
Za kmetijstvo je v okviru ukrepa 4.2. (naložbe
v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih
proizvodov) na voljo 20 milijonov evrov za izboljšanje
konkurenčnosti živilskopredelovalne
panoge, modernizacijo opreme in objektov ter
njihovo večjo okoljsko in energetsko učinkovitost.
Posamezni prijavitelj lahko prejme od
5.000 do 5 milijonov evrov (za srednje velika
in velika podjetja), oziroma do 50 odstotkov
nepovratnih sredstev. Zaradi izrednih dogodkov,
kot je epidemija covid-19, so do podpore
upravičeni stroški naložb v predelavo ali
trženje kmetijskih proizvodov, ki so nastali po
12. marcu 2020. Rok za oddajo vlog je 26. 10.
2020.
5Razpis za nakup zaščitne opreme
Do porabe je odprt razpis za nakup zaščitne
opreme (pralnih obraznih zaščitnih mask,
obraznih zaščitnih mask za enkratno uporabo,
zaščitnih rokavic, razkužil, brezstičnih termometrov
za merjenje telesne temperature) za
zagotovitev ustrezne zaščite pred okužbami
in širjenjem virusa SARS-CoV-2. Prijavijo se
lahko mikro, mala in srednje velika podjetja z
minimalno petimi zaposlenimi. Posamezno
podjetje pa lahko prejme do 9.999,00 evrov
pomoči. Rok za prijavo je 31.10. 2020.
Finance
75
NAPOVEDANI RAZPISI ZA
NEPOVRATNA SREDSTVA
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
je julija napovedalo objavo dodatnih ukrepov
za pridobitev nepovratnih spodbud za gospodarstvo.
1javni razpis CoVID 19 za sofinanciranje
razvojnih projektov
Razpis bo namenjen zagotavljanju likvidnostne
pomoči MSP-jem, ki načrtujejo izvedbo razvojno
naravnanih projektov po posameznih prednostnih
področjih Strategije pametne specializacije
v sodelovanju s SRIP-i. Okvirna višina sredstev
bo 5 milijonov evrov, obdobje upravičenosti stroškov
pa bo od 12. 3. 2020 do 15. 10. 2020.
2javni poziv CoVID 19 za sofinanciranje
izpada prihodkov podjetjem v gostinstvu in
turizmu
Razpis bo namenjen MSP-jem, ki opravljajo
dejavnost v nastanitvenih gostinskih obratih
ter restavracijah in gostilnah. Predvidenih je
13 milijonov evrov sredstev za ta namen, obdobje
upravičenosti stroškov bo od 1. 2. 2020
do 15. 10. 2020.
3Javni razpis COVID 19 za prilagoditev
poslovanja za mala podjetja na obmejnih
problemskih območjih
Razpis bo malim podjetjem na področju predelovalne
dejavnosti omogočil ponoven zagon
poslovne dejavnosti in ohranitev delovnih
mest. Stroški bodo upravičeni v obdobju od
12. 3. 2020 do 15. 10. 2020.
4javni razpis Planinska koča
Namen razpisa je spodbuda k ukrepom za
rabo obnovljivih virov energije ter za zmanjšanje
rabe energije in snovi ter prav tako spodbuda
k razvoju oziroma preoblikovanju turističnih
proizvodov in načinov poslovanja v skladu s
trajnostnimi usmeritvami (zeleni proizvodi) za
izboljšanje konkurenčnega položaja. Upravičenci
pri tem razpisu bodo društva, višina razpisanih
sredstev je 5 milijonov evrov. Obdobje
upravičenosti stroškov bo od datuma oddaje
vloge do 30. 10. 2020. Objava je bila sicer predvidena
že v avgustu.
DH Poslovni paket
Podpiramo
podjetnost
• 9 mesecev brezplačno vodenje
poslovnega računa in uporaba
elektronske in mobilne banke
• brez pristopnine za elektronsko
in mobilno banko
• polovični stroški odobritve limita
• ter poslovna debetna kartica Debit
Mastercard, ki omogoča spletna plačila
Akcija velja za podjetja, samostojne
podjetnike in zasebnike ter traja do 31.12.2020.
Več na www.dh.si ali v poslovnih enotah hranilnice.
76
SBC | Nakupi podjetij | September 2020
10 korakov, če
se odločate za
nakup podjetja
Nekatera podjetja
so čas koronske
krize izkoristila za
nakupe oziroma
prevzeme.
Avtor: Jan Tomše
Kako se jih lotiti in kaj pri tem
upoštevati, je z 10 koraki razložila
Urška gornik, svetovalka za
podjetniške finance v NLB.
AKTIVNOSTI PRED NAKUPOM
1korak: Kaj kupec kupuje?
V tej fazi si mora kupec postaviti vprašanje, kaj
išče, in vedeti, ali je to v skladu z dolgoročno
strategijo njegovega podjetja. Analizirati mora panogo,
tržne deleže, geografsko prisotnost, nabor produktov in
konkurenco. Na osnovi analize kupec postavi strategijo
nakupa: je to namen razširitve produktnega asortimenta,
geografske razširitve, vertikalne ali horizontalne
povezave …
2korak: Strategija iskanja tarče
Pomembno si je zastaviti strategijo iskanja.
Kupec lahko išče in presoja po različnih kriterijih.
Pomembno je, da so ti določeni čim bolj podrobno
z namenom pridobitve užitnega nabora potencialnih
tarč. Poslovni kriteriji so lahko dejavnost, velikost,
lokacija, lastništvo, stranke ali dobavitelji. Finančni kriteriji
so lahko prihodki, dobiček, denarni tok, kakovost
ali cena.
3korak: Analiza trga
V tem koraku ob finančnih in poslovnih
kriterijih naredimo seznam potencialnih
tarč. Ta korak lahko kupec izvede sam ali pa to stori ob
pomoči svetovalca.
Primer iz prakse: Podjetje s presežki sredstev je iskalo
tarčo v določeni industriji in se obrnilo na svetovalca.
Natančno je opredelilo svoj cilj, kar je svetovalcu omogočilo,
da je takoj omejil nabor potencialnih tarč. Poslovni
kriteriji so bili srednje veliko podjetje na slovenskem trgu
v točno določeni dejavnosti, finančni kriterij pa je določal
velikost prihodkov. Omenjeni kriteriji so omogočili analizo
trga, na katerem je bilo identificiranih 10 potencialnih
tarč. Seznam je svetovalec predstavil naročniku, s katerim
sta pripravila končni nabor za nadaljevanje procesa.
Izbrani sta bili dve podjetji, s katerima so vzpostavili
stik. Takšen ožji nabor predstavlja razumno število za
nadaljevanje procesa, kar je premišljeno tako z vidika
časovne kot stroškovne komponente.
4korak: Pristop k potencialni tarči
Če v postopku sodeluje svetovalec, se potencialnemu
kupcu v tej fazi še ni treba razkriti, v
nasprotnem primeru tu nastopi neposredni stik s
potencialno tarčo.
Prvi dokument v tem postopku je sporazum o
nerazkrivanju informacij (NDA). Tu se pojavi tudi
prvi mejnik – preveriti je treba, ali pri tarči obstaja
zanimanje. Pomembno je vedeti, kaj je namen prodaje
(primer: prodajalec nima naslednika, slabše poslovanje
…). To namreč vpliva na nadaljnji proces.
Pri tem koraku se lahko pojavi past, kadar prodajalec ni
zares pripravljen prodati podjetja in želi le testirati odkupno
ceno, ki bi jo podjetje plačalo. Zgodi se lahko, da
bo interesenta vodil skozi proces in na koncu postavil
nerazumno ceno. Razlog za prodajo je zato priporočljivo
poznati, saj se s tem oblikuje nadaljnji proces.
DOBRA IZVEDBA PRVIH ŠTIRIH KORAKOV
jE IZjEMNo PoMEMBNA, SAj KUPCA
PRIPRAVI NA PoZNEjŠA PogAjANjA,
IZPOSTAVLJA URŠKA GORNIK.
NAKUPNA FAZA
5korak: ocena vrednosti tarče
V tej fazi so potrebni podatki o podjetju tarči in
podpisan dokument o nerazkrivanju informacij
(NDA). Interesent pregleduje finančne in poslovne podatke
o tarči ter se sreča z lastnikom oziroma odločevalci
potencialne prevzemne tarče.
Ovrednotijo se sinergije z vidika prihodnjega poslovanja
in načrtovanja. Pomembno je razumeti gonilnike
poslovanja; to je mogoče zagotoviti s podatki o tarči in
informacijami, ki jih razkrije tarča. Zahtevani so zgodovinski
podatki, pa tudi načrt za prihodnost. Ne glede
na finančni plan, ki ga posreduje stranka, je ob razumevanju
zgodovinskih dejavnikov vedno priporočljivo
pripraviti lastno oceno projekcij poslovanja.
Nakupi podjetij
77
Pri oceni vrednosti je smiselno vrednotiti po različnih
metodah: po metodi diskontiranih denarnih tokov (DCF)
in po metodi mnogokratnikov EBITDA (zlasti prideta
v poštev metoda primerljivih transakcij in metoda primerljivih
borzno kotirajočih podjetij). Vsaka od naštetih
metod omogoča določene informacije in ugotovitve.
6korak: Strukturiranje nezavezujoče ponudbe
Cilj tega koraka je v proces vključiti obe strani,
nakupno in prodajno. Podpisana nezavezujoča
ponudba bo namreč osnova za poznejšo
kupoprodajno pogodbo. Potrebne so natančne
razprave in pogovori ter intenzivna pogajanja,
da bi dosegli čim večje soglasje, saj se lahko v
nasprotnem primeru zalomi pri podpisu zavezujoče
ponudbe. To lahko pomeni izgubo stroškov
iz naslova skrbnega pregleda in izgubo časa, zato je
izjemno pomembna vloga svetovalca. Ta lahko olajša
marsikateri izziv in podjetjem pomaga, da se izognejo
napakam, poudarja Urška Gornik. Po podpisu nezavezujoče
ponudbe sledi korak, ki je najpomembnejši del
celotne transakcije.
7korak: Skrbni pregled
Skrbni pregled običajno traja od tri do osem
tednov in je osnova za kasnejše vrednotenje
podjetja. Gre za zelo zahteven proces, ki je velik
izziv, sploh če ga podjetje izvaja samo, opozarja
Urška Gornik. O skrbnem pregledu se je smiselno
posvetovati s specializiranim svetovalcem, ki
bo znal oceniti potrebno vsebino skrbnega pregleda
(finančno, davčno, pravno, IT, kadrovsko, okoljsko
področje in podobno).
Namen finančnega skrbnega pregleda:
Priskrbi informacije o finančnem rezultatu
in finančni poziciji ter mu pomaga pri kasnejšem
vrednotenju.
Predstavi razumevanje kvalitete poročanega
EBITDA ter povezanih omejitev in tveganj.
Omogoči oceno o višini potreb po financiranju
poslovanja.
Omogoči razumevanje prehoda med vrednostjo
celotnega kapitala in vrednostjo lastniškega
kapitala ter mu zagotovi informacije za pogajanja
pri kupoprodajni pogodbi in za prilagoditev cene.
Prilagoditev cene se nanaša zlasti na neto dolg in
denarna sredstva, na obratni kapital (capex), drugi
dejavniki, ki vplivajo na ceno, pa so tudi zaveze,
obveznosti in presežna sredstva, ki se v postopku
nakupa lahko tudi prodajo.
Cilj skrbnega pregleda je razkriti okostnjake v omari
in jih uporabiti v prid pri določanju cene nakupa.
8korak: Priprava kupoprodajne pogodbe
Priprava kupoprodajne pogodbe poteka vzporedno
s skrbnim pregledom. Treba je vključiti
primerne pravne vzvode (garancije in podobno),
ki nas varujejo, če se po nakupu razkrijejo
prej neodkrite nevarnosti. Položaj v zadnjih
mesecih je tudi pokazal, da je pomembno
vključiti klavzule, kot je klavzula MAC (klavzula
o bistveni negativni spremembi, ki lahko
občutno zmanjša vrednost podjetja). Kupoprodajno
pogodbo spremljajo tudi dopolnilni dokumenti, na
primer delničarski sporazum, kjer obstoječi lastniki
ostanejo prisotni z minimalnim deležem na vodstvenih
položajih.
9korak: Financiranje nakupa
V tem koraku pride do izvedbe financiranja nakupa,
vendar je treba o tem razmišljati že prej.
Prodajalec bo verjetno že pri podpisu nezavezujoče
ponudbe zahteval dokaz o zaprti finančni strukturi.
Financiranje je lahko izvedeno z lastnimi sredstvi, z
dolgom ali z dolgom na kapitalskih trgih.
Podpis pogodbe
Po podpisu pogodbe se delo za prevzemnika
oziroma kupca šele dobro začne. 10korak:
Najtežji del je namreč integracija kupljenega podjetja.
Znani so primeri, ko je bil prevzemni proces uspešen,
a sta se podjetji pozneje razšli, saj integracija
procesov in poslovne kulture ni bila uspešna. Integracija
zahteva aktivno udeležbo strokovnih služb, kar
pomeni, da bo osnovna dejavnost začasno utrpela
zmanjšanje internih resursov. O udeležencih integracije
je zato dobro razmišljati vnaprej in osebe, ki bodo
sodelovale, aktivno vključiti že pri skrbnem pregledu,
izpostavlja Urška Gornik.
Nasvet je bil predstavljen na SBC
Webinarju, ki je 26. avgusta potekal v
organizaciji SBC in generalnega partnerja
dogodkov kluba – NLB.
Generalni partner
78 4
Član
KAMEN –
od surovine
do končnega
izdelka
PULTI / POLICE / STOPNICE / TALNE OBLOGE / NAGROBNI SPOMENIKI
OBLOGE KAMINOV / KAMNITI PORTALI / MIZE / GRANIT / MARMOR
SILESTONE / DEKTON / DEKORATIVNI KAMEN
1. Okenske police
Danes okenske police služijo tako
funkciji zaščite zidu kot estetiki. Program
izdelave podjetja Kamen Jerič
obsega notranje in zunanje police,
police za pokrivanje zidanih balkonov,
škarp …
Vremenski vplivi za naravni kamen niso
nikakršna težava. Za zunanje površine
priporočajo granit, za notranje površine
pa marmor, granit, tehnični kamen …
Po naročilu izdelajo police, ki so lahko
različnih obdelav, oblik in detajlov.
S
prepletanjem tradicionalne
in najsodobnejše tehnologije
v podjetju Kamen
Jerič strankam zagotavljajo
najboljše razmerje med
kakovostjo in ceno izdelka.
50 let tradicije v
obdelavi kamna
Podjetje Kamen Jerič je podjetje z
več kot 50-letno tradicijo v obdelavi
naravnega kamna in prav izkušnje so
jih čez leta bogatile.
Podjetje od svoje ustanovitve naprej
uspešno raste in v skladu s tržnimi potrebami
izpolnjuje tako svoj proizvodni
program kot tehnologijo. Njihove izdelke
krasi kakovostna izdelava, visok čut
za estetiko, unikatna idejna zasnova,
pri čemer se uporablja najsodobnejša
računalniško vodena strojna oprema.
S prepletanjem tradicionalne in
najmodernejše tehnologije so svojim
strankam zagotovili odlično razmerje
cen in kakovosti, kar pa je njihovo
zagotovilo za prihodnosti.
Poznani so po celi Sloveniji in segajo
tudi onkraj naših meja.
eleganca in pridih narave
v vašem domu
Kamen ima naraven in vedno unikaten
videz, ki nikoli ne zastara. Lepota
narave, združena z vašim domom,
poslovnim prostorom doda prefinjenost
vsem prostorom.
Kratek opis za štiri izmed najpomembnejših
dejavnosti v podjetju:
2. Kuhinjski in kopalniški pulti
Pulti v modernejšem času ne predstavljajo
več samo delovne površine za
kuhanje, ampak pričarajo lep estetski
videz in dajejo poseben pomen
prostoru. Zato so pulti iz naravnega
kamna prava izbira.
Izdelujejo vse vrste pultov iz marmorja
in granita – od KUHINJSKIH,
KOPALNIŠKIH pa do GOSTINSKIH …
Za kuhinjski pult se običajno uporablja
granit, saj je zaradi svojih lastnosti
najtrpežnejši in se zelo težko poškoduje.
Odporen je proti vročini, urezninam
in odrgninam. Tako lahko brez
skrbi odlagamo vročo posodo in tudi
režemo na njem, ne da bi potrebovali
kakršno koli zaščito. Marmor pa se
uporablja predvsem za kopalnico, saj
je kot material bolj krhek od granita in
je potrebno nekaj več previdnosti.
Da pa bi se prilagodili željam vseh
strank, so vpeljali tudi umetni kamen
– kvarc svetovno znane znamke
Cosentino®. Ima videz in težo narav-
Promo
795
nega kamna, vendar se lahko pohvali
z višjo trdnostjo in odpornostjo in je
brez zaščite odporen proti maščobi.
Pulti Silestone ali Dekton so edine
kremenaste delovne površine opremljene
s protibakterijsko zaščito, ki
preprečuje rast bakterij, ki so prisotne
tudi v najbolj čistih kuhinjah.
3. Stopnice
Stopnišče je poseben prostor, ki omogoča
vertikalni prehod skozi objekt.
Danes ne šteje več le funkcionalnost
stopnic, kot je premagovanje višinskih
razlik med nivoji terena ali med etažami
v stavbi, ampak so vse bolj okras in
osrednji del vašega doma.
Stopnišče iz naravnega kamna bo
zagotovo pustilo unikaten pečat, saj
zaradi neomejene življenjske dobe in
naravnega in lepega videa daje pridih
skladnosti, prestiža in prefinjenosti.
Poleg naštetih lastnosti pa so stopnice
iz naravnega kamna enostavne
tudi za čiščenje in vzdrževanje.
Nekoč so prevladovale stopnice iz
marmorja, saj je veljal za prestižnejši
material, v današnjem času pa jih
zamenjujejo stopnice iz granita, saj je
kot material manj občutljiv na obrabo,
poškodbe in umazanijo.
Nudijo različne površinske obdelave
stopnic od polirane, žgane do štokane,
ter kombinacije žgane in ščetkane.
Pri notranjih stopnicah je površina
običajno polirana, pri zunanjih stopnicah
pa je priporočljiva groba (žgana/
peskana) obdelava nastopnih ploskev.
Ta obdelava preprečuje zdrs pri hoji,
ko so mokre ali zasnežene.
Robove obdelajo z različnimi profilnimi
orodji. Za estetsko usklajenost
prostora obliko robov določite skladno
z robovi stenske obloge.
4. Nagrobni spomeniki
Nagrobni spomeniki iz naravnega kamna
imajo skoraj neskončno življenjsko
dobo, saj jih odlikuje odlična odpornost
proti zunanjim vremenskim vplivom.
Vsak nagrobnik, izdelan pri podjetju
Kamen Jerič, je unikaten izdelek, saj
se prilagodijo željam kupcev, ki ob
sebi želijo imeti del večnosti. Vselej
prisluhnejo željam strank, po želji pa
lahko prepustite zasnovo tudi njihovim
oblikovalcem, saj jih odlikuje
unikatna idejna zasnova in visok čut
za estetiko. Na osnovi dimenzij in
barve kamna bodo skupaj z vami in
vašimi željami računalniško izrisali 3D-
-načrt, in tako zagotovili vizualizacijo
želenega izdelka.
S pomočjo najnovejše tehnologije
in modernih žag, kot je CNC, bodo
ugodili tudi strankam z najzahtevnejšimi
željami.
Poleg izdelave pa izvajajo tudi druge
dejavnosti, kot so: obnove nagrobnikov,
ročno klesanje črk in podob,
ponujajo pa tudi širok izbor nagrobnih
vaz in lučk.
Ponudba podjetja
Kamen Jerič
Predelava naravnega kamna od
surovine do končnega izdelka.
Razrez blokov v plošče raznih debelin
(diamantna žica).
Razrez plošč v končne izdelke
(police, stopnice, tlaki, pulti, mize,
spomeniki ...)
Stalna zaloga več kot 100 različnih
vrst kamnov iz celega sveta. V razstavnem
salonu na več kot 750 m 2
površine ni težko najti materiala, ki
si ga stranka želi.
Naravni kamen: marmor in granit.
Tehnični kamen: Silestone in Dekton.
Jumbo keramika.
Površinska obdelava plošč (poliranje,
peskanje, žganje, četkanje …).
Materiali za zunanjo ureditev (dekorativni
kamen, tlaki, cokelj …).
3D-izris (stopnice, nagrobniki, pulti …).
Montaža izdelkov.
Svetovanje pri izbiri kamnov, vrsti in
načinu obdelave.
Vizija podjetja:
Približati in predstaviti naravni
kamen širši populaciji.
Postati najbolj zanesljiva in prijazna
družba na področju kamnoseštva.
S kakovostnimi izdelki uspešno
obvladovati izzive sedanjosti in
prihodnosti.
Ostati prepoznavni proizvajalci
visokokakovostnih in specializiranih
izdelkov.
Utrditi položaj podjetja na slovenskem
in tujem trgu.
Nenehno posodabljanje
tehnološke opreme.
Iskanje novih možnosti uporabe
kamna v sodobni arhitekturi in
oblikovanju.
Za podrobnosti obiščite spletno
stran podjetja www.kamnosestvo-
-jeric.si, sedež podjetja v Struževem
ali jih pokličite na 04 25 25 500
oziroma jim pišite na info@kamnosestvo-jeric.si
in z veseljem vam
bodo pomagali.
80
SBC | Povezovanje v SBC | September 2020
SBC Erasmus –
pilotni projekt za
naslednike
»Če rastemo skupaj, bo lokalno
gospodarstvo močnejše in
od takšnih projektov bomo
dobiček želi prav vsi,« pravi
Peter Malalan.
Avtorica: Aleksandra Godec
da je
povezovanje podjetnikov
izjemnega pomena.
Temu pritrjujeta tudi
hči Tjaša in njen partner
»Verjamem,
Nejc, ki se srečanj SBC
Naslednikov vedno zelo veselita. Ugotavljata,
da se spoprijemata s podobnimi izzivi kot
drugi, na srečanjih pa se pogosto odpirajo
zanimive razprave, ki sem in tja prerastejo v
nove projekte,« pojasnjuje Peter Malalan.
Da zgledi vlečejo, velja tudi za podjetje
Malalan. »Med člani občudujemo družino
Podkrižnik, ki svoje zamisli uresničuje z
neverjetno zagnanostjo in učinkovitostjo ter
nam pri mnogih projektih predstavlja odličen
podjetniški vzor.«
Poslovno so se v podjetju Malalan na enem
od dogodkov SBC povezali s podjetjem Mihe
Lavtarja (Optiweb), v katerem za Malalanove
aktivno pripravljajo novo spletno stran z razširjeno
ponudbo. Prav tako so se povezali še s podjetjem
Avantcar: »Sam sem navdušen uporabnik njihove
storitve Avant2Go, ki predstavlja pomemben korak
v smeri trajnostne mobilnosti.«
urar, ki ideje za izBoljšave črpa iz
proizvodNje
Povezovanje članov SBC v podjetju Malalan je
pokazalo pozitiven vpliv na nadgradnjo znanja
zaposlenih. Peter Malalan kot dober primer
navaja proizvodnjo, »kjer je izmenjava izkušenj
s podjetniki iz proizvodno usmerjenih branž
pripeljala do vpeljave zanimivih izboljšav, ki jih z
velikim entuziazmom vpeljujemo tako v Ljubljani
kot v Zagrebu«.
Veliko prednost namreč vidijo prav v
povezovanju in deljenju znanja. »Ko bomo
prišli do določenega projekta, se bodo zadeve
'poklopile' in bo vsem vse lažje,« dodaja Peter
Malalan, potomec, ki je v posel vpeljal že tretjo
generacijo draguljarjev in urarjev.
»V veliko
zadovoljstvo mi je, da
krog ljudi, kot je SBC, k
temu pripomore s svojimi
bogatimi in raznovrstnimi
izkušnjami.«
doBri čaSi za
Peter Malalan
prihodnoST članov
Članom SBC se obeta svetla prihodnost. Peter
Malalan jo vidi tudi v ideji SBC Erasmus, s
katerim si bodo izkušnje nabirali člani skupine
SBC Nasledniki: »Če rastemo skupaj, bo lokalno
gospodarstvo lahko le močnejše in v prihodnosti
bomo od takšnih projektov želi dobiček prav vsi.«
SBC Erasmus je pilotni projekt, s katerim
želijo v SBC – Klubu slovenskih podjetnikov
naslednikom članov kluba omogočiti, da si s
prakso pridobijo izkušnje in znanje pri drugih
članih. Prva pilotna izmenjava bo med podjetjema
Podkrižnik in Malalan.
ureSničili vSe Tri cilje
Zgodbo podjetja Malalan sta pred dobrimi 70
leti začela pisati zakonca Malalan z majhnim
urarskim servisom v Opčinah. Do danes se je
ta servis razvil v podjetje Malalan, v njem pa
svoje znanje izpopolnjuje in uveljavlja že tretja
generacija.
Peter Malalan je s svojo ženo Karmen posel
od staršev iz Opčin pripeljal v Ljubljano in v
dveh desetletjih sta uresničila vse tri glavne
zastavljene cilje: vzpostaviti stabilno ponudbo
najbolj prestižnih urarskih in draguljarskih imen,
lastni draguljarski atelje in najboljši urarski
servis v regiji.
Danes podjetje uspešno posluje v Opčinah,
Ljubljani in Zagrebu, kjer poleg draguljarskih
izdelkov ponujajo najbolj prestižne znamke ur,
kot so Rolex, IWC, Breitling, Cartier, Pomellato in
Marco Bicego.
81
82
SBC | Portret člana SBC | September 2020
Direktor z 52 leti
delovne dobe, ki
še vedno obožuje
letenje po nebu
»Več bomo vlagali v kakovost strojev in
manj v rast, kot smo doslej. Tako bomo
zmanjšali delež izmetov,« napoveduje
Albert Erman, direktor in večinski
lastnik podjetja Magneti Ljubljana, ki
je letos dopolnil 52 let delovne dobe, od
tega 34 let v Magnetih.
Avtor: Jan Tomše
Albert Erman je v nekdanje
podjetje Iskra Magneti,
predhodnika današnjih
Magnetov, ki jih uspešno vodi
že več kot tri desetletja, vstopil
jeseni leta 1986. Pred tem je
bil 17 let v trgovskem podjetju gradbenega
materiala gramex, a poklicno je ostajal
neizpolnjen.
»Diplomiral sem na metalurški fakulteti in
vedno sem si želel opravljati svoj poklic. Želja se
mi je uresničila s prihodom v Magnete.« Podjetje
je bilo tedaj razmeroma majhno, imelo je približno
60 zaposlenih in minimalen delež izvoza ter je bilo
vezano na jugoslovanski vojaški program, ki je bil
zelo donosen, a je že kazal znake usihanja.
Erman je hitro ugotovil, da podjetje
potrebuje novo vizijo in smer. Oblikoval je ekipo
zaupanja vrednih sodelavcev in investiral v
inovacije, nove razvojne kapacitete in iskanje
novih trgov; zlasti avtomobilskega, ki je bil takrat
v vzponu, o čemer je imel zaradi dobrih stikov z
nemškim Boschem podrobne informacije iz tujine.
Magneti so rasli in poslovali vedno
uspešneje. Ko je država omogočila privatizacijo,
je Erman skupaj s sodelavci, s katerimi so vložili
lastna sredstva, izpeljal prevzem.
Podjetje danes proizvaja magnetne dele za
ABS-sisteme, senzorje in rotorje za majhne motorje.
So eno od najzahtevnejših podjetij, ki razvija lastne
materiale. Za to potrebujejo odlično metalurgijo in
laboratorij, to pa pomeni visokostrokovne inženirje
in strojnike. Kot močno izvozno podjetje, ki 97
odstotkov produktov prodaja v tujino, imajo Magneti
dve tretjini kupcev iz avtomobilske industrije, pa tudi
iz železniške in industrije robotike.
živel je prehiTro. zdaj Se ukvarja S
šporTom.
Nedavna epidemija koronavirusa ni obšla niti
poslovanja Magnetov. Zaradi zmanjšanega
povpraševanja so ukrepali z zniževanjem stroškov
v nabavni politiki in optimizaciji proizvodnje.
Izposlovali so tudi ugodnejše pogoje pri dobaviteljih.
Od tehnologov zahtevajo skrbnejše in bolj predano
delo kot pred krizo, saj s
tem zmanjšujejo delež
izmetov. Zmanjšali so
tudi število pogodbenih
sodelavcev in danes tako
zaposlujejo 225 delavcev.
V letu 2020
pričakujejo približno za
Albert Erman
petino manjšo poslovno
realizacijo, pravi Erman, vendar ostaja optimističen.
Ne le zaradi znakov okrevanja, ki se ponekod že
kažejo, pač pa tudi zaradi pristopa, ki so ga ubrali:
vlaganja v inovacije in kakovost. »Več bomo
investirali v kakovost strojev in manj v rast, kot smo
doslej; tako bomo zmanjšali delež izmetov. Izkoristili
bomo tudi vse kompetence naših tehnologov in
okrepili trženjske aktivnosti, saj so tržniki tisti, ki
pridobivajo nove projekte.«
Erman vztrajno poudarja pomen
komunikacije z zaposlenimi. Pred koronsko krizo
je bil v podjetju vsak dan in se med obhodom
po proizvodnji pogovoril z delavci. Zdaj več dela
na daljavo, a je v podjetju še vedno nekajkrat na
teden. Proizvodnjo še vedno obišče.
»Uspešen podjetnik mora biti pripravljen
podrejenim delegirati moč za izvedbo poslov.
Motivirati mora in vzpostavljati zaupanje, da se
sodelavci lotevajo nalog, ker verjamejo v uspeh
podjetja,« poudarja. »Podjetnik je uspešen, kadar
zadovoljuje zahteve kupcev glede kakovosti,
količine, dobavnih rokov in cene. Poslovati mora
tudi transparentno. Moj cilj je, da podjetje živi,
raste in v svojem prostoru nekaj pomeni.«
Erman priznava, da je včasih živel prehitro;
na to ga je opomnilo zdravje. Zadnji dan leta
1995 je doživel srčni infarkt, po katerem je
močno spremenil svoj življenjski slog. Veliko da
na odnose, doma in v službi, že leta se zdravo
prehranjuje in se ukvarja s športom.
Magnet je zelo
zahteven produkt, vanj
je vloženega ogromno znanja.
Ima najmanj 11 faz izdelave.
Portret člana SBC
83
»Za zdravo rast je treba
na leto ustvariti od 4 do
6 odstotkov dobička ob vsaj
4-odstotni rasti. Zaposlene je
treba motivirati za doseganje
dolgoročnih ciljev podjetja.
o upokojitvi Ne razmišlja
Albert Erman je letos dopolnil 52 let delovne
dobe, zadnjih 34 let v Magnetih. O upokojitvi
ne razmišlja, saj mu delo predstavlja hobi in
veselje. Namerava pa se postopno umakniti z
direktorskega mesta in ga zamenjati za nadzorno
funkcijo.
V podjetju je aktivna tudi njegova žena
Simona, ki vodi splošno kadrovski in finančnoračunovodski
sektor, v času njegove odsotnosti
pa ga nadomešča.
Naslednik? »Operativne naloge bom
prepustil nasledniku, ki mu popolnoma zaupam.
Kandidata že imam,« pravi, a ga ne imenuje.
»Sodelavec je od STrahu med vožnjo
zaspal«
Albert Erman ima številne hobije, a eden posebej
izstopa – pilotiranje. »Zelo rad letim. S seboj
vedno povabim koga, ki letalske občutke rad
deli z menoj,« pravi o svoji strasti, ki jo ohranja z
vsakoletnim podaljševanjem letalske licence.
Takole opiše eno od letalskih doživetij,
ki se je na srečo dobro izteklo: »S sodelavcem
sva letela z majhnim letalom s službene poti
iz Liverpoola proti Ljubljani. Vso pot naju je
spremljalo nevihtno vreme, tako da sva v Nemčiji
prisilno pristala. Sodelavec je od strahu med
vožnjo zaspal, jaz pa sem se vso pot potil in
razmišljal, ali bom še kdaj pristal ali pa bom zadel
v kakšen vrh gore. Na koncu se je vse srečno
izteklo. V popolni temi, brez luči nad pristajalno
stezo, sem varno pristal na letališču v Divači.«
Albert Erman je ustanovni član SBC – Kluba
slovenskih podjetnikov. Januarja 2014 je bil eden
izmed 36 uspešnih slovenskih podjetnikov, ki
so podpisali ustanovni dokument kluba SBC. Ta
prek ključnih, vsem skupnih vrednot združuje
najuspešnejše slovenske podjetnike in si prizadeva
za boljše poslovno okolje ter prepoznavnost
podjetnosti in podjetništva v državi.
Strojegradnja SAS
Stanko Arzenšek s. p., Krtince 11c, 3241 Podplat
+386 (0)3 810 41 10
www.strojegradnja-sas.si
NA TRG Z NOVEJŠIMI IN ZAHTEVNEJŠIMI MODELI STROJEV
Strojegradnja SAS je v 30 letih delovanja vztrajno gradila
lastno trgovsko mrežo in se dokazala v Evropi kot eden
izmed največjih proizvajalcev strojev za upogibanje tanjših
pločevin do 2 mm. S svojim znanjem, izkušnjami
in tradicijo proizvajajo kakovostne hidravlične krivilne
stroje. Najnovejši produkti se s hitro dinamiko gibanja
osi, grafičnega programiranja ter možnostjo nadzora in
programiranja stroja na daljavo približujejo smernicam
industrije 4.0.
Na trg stopajo z novejšimi in zahtevnejšimi modeli strojev,
namenjeni razenju in upogibanju debelejših pločevin. Nova
oprema strojev omogoča debelejšo maksimalno debelino
pločevine pri upogibanju in rezanju; 2 mm (jeklo) in 3 mm
(Al). To so dosegli s povečanjem konstrukcijske in hidravlič-
ne moči upogibnim strojem HKS-CNC Profi, HKS-Cs Profi,
HKS E Profi in HKS-Pf Profi. Sočasno pa imajo stroji povečan
prostor za upogibanje na zgornjem delu, saj je položaj ška-
rij na spodnjem delu hidravličnega upogibnega stroja.
84
Huawei razvija
nadzorne rešitve
za varnejše načine
mobilnosti
Tradicionalni pristopi na področju mobilnosti ne zadostujejo
več; treba jih je podpreti z naprednimi celovitimi rešitvami,
ki jih omogočajo sodobne tehnologije.
V
času, ko se svetovno gospodarstvo
vsakodnevno
bojuje z epidemiološkimi
omejitvami, pametni
transportni sistemi igrajo
ključno vlogo pri zagotavljanju varnih,
učinkovitih in zaupanja vrednih načinov
mobilnosti. Pri tem je prihodnost
nejasna, epidemiološko stanje se po
pričakovanjih v jesenskih mesecih
poslabšuje. Do zdaj smo se naučili,
da države in gospodarstva enostavno
ne moremo ustaviti, in počakati, da
epidemija mine. Zatorej je dosledno
spoštovanje in upoštevanje previdnostnih
ukrepov nujnega pomena za
zagotavljanje normalnega delovanja
gospodarstva in življenja nasploh.
Huawei že dobrih 20 let aktivno razvija
digitalne storitve na področju mobilnosti.
Pri tem v okviru železniškega,
letalskega, cestnega, pristaniškega in
javnega transporta učinkovito izrablja
svoje izkušnje in znanje na področju
novih tehnologij, kot so umetna
inteligenca, 5G, obvladovanja množičnih
podatkov in uporabe tehnologij
v oblaku. Z njihovo pomočjo zagotavlja
celovite pametne rešitve, ki so
uporabnikom pisane na kožo, tako na
infrastrukturni ravni kot na področju
poslovnih procesov. S pomočjo preventivnih
in nadzornih rešitev, kot so
brezstično preverjanje temperature in
samodejno preverjanje uporabe zaščitne
opreme, uporabnikom in partnerjem
omogoča varno mobilnost.
Osebje ali namenska oprema na
postajah in letališčih s pomočjo
prenosnih mobilnih terminalov zbira
posamezne podatke, ki so pomembni
za spremljanje epidemiološke slike.
Potniki lahko prek mobilnih aplikacij
prejemajo tekoče epidemiološke informacije,
obenem lahko posredujejo
svoje zdravstveno stanje. Centralni
sistem na železniških, avtobusnih
postajah in letališčih beleži statistične
podatke v zvezi s številom ljudi in njihovim
tokom gibanja. Na podlagi prejetih
informacij s pomočjo napredne
tehnologije sistem lahko učinkovito
organizira in nadzoruje posamezne
prometne tokove.
Najpomembnejše pa je, da se mora
transportni sektor zavedati neizogibnega
konflikta; infrastrukturni viri so omejeni.
Kopenske, okoljske in energetske
omejitve se srečujejo z vedno večjimi
zahtevami po transportu, ki so posledica
nenehnega gospodarskega razvoja.
Panoga mora zato povečati naložbe v
ključne tehnologije, ki bodo izboljšale
digitalizacijo infrastrukture. Povečanje
zmogljivosti pametnih senzorjev, razvoj
rešitev za avtonomno vožnjo, avtomatiziranega
transporta in sočasno zagotavljanje
varnosti predstavljajo del rešitev.
Pri tem sta lahko omrežje 5G in umetna
inteligenca v izjemno pomoč.
Več na: https://e.huawei.com/en/solutions/industries/transportation
Promo
SBC | Novice o članih | September 2020
85
M. Vizjak prvi
predsednik UO SBC
Mladi, izvoljeni
člani Uo
Tri prioritete novega
predsednika SBC: dvig
ugleda podjetništva, boljša
podjetniška klima in
spoštovanje vrednote dela.
Avtor: Jan Tomše
Na 1. zboru sekcije SBC Mladi,
ki je potekal konec avgusta
v Ljubljani, so člani za
predsednika izvolili Matica
Vizjaka (Chilli Wine, d.o.o., inovativni
mladi kmet). Člani sekcije so izvolili tudi
upravni odbor SBC Mladih, v katerem so:
Sašo Palčič (Madwise, d.o.o.), Nik Vene
(NV holders, d.o.o.), Milan Šebalj (oeco,
d.o.o.), Tjaša Ban (Protocamel, d.o.o.) in
jana Fleišer (Zasebni vrtec Dobra teta,
d.o.o.).
SBC Mladi so tretji pomemben steber
SBC, ki želi učinkovito povezati etablirane
podjetnike (člani SBC), njihove naslednike
(SBC Nasledniki) in najbolj perspektivne
mlade podjetnike (SBC Mladi). Namen povezovanja je, da
prispevajo k razvoju podjetniškega okolja, deljenju izkušenj,
krepitvi zavedanja o pomenu podjetnosti in podjetništva.
Pobudnik ustanovitve sekcije dr. Jure Knez, direktor
podjetja Dewesoft in predsednik SBC, izpostavlja pomen
povezovanja mladih nadpovprečnih podjetnikov, ki bodo
v prihodnje gonilna sila najboljših podjetniških zgodb v
državi. Gre za uresničevanje enega od petih vodil delovanja
kluba, ki se odslikava skozi negovanje in podporo mladim
talentom in podjetnikom, poudarja Knez.
Prestižni certifikat
Švicarji članu SBC
podelili pet zvezdic
kakovosti
V podjetju AJM okna-vrata-senčila, enem od
največjih slovenskih proizvajalcev stavbnega
pohištva in članu SBC – Kluba slovenskih
podjetnikov, so že drugič postali prejemnik
prestižnega certifikata kakovosti QUDAL –
QUality meDAL, ki ga podeljuje mednarodna
organizacija ICERTIAS s sedežem v švicarskem
Zürichu.
Gre za neodvisno raziskavo, ki med
množico izdelkov in podjetij išče najboljšo
kakovost na podlagi spletnega vprašalnika med
potrošniki. Največ slovenskih zasebnih graditeljev
in profesionalcev (gradbinci, arhitekti …) je na
vprašanje odgovorilo z AJM.
Priznanje
Špica International
Microsoftov partner
leta 2020
Špica International je bila poleti na največjem
poslovno-tehničnem dogodku Microsoft Inspire
2020 prepoznana kot Microsoftov partner leta
2020 za Slovenijo. Priznanje so prejeli za platformo
Time&Space, ki je z migracijo na Microsoft Azure
poenostavila avtomatizacijo ključnih procesov pri
upravljanju in varovanju človeških virov.
Microsoftov partner leta 2020 je priznanje
za partnerje, ki so razvili in ponudili izjemne
tehnološke rešitve, zasnovane na najnovejših
Microsoftovih tehnologijah. Priznanje je potrditev
Špicine odličnosti na področju inovacij in vpeljav
oblačnih rešitev za upravljanje delovnega časa in
logistike.
86
SBC | Novice o članih | September 2020
Akrapovič v nova partnerstva z
vrhunskimi proizvajalci
Podjetje Akrapovič je poleti na trg poslalo izpušni sistem Slip-On Line (Titanium) za
svetovno znana motocikla Honda CRF1100L Africa Twin in Hondo CRF1100L Africa
Twin Adventure Sports.
Izpušni sistem ima novo obliko, ki zagotavlja še večjo
vzdržljivost. Izdelan je iz visokoodpornega lahkega
titana ter ima ročno izdelano kapo in ščitnik iz ogljikovih
vlaken. Za četrtino je lažji od serijskega, obenem pa
zagotavlja globok, poln zvok.
Akrapovič je poleti sklenil tudi industrijsko
partnerstvo z eno od najslavnejših motociklističnih
znamk v svetu, MV Agusta. Zanje bodo z uporabo
titana in ogljikovih vlaken izdelali popolnoma novo
serijo inovativnih izpušnih sistemov, ki sledi filozofiji
motociklistične umetnosti, po kateri slovi znamka MV
Agusta.
Pri MV Agusti so partnerstvo pospremili z
besedami, da je zvok del izkušnje motocikla MV Agusta
in ključna prvina njegovega sloga, zato mu namenjajo
veliko pozornosti.
Prevzem
V krizi prevzeli drugo
podjetje - za novo vrednost
Podjetje Extra Lux je poleti prevzelo trgovski del podjetja
Europap, ki je iskalo strateškega partnerja. S prevzemom
Extra Lux razširja prodajni program in tako dodatno krepi že
sicer močno dobavno verigo, ki bo kupcem prinesla dodatne
ugodnosti, zaposlenim pa nove poslovne izzive.
»S prevzemom trgovskega dela bomo razširili svoj
prodajni program na področju profesionalnih čistil, čistilnih
pripomočkov in papirne konfekcije uveljavljenih blagovnih
znamk, med katerimi so Tork, Fripa, Buzil – Werk Wagner,
Becker Chemie, Essity Operations Mainz-Kostheim, Vectair
Systems, Wepa Hygieneprodukte, T.T.S. Cleaning, Hygene 4
You in Sigron Handels & Schullungs za področje Slovenije.
Uveljavljene blagovne znamke so del skupine DHYS, katere
ekskluzivo za področje Slovenije bomo pridobili s prevzemom
Europapa,« je razložil direktor podjetja Gregor Bogataj.
Povezovanje
S testom preverjena
zaščita proti rjavenju
griffingovih ročajev
V podjetju Griffing, ki že več kot 20 let izdeluje okovje za vrata
iz nerjavečega jekla, so na vzorce izdelkov nanesli 25 zaščitnih
premazov različnih proizvajalcev, jih raznoliko površinsko
obdelali in pri tem uporabili več vrst nerjavečega jekla. V želji
preveriti, kaj najbolj vpliva na rjavenje, so nato vzorce okovij
poslali v testiranje podjetju Lotrič Certificiranje, kjer so s
pršenjem nevtralne slane meglice ustvarili pogoje rjavenja.
S testom so pri Griffingu ugotovili, katera površinska
obdelava in tip jekla sta najboljša glede na zahtevnost okolja
in kateri zaščitni premaz je najboljši: tega bodo še naprej
uporabljali pri zaščiti svojih izdelkov.
Obletnica
Praznujemo 30.
obletnico naših
dosežkov in dela
podjetja Petre
šotori - hale
V času koronske krize je slovensko
gospodarstvo utrpelo nepričakovano škodo,
podjetja so iskala rešitve in nemalo jih je
moralo zapreti svoja vrata za določen ali
nedoločen čas. V podjetju Petre šotori – hale
letos paznujejo 30. letnico svojega obstoja
in skozi neugoden čas krize so uspešno
nadaljevali svojo zgodbo z lastnimi produkti
– ALU skladiščnimi halami in šotori. V času
letošnje krize, sta jih ravno ta produkta držala
''nad vodo''.
Obletnica podjetja je dokaz trdega dela
in dosežkov. Začetki njihovega podjetništva
segajo v leto 1982, ko so iskali različne
poslovne ideje. Pri nemških pivovarjih na
obiskih Oktoberfesta so prišli na idejo
''šotorov'' in zgodba o uspehu se je spisala.
V 30.-ih letih lastnega obstoja so sodelovali
s številnimi posamezniki, občinami, javnimi
zavodi in podjetji, ki so izkazali zaupanje v
njihove storitve in produkte, zato so se po
nekaj letih odločili, da postanejo eno vodilnih
podjetij v tej panogi. »Vedeli smo, da to ni
lahko, a tudi ne nemogoče. Naša preteklost
nas je okrepila, da bomo lahko v prihodnosti
kljubovali vsem izzivom, ki nam jih prinašata
podjetništvo in aktualna kriza,« še povejo v
Petre šotori – hale.
87
ZAŽIVI Z
NARAVO!
Novo linijo Lumar GreenLine smo ustvarili za tiste, ki si želijo
sodobno zasnovan in atraktiven dom, ki prerašča stroge
bivanjske okvirje hiše in na subtilen način ponuja navezavo
med interierjem objekta in vrtom.
www.lumar.si
Živi najbolje!
88