14.10.2020 Views

SBC Podjetnik: Koliko ste odšteli za pokojnino in zdravstvo? (september 2020)

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

Slovenski

ISSN 2630-1539

Št. 8. | letnik 3

| September 2020

Revija za odgovorno podjetništvo

www.sbc.si

KOLIKO STE ODŠTELI

ZA POKOJNINO IN

ZDRAVSTVO?

Ne veste? Tudi vaši zaposleni

pogosto ne. V SBC smo zato

pripravili nove plačne izpiske. 70

INTERVJU DR. JURE KNEZ

Akcija ZA

podjetno

Slovenijo bo prerasla

v nacionalno gibanje

sama po sebi. 23


2

20 let visokokakovostnih jezikovnih storitev

in celovitih informacijskih rešitev

ion

rmacijske storitve

t

Svetovanje

Svetovanje

Upravljanje sprememb

Informacijske storitve

Svetovanje

Inženiring in avtomatizacija obdelave informacij

Informacijske storitve

Upravljanje sprememb

Svetovanje

Consu

Inženiring in avtoma

Informacijske

Upravljanje spreme

Inženiring vsebin

Pospešitev inovacijskih ciklov

proizvodov

Korporativne jeziko

kovne

storitve

Dostop do globalnih trgov

Dostava vsebin

Prilagojena uporabniška

izkušnja

www.star-group.net

V podjetju STAR prevajalske storitve d.o.o. Ljubljana nas veseli, da z visokokakovostnimi jezikovnimi storitvami in celovitimi

Your single-source partner for corporate product communication

informacijskimi rešitvami že več kot dvajset let uspešno povezujemo vaše vizije in tehnologije s potrebami in pričakovanji vaših strank.

Z nami lahko načrtovane cilje vselej in zanesljivo dosegate v predvidenih rokih. Ob praznovanju te obletnice se zato še posebej veselimo

ne le nadaljnjega sodelovanja z dolgoletnimi strankami, temveč tudi sklepanja novih partnerstev s podjetji, ki za uspešen nastop na

domačem in tujih ciljnih trgih potrebujejo zanesljivega in inovativnega partnerja ter visokokakovostne storitve. Prijazno vabljeni!

Povezujemo vaše vizije, tehnologije in stranke

STAR prevajalske storitve d.o.o. Ljubljana

ljubljana@star-group.net

+386 1 232 10 10

www.star-group.net


SBC | Kazalo | Kolofon | September 2020

3

Slovenski

Digitalizacija in avtomatizacija

Zakaj ne bi imeli na dlani tudi svojega doma? 52

Št. 8. | letnik 3 |

September 2020

Uvodnik

Koronski priložnosti 4

Predlogi SBC

8 ukrepov za ublažitev posledic epidemije 6

Napovedi o krizi

Marca 2021 naj bi se razmere stabilizirale 12

Kje so potenciali za rast na svetovnih borzah? 15

Mobilnost

Težave z dobavami, cene vozil pa celo višje 16

Turizem v krizi

Nova normalnost: letalo, ki čaka na turiste 18

Industrija srečanj

Panoga, ki jo je epidemija povsem oklestila 20

Intervju: Dr. Jure Knez

» Akcija ZA podjetno Slovenijo bo sama po sebi prerasla v nacionalno

gibanje« 23

Zgodba Dewesofta

»V dveh desetletjih želiva podjetje prodati zaposlenim.« 28

Lestvica

Naj mala in srednja podjetja 5/5 (po EBITDA) 31

Naj mala in srednja podjetja 4/5 (po EBITDA) 34

Pametne tovarne in vrhunski instrumenti

Največji aduti članov SBC 40

Pametne tovarne

Lotite se investicij, ki so res potrebne 44

Kaj je pametni dom?

Čudoviti novi svet po meri človeka 48

Udobje doma

»Zelo napredne hiše imajo najbolj neumne motorje« 50

Digitalizacija in avtomatizacija

Zakaj ne bi imeli na dlani tudi svojega doma? 52

Pametna gradnja

Pametna stekla in trajnostni les 56

Pametna delovna mesta

Priprave na 5. industrijsko revolucijo 60

Veliki projekti

V petih letih veliko denarja v infrastrukturo 64

Novi plačni izpiski

5 ključnih podatkov o vaši plači 70

Finance

Še je čas za prijavo na ugodnosti 74

Nakupi podjetij

10 korakov, če se odločate za nakup podjetja 76

Povezovanje v SBC

SBC Erasmus – pilotni projekt za naslednike 80

Portret člana SBC

Direktor z 52 leti delovne dobe, ki še vedno obožuje letenje po nebu 82

Odgovorni urednik:

Goran Novković

Izvršna urednica:

Katarina Pernat

Oblikovanje:

Nenad Bebić

Uredništvo:

Klub slovenskih podjetnikov GIZ

Dimičeva ulica 16

1000 Ljubljana

info@sbc.si

Trženje oglasnega prostora:

Eko dežela, d. o. o.

trzenje@sbc.si

01 5130 824

SBC Podjetnik je revija SBC –

Kluba slovenskih podjetnikov,

namenjena najboljšim slovenskim

malim in srednjim podjetjem,

največjim podjetjem in ključnim

posameznikom ter ustanovam

v državi, ki bi vsak na svojem

področju morali skrbeti za čim

bolj podjetno in podjetniško

Slovenijo.

ISSN 2630-1539

Novice o članih 85


4

SBC | Uvodnik | September 2020

Koronski priložnosti

Avtor: Goran Novković, izvršni direktor SBC

– Kluba slovenskih podjetnikov

V

zadnjih mesecih nam ni bilo lahko. Ne bo

nam lahko niti v prihodnjih. Lahko jamramo.

Lahko pa pogledamo, kje so priložnosti. In

začnemo spreminjati miselnost v državi.

Ponujamo dve poti:

1Strategija za izhod iz krize: koga podpreti? Imamo štiri vrste podjetij: (a) tista, ki so s krizo

pridobila, (b) tista, ki so morala spomladi izkoristiti čakanje na delo, zdaj pa že galopirajo, (c)

tista, ki so bila uspešna, pa jih je kriza potolkla, in (č) tista, ki so bila v krizi že pred krizo.

V krizi je ključno (a) podpreti tista, ki so kljub prizadetosti hitro vstala na noge, in (b) obenem

zavarovati delovna mesta v najbolj prizadetih.

Zato smo v SBC – Klubu slovenskih podjetnikov vladi predlagali izboljšanje protikoronskih

ukrepov v dveh smereh. Med drugim predlagamo brisanje praga 90 odstotkov lanskih prodajnih

prihodkov kot pogoja za upravičenost do instrumenta čakanja na delo. Zakaj bi kaznovali

dobre, ki so s trudom svoje poslovanje hitro obrnili navzgor? Po drugi strani pa zdaj ni čas za

radikalni dvig minimalne plače. Naj se ta povečuje med rastjo, ob takšnih krizah pa minimalke

raje ne dvigujmo in ohranjajmo delovna mesta. Že tako jih bo premalo.

Dve strategiji

za pozitiven

izhod iz krize.

2Strategija za izhod iz krize: kako spremeniti miselnost? Prav

krize so čas za spreminjanje miselnosti. Med ljudmi tako med

drugim prevladuje prepričanje, da imamo v Sloveniji brezplačno

javno zdravstvo. Mnogi se sploh ne zavedajo, koliko od plače

vplačujejo za potencialno zdravljenje oziroma zdravstvo. Prav tako

ne, koliko vsak mesec od plače odštejejo za bodočo pokojnino.

Ob pomoči treh znanih računovodskih družb – Vizije, Simič &

Partnerjev in Revidere (vsi so člani SBC) – smo zato pripravili nove

plačne izpiske, na katerih bodo ključni podatki na vrhu, zaposleni

pa se ne bodo izgubljali v džungli številk.

Vabimo vas, da tudi vi uporabite formo plačnih izpiskov, ki jo ekskluzivno objavljamo v tej izdaji

SBC Podjetnika. Z njimi na vrhu izpiska zaposlenim vsak mesec preprosto lahko poveste:

a. koliko so v celoti zaslužili pri vas = koliko vaše podjetje odšteje za njihovo

plačo v celoti,

b. koliko po zakonu svoje plače plačajo davkov in prispevkov = koliko jih v

njihovem imenu v javne blagajne nakaže vaše podjetje,

c. koliko namenijo za svojo bodočo pokojnino = koliko podjetje v njihovem

imenu vplača v pokojninsko blagajno,

d. koliko namenijo za potencialno zdravljenje oziroma zdravstvo = koliko

podjetje v njihovem imenu vplača v zdravstveno blagajno,

e. koliko znaša njihova čista plača, brez povračila za prehrano in prevoz =

koliko neto plače podjetje nakaže na njihov račun.

Mi smo za transparentnost. Zaposleni imajo pravico, da jim ključne podatke predstavimo na

najbolj vidnem mestu. S tem se bomo hkrati vsi bolj zavedali, da niti pokojnina niti zdravstvo

ne padeta z neba, ampak vse to plačamo; ne sicer neposredno iz svojega žepa, vsekakor pa

od svoje plače. Če se bo tega zavedalo več državljanov, bo vsem bolje. Javne storitve namreč

potrebujemo in je tudi prav, da jih plačamo. A hkrati je prav, da se zavedamo, koliko nas

stanejo. In da pričakujemo kvaliteto.


5

MOČ

ZVOKA

Poskrbite za neprekosljivo zmogljivost, edinstven dizajn

in si prilastite asfalt z Akrapovičevim izpušnim sistemom.

Njegovo kakovost lahko vidite, slišite in se je dotaknete

– je rezultat mojstrske izdelave, tehnološkega znanja ter

uporabe vrhunskih materialov.

Akrapovič d.d.

Malo Hudo 8a, 1295 Ivančna Gorica, Slovenija / www.akrapovic.com


6

SBC | Predlogi SBC | September 2020

Foto:Shutterstock

8 ukrepov

za ublažitev

posledic

epidemije

SBC je na začetku septembra Vladi

RS poslal predloge za izboljšanje

protikoronskih ukrepov. Ti so pomembni

za podjetništvo, gospodarstvo in družbo

kot celoto v času spoprijemanja s

posledicami epidemije koronavirusa.

Avtor: Jan Tomše

SBC je poleti intenzivno spremljal

dogajanje v podjetjih, članih

kluba, v slovenskem, evropskem

in svetovnem gospodarstvu ter

ugotovil, da so v Sloveniji pri

številnih podjetjih relativno

optimistični.

»Vendar pa obstaja pomembna skupina

podjetij, ki so zaradi zdravstvenih ukrepov še

vedno izjemno prizadeta, čeprav so bila pred

epidemijo zelo uspešna in imajo perspektivo

tudi po njej. Njihove rezerve kopnijo, zato vlado

pozivamo, naj najbolj prizadetim, a uspešnim

podjetjem iz časa pred epidemijo posveti posebno

pozornost – kot jo je denimo nastanitvenim

turističnim podjetjem,« poudarjajo v klubu

uspešnih podjetnikov.

Nekaterim prihodki padli tudi za 60

odstotkov

SBC ocenjuje, da so bili vladni ukrepi v precejšnji

meri hitri in tudi učinkoviti, a so v določeni meri

potrebni izboljšav. Dobro je, da je bilo za pomoč

podjetjem in samozaposlenim doslej porabljenega

manj denarja od načrtovanega. Po drugi strani pa

nekatere panoge zaradi omejitev države še vedno

ne morejo poslovati normalno in zaradi tega

trpijo izpad prihodkov tudi za več kot 50 ali 60

odstotkov glede na lansko leto.

Ni videti, da se bo položaj do konca leta

izboljšal, opozarjajo v SBC. »Od Amerike do

Azije vlada velika negotovost, ki bo trajala vsaj

še do konca leta,« opozarja predsednik kluba dr.

Jure Knez. V klubu so zato pripravili predloge

za izboljšanje kriznih ukrepov za podporo

podjetništvu in gospodarstvu ter jih na začetku

septembra poslali Vladi RS.

Izhodišči predlogov sta:

kako pomagati najbolj prizadetim, da

preživijo naslednje mesece in ohranijo čim več

delovnih mest, in

kako spodbuditi najboljše v času krize, ker

bodo najbolj prispevali k izhodu iz krize, pa čeprav

so spomladi ostali brez (pomembnega obsega)

naročil in dela.

»Učinkoviti ukrepi bodo ključnega pomena

za čim bolj uspešen izhod iz krize, prihodnost

uspešnega slovenskega podjetništva in ohranitev

čim več kvalitetnih delovnih mest,« izpostavlja

izvršni direktor SBC Goran Novković.


JAPONSKI MAKAKI:

TRADICIJA

ALI ZLORABA?

5,90 EUR

MAREC 2020

RAZISKOVALKE

NATIONAL

GEOGRAPHICA

VENO PILON,

AJDOVSKI

PARIŽAN

5,90 EUR

SEPTEMBER 2020

JULIJ 2020

SLOVENSKI ZAČETKI V HIMALAJI

TEMATSKA ŠTEVILKA

5,90 EUR

SBC predlaga

OBRNIMO SVET NA BOLJE. SKUPAJ!

7

APRIL 2020

APRIL 2020

DAN ZEMLJE 2070

2070

KAKO SMO OHRANILI PLANET

APRIL 2020

SE NISTE

PRIPRAVLJENI

VDATI?

KAKO SMO

OHRANILI PLANET

DAN ZEMLJE

50-LETNICA

TEMATSKA ŠTEVILKA

KAKO SMO ZAIGRALI PLANET

DAN ZEMLJE

50-LETNICA

TEMATSKA ŠTEVILKA

2070

SE VAM

PORAJAJO

DVOMI?

KAKO SMO

ZAIGRALI PLANET

Podajte nam roko, da bomo s skupnimi močmi ohranjali

naš planet tudi za prihodnje rodove.

Z naročnino in podporo reviji National Geographic Slovenija

boste pomagali ohranjati zgodbe našega planeta

in ozaveščati slovenske bralce danes in jutri.

Naročite revijo za svoje zaposlene in prejeli boste brezplačni shranjevalnik

revij National Geographic Slovenija, vsi prejemniki tiskane revije pa bodo

dobili tudi brezplačni dostop do e-revije!

KROŽNO GOSPODARSTVO

NIČ

VEČ

LAHKO REŠIMO PLANET

Z RECIKLIRANJEM VSEGA ZAVRŽENEGA?

SMETI

PRIHAJAJO ROBOTI

Prihajajo

ROBOTI

Nam bodo pametni stroji

izboljšali življenje?

TEMATSKA ŠTEVILAK: EVEREST

POT

NA STREHO

SVETA

Pišite nam na narocila@ngm.si, , za vas bomo pripravili ponudbo po vaši meri!

WWW.NGM.SI

REVIJANATGEOSLOVENIJA


8

SBC | Predlogi SBC | September 2020

PREDLOGI SBC ZA IZBOLJŠANJE

PROTIKORONSKIH UKREPOV

1Izboljšanje pogojev za zagotovitev dodatne

likvidnosti podjetjem z državnim poroštvom

in podaljšanje tega ukrepa do konca junija

2021.

Utemeljitev: Kljub spomladi sprejetemu zakonu o

zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu in

uredbam glede državnih poroštev izdajanje posojil s

poroštvom države v praksi ni zaživelo. Zaradi različnih

razlogov celo ni veliko interesa zanj. Ta instrument

bo v prihodnje zelo aktualen, saj je likvidnost

za podjetja bistvena. SBC zato predlaga, da:

se najvišji dovoljeni skupni znesek

glavnice kredita posameznega kreditojemalca

s sedanjih 10 % prihodkov od prodaje v letu

2019 zviša na 25 %, kolikor še omogoča

Evropska komisija, ter dvakratnik letnih

stroškov dela v letu 2019;

se višina poroštva za posamezni kredit za

mikro, majhna in srednja podjetja zviša z zdaj

uzakonjenih 80 % na 100 % glavnice kredita, ki

se neposredno odobravajo, pri čemer se:

- določi višina sredstev za mikro, majhna

in srednja podjetja v treh ločenih budžetih,

- bistveno poenostavi postopek, kot

denimo v primerih produktov Slovenskega

podjetniškega sklada;

RS prevzema poroštveno obveznost v

primeru kreditnih pogodb, sklenjenih vsaj

do 30. 6. 2021 oziroma do izrabe celotnega

zneska, namenjenega v ta namen.

2Brisanje pogoja padca prihodkov za več

kot 10 % v letu 2020 glede na leto 2019

za podjetja, ki so uporabljala instrument

iz Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev

epidemije covida-19 in omilitev njenih posledic

za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP oziroma

PKP1) in iz Zakona o interventnih ukrepih za

omilitev in odpravo posledic epidemije covida-19

(ZIUOOPE oziroma PKP3).

Utemeljitev: Zaradi velikih naporov in uspešnega

nastopa na trgu bodo nekatera od podjetij, ki veliko

vlagajo v razvoj in širitev, morala vračati pomoč.

Presegla bodo namreč 90 % prihodkov od prodaje v

2020 v primerjavi z 2019, čeprav spomladi dejansko

niso imela dela in so bili njihovi zaposleni zaradi

objektivnih epidemioloških razmer na čakanju. S

tem bodo kaznovana za svojo uspešnost in velik

trud. Kljub zapiranju ali izpadu velikega dela poslovanja

v prvih mesecih epidemije namreč ne bodo

izpolnjevala pogojev, da pomoči ne bo treba vračati.

V SBC so prepričani, da to ni v interesu ne države

ne zaposlenih v podjetjih ne širše družbe. Uspeh in

trud je treba nagraditi, ne pa ga kaznovati. Predlagajo

torej, da bi bil pogoj padca prihodkov izbrisan

iz zakona, s čimer bi bilo podjetjem omogočeno,

da poskušajo izkoristiti vse poslovne priložnosti,

ki se jim ponujajo, ter s tem ohranjajo in ustvarjajo

nova delovna mesta. Takšna poteza bi odpravila

destimuliranje podjetij, ki najuspešneje premagujejo

krizo zaradi covida-19. Obenem bi pospešila nujno

potrebno prestrukturiranje slovenskega gospodarstva

zaradi iste krize.

3Podaljšanje čakanja na delo za izjemno

prizadete, ki jim bodo letos glede na leto

2019 prihodki od prodaje upadli za več kot

50 %, in sicer do konca leta 2020.

Utemeljitev: Nekatere panoge so bile bolj prizadete

kot druge. Pri nekaterih se je poslovanje vsaj kolikor

toliko normaliziralo, česar pa ni mogoče reči za

panoge, kot so industrija srečanj (MICE) in podobne.

Industrija srečanj je del turistične panoge, kljub

temu pa je bila obravnavana precej neprimerno.

Prizadeta je bistveno bolj kot preostali del turizma

(hotelirji in drugi ponudniki namestitev). Našteti

poslujejo, imajo prilive, industriji srečanj pa se je vse

skupaj ustavilo že na začetku leta. Takšno stanje

večinoma še traja. Industrija srečanj, ki neposredno

in posredno predstavlja približno 7.000 delovnih

mest, bo po ocenah v letu 2020 izgubila več kot 250

milijonov neposrednih prihodkov (z multiplikatorjem

pa dodatnih 750 milijonov prihodkov). Kongresni

urad Slovenije je izračunal, da so deležniki industrije

srečanj med marcem in avgustom 2020 izgubili skoraj

90 % dohodka, pesimistična napoved pa pravi, da

do konca leta ne bo bolje. Prihaja tudi zimski čas, ki

je za to industrijo nizka sezona.

SBC tako predlaga, da bi bil za najbolj prizadeta

podjetja zaradi epidemije ukrep čakanja na delo podaljšan

do konca leta 2020, ob pogoju, da jim bodo

v primerjavi z letom 2019 letos prihodki od prodaje

padli za vsaj 50 %. Prav tako bi se za višino povračila

nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju

na delo uporabljala določila iz ZIUZEOP (PKP1),

in ne Zakona o interventnih ukrepih za pripravo na

drugi val covida-19 (ZIUPDV).

V mednarodni tekmi

želimo biti enakovredni z

avstrijskimi, italijanskimi,

nemškimi podjetji, zato je dobro, da

podpremo podjetja, ki so se

uspešno odzvala na krizo.

Marko Lotrič


9

Carinsko skladišče – novo v 2021

Po morju, zraku, železnici ali cesti – že vrsto let rešujemo

logistične potrebe svojih strank na globalni ravni, skrbimo,

da vaše blago na destinacijo prispe pravočasno in v okviru

cenovno sprejemljivih rešitev.

Naše poslovne enote so na slovensko-hrvaški meji, kar našim

poslovnim partnerjem omogoča carinjenje blaga 24/7. Podjetje

RCM, d. o. o., nudi celovito podporo pri carinskem posredovanju

blaga, transportnih storitvah in carinskem skladiščenju blaga.

Prednosti so v digitaliziranih poslovnih procesih s poslovnimi

enotami, ki so na ključnih strateških položajih, kar našim poslovnim

partnerjem omogoča optimalne transporte poti in s tem optimizacijo

stroškov, povezanih s transportom.

RCM Slovenija je pozicioniran v neposredni bližini Luke Koper,

kar predstavlja najhitrejšo povezavo med Azijo in državami Osrednje

Evrope, in je oddaljen samo korak od Sueškega prekopa.

Toda priljubljenost lokacije prihaja z dvema pomanjkljivostma:

• skladišča v bližini so vedno polna in

• cene skladiščenja so stroškovno nesprejemljive.

Ampak to se bo spremenilo!

Z našimi sodobnimi zmožnostmi v Obrtno-industrijski coni Hrpelje v

Kozini bomo naredili korak naprej k reševanju vaših logističnih izzivov.

Sodobni logistični center predstavlja več kot 20.000 m2. Od tega

kar 5.000 m2 zaprtih skladiščnih prostorov, namenjenih posebej

za potrebe carinskega skladiščenja.

Zunanje površine logističnega centra Kozina so namenjene skla-

diščenju vseh vrst tovora, ki ga je mogoče manipulirati in skladi-

ščiti na prostem.

Skladiščni center Kozina prinaša številne prednosti v skladiščenju blaga:

• smo v bližini večjih pristanišč, avtoceste in železnice(Koper,

Reka, Trst);

• razpolagamo s carinskimi dovoljenji, ki vas razbremenijo plačila

dajatev ob uvozu. Zaradi dovoljenja za carinsko skladišče

naši poslovni partnerji ob uvozu ne bodo plačevali dajatev,

ampak šele ob sprostitvi blaga iz carinskega skladišča. Torej

boste s tovrstnim skladiščenjem pomembno vplivali na denarni

tok svojega podjetja;

• s koriščenjem tovrstne storitve boste lažje obvladovali lastne

zaloge in prostorske stiske;

• carinsko skladišče je v okviru enega objekta. Lažja sta organizacija

in obvladovanje;

• zagotovljena bo celotna distribucija – od prevzema na lokaciji

(Koper, Reka, Trst) do manipulacije, carinjenja, transporta

do skladiščenje itd.

Vse to vam olajša upravljanje lastnih sredstev in s tem vpliva na

denarni tok vašega podjetja.

Odlično, kajne?

Mi investiramo, ker razumemo vaše

logistične potrebe.

Za več informacij smo vam na voljo:

info@rcm.si | www.skladisci.si | www.rcm.si


10

SBC | Predlogi SBC | September 2020

4Vavčerji za podjetja iz industrije srečanj,

ki so izjemno prizadeta zaradi epidemije,

in sicer v višini 10 % njihovih lanskih

prihodkov od prodaje.

Utemeljitev: V industriji srečanj bodo brez pomoči

države nastale številne neželene posledice. Kongresni,

prireditveni, festivalni in sejemski turizem

bo za dolga leta uničen ali vsaj ohromljen. Znanje

in kadri bodo izgubljeni in za ponovno oživitev

bodo potrebna desetletja. Onemogočena bo

izvedba številnih prireditev, od državnih proslav do

kulturnih dogodkov. Onemogočena bo sejemska

predstavitev slovenskih izvoznikov doma in po

svetu. Izgubljen bo mednarodni ugled, ki so si ga

podjetja priborila s trdim delom in velikimi vlaganji.

SBC predlaga, da podjetja, ki imajo po klasifikaciji

dejavnosti kot glavno dejavnost opredeljeno Organiziranje

razstav, sejmov, srečanj (82.300), in druga

podjetja, ki po svoji dejavnosti sodijo v industrijo

srečanj (na primer 90.020 – Spremljajoče dejavnosti

za umetniško uprizarjanje ali deloma tudi

79.110 – Dejavnosti potovalnih agencij, če gre za

kongresni turizem in podobno), oziroma po drugačnem,

primernejšem kriteriju, ki bi zajel prizadete v

industriji srečanj, pridobijo vavčer (po tehničnem

sistemu turističnih vavčerjev) v višini 10 % letnih

prihodkov od prodaje iz leta 2019, ki jih podjetja

lahko unovčijo pri državi (na primer prek Fursa),

in sicer za stroške, ki so jim nastali pri poslovanju

oziroma pri pripravi in organizaciji zdaj redkih dogodkov

(na primer povračilo za najem dvorane za

dogodek, povračilo za najem opreme …).

Če država tišči prodajne

cilje navzdol, je tak ukrep

kontraproduktiven.

Tone Stanovnik

5Razširitev možnosti izrabe turističnih

bonov za vstopnice pri ponudnikih ogledov

naravne in kulturne dediščine državnega

pomena in industrije srečanj ter podaljšanje

možnosti njihove uporabe do 30. 6. 2021.

Utemeljitev: Bon za izboljšanje gospodarskega položaja

na področju potrošnje turizma se je izkazal

za pravilen ukrep pomoči. Vendar pa se vidijo velike

razlike po regijah, saj je v krajih, kot so obalna mesta,

Kranjska Gora, Goriška brda, Bled in še nekateri

drugi, v času poletnih počitnic le s težavo mogoče

najti proste nastanitve, medtem ko je v drugih regijah

in mestih slika popolnoma drugačna.

SBC predlaga, da se možnost za izrabo turističnih

bonov razširi tudi na ponudnike ogledov naravne in

kulturne dediščine ter industrije srečanj, ki je med

najbolj prizadetimi. S tem ukrepom bi še dodatno

spodbudili unovčevanje turističnih bonov v regijah

in krajih, ki mogoče niso tako zanimivi za večdnevne

turiste, imajo pa druge naravne in kulturne

znamenitosti, ki bi jih bilo vredno obiskati. Hkrati

bi pomagali širšemu krogu turističnih ponudnikov

na področju kulturne in naravne dediščine. Pomagali

bi tudi zelo prizadeti industriji srečanj, če bi

seveda podjetja iz te panoge organizirala prireditve

v skladu z epidemiološkimi pravili. Turistične bone

bi tako lahko uporabili za plačilo vstopnic za ogled

dogodkov in prireditev, ki potekajo v skladu z epidemiološkimi

standardi. Hkrati opozarjamo, da bi

se morala pravila na področju dogodkov in srečanj

poenotiti pri vseh pristojnih organih, da si jih tako

ne bi vsaka institucija razlagala vsaka po svoje; biti

bi morala tudi življenjska, a še vedno varna. V nasprotnem

primeru se bodo ti ponudniki iz meseca v

mesec ubadali s hujšimi težavami.

6Zamrznitev določil Zakona o minimalni

plači, ki bodo omogočila velik dvig plač s

1. 1. 2021, ob hudi prizadetosti podjetij, in

stališče o dolgotrajni oskrbi.

Utemeljitev: Težava, s katero se srečujejo delodajalci,

je obvezna 14-dnevna karantena za delavce

iz držav z rdečega seznama (predvsem z Balkana),

ki se z dopusta vračajo v Slovenijo. Dogaja se, da

zaradi karantene ob vrnitvi v Slovenijo izgubijo polovico

mesečne plače (saj so v državo z rdečega seznama

odšli zavestno); če gredo na obisk k družini

večkrat, pa je ta znesek še višji.

V praksi se zato dogaja, da ti delavci raje dajo odpoved

in se v Slovenijo ne vračajo več, delodajalci

pa tako ostanejo brez kadra, ki ga je pogosto težko

hitro nadomestiti.

SBC poudarja pravilnost uvedbe določenih ukrepov

proti širjenju virusa, vendar bi bilo določene ukrepe

po mnenju kluba mogoče uravnotežiti. Po poročanju

njegovih članov morajo v nekaterih drugih

državah delavci, ki se iz svoje države (ki je na rdečem

seznamu) vračajo v državo, kjer delajo, na meji

predložiti test za covid-19 in ga po nekaj dneh ponoviti

v državi, kjer delajo. Čas od vstopa v državo

do ponovnega testa v državi, kjer delajo, pa ne bi bil

14 dni, temveč 4 do 5 dni. Ta ukrep bi pripomogel k

preprečevanju širjenja virusa, hkrati pa bi bistveno

skrajšal čas, ki bi ga delavec migrant moral preživeti

v karanteni ob vrnitvi iz svoje matične države.

7Uvedba epidemioloških pravil za tuje

delavce po vzoru nekaterih zahodnih držav,

s testiranjem in krajšo karanteno.

Utemeljitev: Glede na določila Zakona o minimalni

plači (ZMinP) bo s 1. 1. 2021 prišlo do radikalnega

dviga minimalne plače, kar je v razmerah, ko se

podjetja spopadajo s posledicami epidemije in ko

mnoga prejemajo pomoč države, nevzdržno. Če

določila ZMinP ne bodo zamrznjena, bodo podjetja

prisiljena odpuščati, s tem pa bo izničen trud

za ohranitev delovnih mest, ki je bil dosežen s


Predlogi SBC

11

Ta hip zelo trpi predvsem

industrija srečanj.

Martin Jezeršek

pomočjo štirih protikoronskih paketov. V Sloveniji

so plače že tako nadpovprečno obremenjene in

dodatnih obremenitev si v tem času ne moremo

več privoščiti.

Avgusta je bila kljub prej naštetemu javnost obveščena

o dodatni obremenitvi slovenskih plač zaradi

predlaganih sprememb na področju dolgotrajne

oskrbe (v obravnavi je Predlog zakona o dolgotrajni

oskrbi), čeprav so te že zdaj nadpovprečno obremenjene.

Nadpovprečna obdavčitev plač je med

največjimi izzivi za večjo konkurenčnost slovenskega

podjetništva, kar vpliva na slabšo blaginjo

prebivalstva.

Predlagana rešitev, ki zahteva nov prispevek iz

naslova plač, in s tem dodatna obremenitev plač po

prepričanju SBC ni ustrezna. Klub predlaga, da se

financiranje dolgotrajne oskrbe rešuje celostno, ob

dialogu vseh deležnikov, pri čemer je nujno stremeti

k iskanju čim več notranjih rezerv znotraj zdajšnjih

javnih odhodkov. V nasprotnem primeru bi

namreč skupaj z nezamrznitvijo izvajanja Zakona

o minimalni plači to lahko na začetku prihodnjega

leta povzročilo težke socialne razmere za zelo veliko

število zaposlenih.

8

Debirokratizacija

Utemeljitev: Več članov SBC je v času epidemije

sodelovalo pri oblikovanju smernic

gospodarske in zdravstvene politike. Ti programi se

nadaljujejo. SBC želi okrepiti sodelovanje z drugimi

organizacijami na vseh področjih, kjer je to mogoče,

in z vsemi političnimi strankami.

Na večini sestankov podjetniki razpravljajo o zapletenosti

postopkov. Odlična priložnost je debirokratizacija

javne uprave, kjer mag. Ivan Simič sodeluje

in vodi skupino za davke, Marko Lukič skupino za

okolje, Štefan Pavlinjek skupino za gospodarstvo,

sodeluje pa tudi Iztok Podkrižnik; vsi so člani SBC.

Podjetniki so dolgo čakali na priložnost, da bi bili

slišani, v SBC pa verjamejo, da tokratna priložnost

končno pomeni resne možnosti za spremembe.

SBC je na začetku julija že poslal predloge skupini

za vsa tri področja: davčno, okoljsko in gospodarsko-administrativno.

Celoten seznam predlaganih ukrepov za debirokratizacijo

je dostopen spletni strani SBC na naslednji

povezavi: https://www.sbc.si/2020/09/08/predlogi-

-sbc-za-debirokratizacijo-september-2020/.


12

SBC | Napovedi o krizi | September 2020

Foto: Shutterstock

Marca 2021 naj

bi se razmere

stabilizirale

Stanje v gospodarstvu

je kljub negotovim

časom zaradi

koronavirusa boljše,

kot je kazalo pred

tremi, štirimi meseci.

Avtorica: Daša Šprinčnik

Bruto domači proizvod (BDP) je

bil v drugem četrtletju 2020

za 13 odstotkov nižji kot v

drugem četrtletju 2019. V prvi

polovici leta 2020 je po podatkih

Statističnega urada Slovenije

(SURS) BDP upadel za 7,9 odstotka glede na

prvo polovico leta 2019.

Po desezoniranih podatkih je bil BDP v

drugem četrtletju za 9,6 odstotka nižji glede na

prvo četrtletje 2020. »Zmanjšanje BDP v drugem

četrtletju 2020 je bilo posledica zmanjšanja

večine komponent BDP, v največji meri pa upada

domačega trošenja in v okviru tega zasebne

potrošnje,« ugotavljajo na Statističnem uradu RS.

iNvesticij bo maNj

V krizo smo vstopili na trdnih temeljih, z nizko

stopnjo zadolženosti in močnimi likvidnostnimi

rezervami. »Zaradi

pandemije se je

likvidnostni položaj v

gospodarstvu zaostril,

vendar je pravočasen

odziv države preprečil,

da bi prišlo do hujših

gospodarskih posledic,«

mag. Mojca Kunšek pojasnjuje mag. Mojca

Kunšek, direktorica

Ajpesa, ki pri podjetjih iz najbolj prizadetih

panog sicer do konca leta pričakuje poslabšanje

likvidnosti in možnost realizacije večje čiste

izgube v letu 2020, pa tudi povečanje zadolženosti.

»Pričakujemo tudi, da bodo podjetja izvedla manj

investicij od načrtovanih in sprejela številne ukrepe

za racionalizacijo poslovanja,« dodaja.

Enakega mnenja je tudi Bojan Ivanc, glavni

ekonomist pri Analitiki Gospodarske zbornice


Napovedi o krizi

13

Slovenije. »Podjetja iščejo poti do novih naročil,

vlagajo v digitalizacijo za namene interne poslovne

komunikacije in iščejo dodatne stroškovne

prihranke. Nekaj večjih naložb, ki so bile v načrtu,

so nekatere družbe preložile, da so povečale raven

likvidnostih rezerv na bilanci. Družbe so zopet

postale nekoliko bolj pozorne na bonitete svojih

poslovnih partnerjev.

Nekatere družbe, ki so

bile bolj prizadete zaradi

epidemije, so zaprosile

za odlog plačila davkov

in obveznosti iz bančnih

posojil,« pravi Ivanc,

ki stabilizacijo razmer

pričakuje v približno pol

Bojan Ivanc

leta.

predkrizNa raveN v prvi polovici leta

2022

Pričakovati je, da bo EU do konca leta podaljšala

nekatere izredne ukrepe za stabilizacijo

evropskega gospodarstva. Gospodarska dinamika

v Sloveniji bo po naši oceni prvič presegla

predkrizno raven v prvi polovici leta 2022. Trg dela

bo reagiral kasneje, kar pomeni, da se bomo vrnili

na tako visoko raven zaposlenosti verjetno šele v

letu 2023.

Kljub vsemu je tokratni odziv države

oziroma vseh glavnih akterjev z zakonom o

odlogu kreditnih odplačil močno pripomogel

k zagotovitvi likvidnosti gospodarstva in

državljanov, subvencioniranje čakanja na domu

zaradi zmanjšane prodaje pa je rešilo marsikatero

delovno mesto.

»Kazalniki

gospodarske aktivnosti

so vse bolj spodbudni,

saj večjih zapiranj

aktivnosti, kot smo

jim bili priča spomladi,

ne pričakujemo,« je

za naslednje polletno

obdobje optimističen

Andrej Lasič

Andrej Lasič, pomočnik

uprave NLB za

korporativno in investicijsko bančništvo.

Zakaj? »Tako podjetja kot banke smo v krizo

vstopili izjemno dobro pripravljeni. Oboji imamo

dobro, to je boljšo, kapitalsko osnovo, izjemno

likvidnost in eno najnižjih stopenj zadolženosti v

Evropi,« uvodoma ugotavlja Lasič in dodaja, da ima


14

SBC | Napovedi o krizi | September 2020

Slovenija eno najbolj diverzificiranih ekonomij in ni

premočno vezana na nobeno gospodarsko panogo,

kar lahko uspešno pripomore k izhodu iz krize.

»Da lahko malo, fleksibilno slovensko

gospodarstvo maksimalno izkoristi lokalizacijo

proizvodnje, bo najverjetneje eden od ključnih

vplivov na mednarodni ravni,« pojasnjuje Lasič

in nato razkrije podatek, da imamo prvič v

zgodovini samostojne Slovenije v bankah več vlog

prebivalstva, kot imajo prebivalstvo in podjetja

skupaj kreditov – dobrih 21 milijard evrov, ki so

večinoma neobrestovani.

»Gre za izreden potencial, za katerega bi

veljalo razmisliti, kako ga ustrezneje preusmeriti v

bolj dolgoročne oblike varčevanja z višjim donosom

za vlagatelje ter s tem zagotoviti dolgoročno

lastniško bazo Slovencev v ključnih podjetjih

v Slovenji in regiji. Pred nami so pomembni

infrastrukturni projekti, kjer bi ta potencial lahko

izkoristili na državni ravni,« predlaga sogovornik.

kdo je kljub krizi zrasel?

Za nekatere panoge, ki so se odzivale na

nemudoma spremenjene navade potrošnikov, pa

se je kriza izkazala tudi za priložnost. »Pandemija

je pozitivno vplivala na poslovanje podjetij iz

farmacevtske panoge, IT-industrijo in na podjetja,

ki so svoje poslovanje uspela diverzificirati

ter prodajo proizvodov in storitev pretežno

ponujajo prek sodobnih digitalnih poti,« razlaga

direktorica Ajpesa, ki v naslednjega pol leta

pričakuje podaljšanje ukrepov vlade, trajnostno

preobrazbo ter vlaganja v infrastrukturne projekte,

digitalizacijo, raziskave in razvoj ter okolje in

samooskrbo s hrano.

»Državna pomoč je bila do zdaj usmerjena

predvsem v zmanjšanje pritiskov na stroške dela,

zato je pričakovati, da bo v naslednjih mesecih

državna pomoč usmerjena bolj segmentno,

predvsem v najbolj prizadete panoge. Državna

pomoč sama po sebi sicer ne more v celoti in na

dolgi rok rešiti gospodarskih problemov podjetij,

jim pa daje čas, da spoznajo svoje priložnosti, jih

izkoristijo in uresničijo zagon v novih razmerah,«

meni Kunškova.

Da se lahko do konca leta zgodi še marsikaj,

se zavedajo tudi v Novi Ljubljanski banki, a

pričakujejo, da bodo statistični podatki za tretje

četrtletje pokazali odboj navzgor in rast.

Napoved: poslabšaNje razmer Na

prelomu leta

Da se je število stečajnih postopov v juniju in

juliju dvignilo na raven pred epidemijo, pa kažejo

podatki Ajpesa. »Več kot pet dni neprekinjeno

je imelo v juliju transakcijske račune blokiranih

3.339 dolžnikov. To je manj kot v času pred

pandemijo. V januarju 2020 je na primer imelo

nad pet dni neprekinjeno blokirane račune 3.548

dolžnikov, stečajni postopek pa je bil začet nad

155 poslovnimi subjekti,« našteva direktorica

Ajpesa.

»Glede na to, da se nekateri ukrepi vlade počasi

iztekajo, v določenih panogah pa se stanje še

ni normaliziralo, lahko poslabšanje razmer

pričakujemo konec letošnjega in na začetku

naslednjega leta. Stabilizacijo razmer v času

iskanja ustreznega cepiva in prilagajanja na nove

poslovne modele težko predvidimo, nedvomno

pa sveta, kot je nekoč bil, ne moremo več

pričakovati, temveč moramo delovati proaktivno,

trajnostno in bolj povezovalno,« sklene mag.

Mojca Kunšek.

Postavite svoj

posel na noge

-20% na ceno elektrike in

zemeljskega plina

za male poslovne kupce.

Ste velik poslovni kupec? Za prilagojeno ponudbo nam pišite na prodaja@energijaplus.si.

MALI POSLOVNI KUPCI: Električna energija: seštevek priključnih moči na vseh merilnih mestih je manjši kot 41 kW;

Zemeljski plin: seštevek letne porabe zemeljskega plina za vsa odjemna mesta je manjši kot 100.000 kWh.

POSLOVNI KUPCI: Električna energija: seštevek priključnih moči na vseh merilnih mestih je večji ali enak 41 kW;

Zemeljski plin: seštevek letne porabe zemeljskega plina za vsa odjemna mesta je večji ali enak 100.000 kWh.

Energija plus d.o.o., Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor

Akcija velja do 31.10.2020.

080 21 15 • 02 22 00 662 • prodaja@energijaplus.si • energijaplus.si


Napovedi o krizi

15

Kje so potenciali za rast na

svetovnih borzah?

Foto: Shutterstock

borze se v letošnjem

letu kljub pojavu koronavirusa

zelo dobro držijo. V ospredju so

»Svetovne

predvsem ameriške tehnološke

delnice, ki so pridobile kar tretjino vrednosti.

Širši ameriški indeks S&P500 je pridobil

desetino vrednosti. Japonske in nemške

delnice so zopet dosegle ravni od začetka leta.

Kljub vsem pozitivnim in negativnim pogledom

v prihodnost je donosnost zelo lepa,« je pojasnil

Radivoj Pregelj iz Triglav Skladi.

Investitorjem se zastavlja vprašanje, kaj bo z

rastjo delnic. Za tako močan odboj finančnih trgov

se je potrebno zahvaliti tiskanju denarja s strani

centralnih bank in velikim fiskalnim spodbudam.

Pričakovati je, da se bodo te še nadaljevale, vse

dokler bo treba, kar pa zagotavlja močno podporo

finančnim trgom tudi v prihodnje. Kljub presežni

likvidnosti pa se posamezni sektorji gibljejo zelo

različno, medtem ko razlike v donosnosti med

posameznimi sektorji še nikoli niso bile tako izrazite.

Izkušnje iz preteklosti sicer učijo, da se te razlike s

časom nekoliko uravnotežijo, pa vendar je sedanja

situacija drugačna. Uporaba tehnologije se bo samo

povečevala, na drugi strani bodo sektorji energije,

trajnih potrošnih dobrin in financ še naprej na udaru.

»Zaradi različnih vidikov, ki jih je pri investiraju

pomembno upoštevati, in upoštevaje poplavo vseh

informacij, ki so na voljo, je posameznemu vlagatelju

zelo težko izbrati pravo naložbo. V ta namen

je storitev upravljanja premoženja namenjena

vsem, ki želijo, da za finančno premoženje skrbijo

usposobljeni in zaupanja vredni upravljavci,

prihranki pa bodo donosno naloženi,« še dodajajo v

Triglav Skladi. A.G.

140

130

120

110

100

90

80

70

60

50

40

30

Gibanje izbranih ameriških indeksov v

letošnjem letu

1. 1. 2020

1.2. 2020

1.3. 2020

1.4. 2020

1. 5. 2020

1. 6. 2020

1. 7. 2020

1. 8. 2020

Nasdaq S&P 500 MSCI USA Energy

1. 9. 2020


16

SBC | Mobilnost | September 2020

Težave z

dobavami, cene

vozil pa celo višje

Proizvodnja

avtomobilov se je

zmanjšala. Podjetja

so odpuščala, zdaj se

prilagajajo.

Avtorica: Daša Šprinčnik

Pandemija vseh gospodarskih

panog ni prizadela enako.

Nekaterim ponuja nove poslovne

priložnosti, druge panoge

bodo njen vpliv čutile le nekaj

mesecev. Bo tako tudi pri

slovenskih prodajalcih vozil in v transportu?

Potem ko je aprila in maja letos kazalo, da

jo je kriza močno prizadela in so v Slovenskem

avtomobilskem grozdu opozarjali na 60-odstotni

upad proizvodnje ter s tem prodaje, se danes zdi,

da je to pravzaprav panoga, ki si je v primerjavi

s turizmom in industrijo srečanj opomogla

relativno hitro, delovne procese pa prilagodila

spremenjenim, sicer zahtevnejšim razmeram. V

teh mesecih že poskuša nadoknaditi izgubljeno.

Kako pa so se prilagodile prodajne, servisne

in transportne dejavnosti ?

Tudi prodajalci vozil več prodajo prek

spleta

Damjan Špan, direktor centra mobilnosti Špan,

pravi, da zaradi krize v podjetju beležijo 24-odstotni

upad prihodkov glede na isto obdobje lani, pri čemer

se kriza pozna predvsem zaradi ukinitve vrste

dejavnosti, ki jih niso mogli oziroma smeli izvajati.

»Preživijo le prilagodljivi, zato je prilagajanje

potrebno vseskozi. Največji izpad dohodka smo

utrpeli marca in aprila letos, zato se zdaj zelo

trudimo nadoknaditi izgubljeno s prilagoditvijo

dela. Že od začetka pandemije sledimo smernicam

NIJZ. Poleg vseh higienskih ukrepov imamo tudi

zaposlene razdeljene v dve skupini, kar pomeni, da

ne delajo vsi istočasno. V njihovem interesu je, da

so zaposleni ločeni, tako po objektih kot časovno

po izmenah«, pojasnjuje Špan.

V podjetju se kljub vsemu niso mogli izogniti

odpuščanju, saj so bili nekateri oddelki z odlokom

zaprti in se ni vedelo, kdaj bodo lahko ponovno

zagnali posamezne dejavnosti. »Večino drugih

delavcev smo dali na čakanje za okoli pet tednov.

Smo pa veseli, da trenutno delamo v polni zasedbi,«

dodaja direktor, ki kot pozitivno stran krize navaja

povečano prodajo artiklov prek njihove spletne

trgovine. O izboljšanju pa ne more govoriti, kar

zadeva prodajo vozil. Ta je sicer upadla le rahlo,

a tudi cen niso spreminjali. »Bistveno pa se je

zmanjšala proizvodnja vozil, kar povzroča zastoje v

dobavi,« nadaljuje Špan.

»ceNe avtomobilov so celo Nekoliko

višje«

Enako težavo izpostavlja tudi Uroš Seles iz podjetja

Selmar, ki je najbolj prepoznavno kot trgovec in

servis vozil BMW. Ocenjuje, da se je dobava vozil

zmanjšala za 15 odstotkov, prihodnost pa težko

napove, saj je odvisna od zunanjih dejavnikov, ki

se spreminjajo iz dneva v dan. Je pa prodaja vozil

v njihovih salonih stabilna in na lanski ravni. »Cene

so celo nekoliko višje,« ugotavlja Seles.

STare TranSporT: »naročila prihajajo

vsak daN, plaNiraNje je skoraj

nemogoče«

Nekoliko manj so krizo občutila transportna

podjetja, ki so ves ta čas poslovala skoraj

nemoteno. »Mesec maj je bil slabši, takrat smo

beležili rahel upad prometa. Sicer pa delamo s

takšnimi partnerji, da se je vse dokaj hitro vrnilo v

svoje tirnice in funkcionira,« nam pojasni Boštjan

Stare iz podjetja Stare Transport, ki se že vrsto let

ukvarja z mednarodnimi prevozi.

Kadrovske vrste so denimo zmanjšali zgolj

za enega zaposlenega, ki se je v času krize upokojil,

tako da odpuščanja niso bila potrebna in drugi

delajo na polno. »Res pa je, da je bilo treba poklicati

voznike, jih seznaniti z ukrepi v posameznih

državah, predvsem pa jim dati pogum, dobro voljo

in motivacijo za naprej. Prikrajšani so bili namreč za

toalete in prhe ter se spopadali s predsodki, saj so

se jih mnogi bali, češ da so kužni,« priznava Stare.

Težko ocenjuje, kaj nam kriza prinaša v

naslednjega pol leta, saj v njihovi panogi nimajo

dolgoročnih projektov, da bi se lahko srečevali z

odpovedmi. »Naročila prihajajo vsak dan in že za

en teden vnaprej težko napovem, kaj nas čaka,«

zaključi Stare.

Seveda pa vsi sogovorniki upajo, da se

ukrepi, ki smo jim bili priča ob prvem valu epidemije,

ne bodo ponovili, saj bodo v tem primeru težko

nadoknadili zamujeno oziroma izgubljeno do zdaj.

Vpliv krize na avtomobilsko industrijo in trg vozil

oziroma njene posledice pa bi lahko bile jasne šele v

drugi polovici prihodnjega leta.


Investiram,

v kar

verjamem.

50 %

nižji vstopni

stroški

Mobilnost

17

Z naložbenim skladom

Triglav Aktivni vlagam

aktivno in s kapitalsko

zaπËito.

triglav

aktivni

Vzajemni sklad mešani fleksibilni Triglav Aktivni je podsklad Krovnega sklada Triglav vzajemni skladi, ki ga upravlja družba Triglav Skladi, d.o.o., Slovenska 54, Ljubljana. Prospekt Krovnega sklada Triglav vzajemni skladi

in Ključni podatki za vlagatelje so v slovenskem jeziku vlagateljem brezplačno na voljo na vseh vpisnih mestih družbe za upravljanje in na spletni strani www.triglavskladi.si. Več o pogojih trženjske akcije, ki velja od

15. 9. do 30. 11. 2020 na triglavskladi.si.

triglavskladi.si


18

SBC | Turizem v krizi | September 2020

Foto: Slovenia.info / Jošt Gantar

Nova normalnost:

letalo, ki čaka na

turiste

Tuji gostje so v preteklih letih ustvarili

več kot 72 odstotkov vseh prenočitev,

letos pa zaradi krize pričakujejo

okoli 70-odstotno znižanje števila

prenočitev tujih gostov.

Avtorica: Daša Šprinčnik

Upad bo deloma ublažila

rast domačega turizma

med poletjem, ki se bo

po napovedih turističnih

delavcev nadaljevala tudi v

mesecih do konca letošnjega

leta. Toda slovenski dopustniki turizma

dolgoročno ne moremo rešiti, čeprav je bilo

število domačih turistov v nastanitvenih

objektih julija za 176 odstotkov večje kot v tem

mesecu lani, kažejo statistični podatki.

»Rast smo spodbudili s promocijsko

kampanjo vseh deležnikov v turizmu ZDAJ JE

ČAS. Moja Slovenija ter z vladnim ukrepom

turističnih bonov za domače prebivalstvo,« pravijo

v Slovenski turistični organizaciji (STO), njihove

navedbe pa potrjujejo tudi podatki Fursa.

Boni niSo povSod Blažili krize

Do septembra je bilo namreč unovčenih več kot

525 tisoč bonov, za dodatnih 30 tisoč pa je še

sklenjenih rezervacij. Da so boni pripomogli k

blaženju krize, pritrjujejo tudi v Rimskih Termah,

kjer v zadnjem času beležijo celo malenkost več

rezervacij kot leta poprej. »Ljudje prihajajo za

daljša obdobja in težav z odpovedmi nimamo,«

pravi Marko Maze iz oddelka trženja in prodaje.

V Rimskih Termah so glede na povečan

obseg v poletnem času zaposlili več kadra,

predvsem na oddelku gospodinjstva in gostinstva,

a so bili prej skoraj tri mesece zaprti. »Prilagodili

smo poslovanje in marketinške aktivnosti, ki jih

zdaj usmerjamo predvsem na tuje trge,« razlaga

Maze.


Turizem v krizi

19

Da se kriza pozna na vsakem koraku, pa

opozarjajo v Parku Postojnska jama, kjer do konca

leta pričakujejo kar 80-odstotni upad prihodkov.

»Če ima največja svetovna znamenitost

v Sloveniji tak padec prihodkov, si ne upam niti

pomisliti, kaj se dogaja drugje,« pravi Mateja

Rosa iz Parka Postojnska jama. Na krizo so se

»nepripravljeni odzvali tako, kot najbolje znajo«,

in sicer z učinkovitimi preventivnimi ukrepi,

obiski, prilagojenimi manjšim skupinam in

številnim družinskim akcijam, ter tudi posebnimi

ugodnostmi, ki jih imajo vsi koristniki turističnih

bonov v Hotelu Jama.

Kljub vsemu je položaj v turizmu zelo slab

in se zdi kot začaran krog, saj niti agencije niti

posamezniki ne morejo načrtovati svojih potovanj.

»Kako se bo kriza odražala, je jasno. Brez gostov

ni turizma,« poudarja Rosa in dodaja, da so

turistični boni dobra rešitev za namestitvene

kapacitete, ne pa tudi za druge deležnike v

turizmu, saj upravitelji turističnih znamenitosti od

njih nimajo veliko koristi.

javNi poziv sto

Je pa konec avgusta STO objavila Javni poziv

poslovnim subjektom, ki opravljajo dejavnost

turističnega vodenja v Sloveniji ali jo v sklopu

svoje gospodarske dejavnosti tržijo. Storitve

turističnega vodenja po tem javnem pozivu so

lahko na voljo za domačega – slovenskega – ali

tujega gosta. Upravičenci lahko oddajo prijave

za projekte, ki bodo potekali od 10. septembra do

1. decembra 2020. Za izvedbo predmeta javnega

poziva je na voljo do 146.000 evrov, z njim pa

želijo podpreti izboljšanje kakovosti doživetja

obiskovalcev na destinaciji in spodbujati k

edinstvenemu, osebnemu doživljanju slovenske

turistične ponudbe, h kateremu ključno pripomore

usposobljen, kakovosten turistični vodnik.

novoST: dežurno leTalo za TuriSTe

Kriza je močno posegla v poslovanje turističnih

agencij. »Skupno število rezervacij je manjše, zato

smo se prestrukturirali, tako kadrovsko kot pri

ponudbi. Kljub trenutnim okoliščinam smo zadržali

vse vitalne dele podjetja in najboljše kadre, ki nam

omogočajo dolgoročni razvoj in v katere smo v

preteklosti veliko vlagali. V celoti smo ohranili

razvojni oddelek (smo prvo izmed turističnih

podjetij, ki je registriralo svoj oddelek raziskav ) in

celo intenzivirali njegovo delo. Veliko smo in še

vlagamo v oddelek za privabljanje tujih gostov, saj je

Slovenija varna destinacija in poleg domačih nujno

potrebuje tudi tuje goste. Prilagodili smo tudi vse

stroške poslovanja. V pomoč nam je pospešena

digitalizacija , ki nam to omogoča,« našteva Matej

Knaus, direktor Turistične agencije Palma.

»Novi normalnosti« so prilagodili tudi

potovanja in počitnice. V jesenskem času

ponujajo izbor potovanj s posebnim letalom

Airbus 320, ki ima svojo bazo na ljubljanskem

letališču, kjer imajo na voljo tudi vozilo za vodenje

letal (sistem follow me).

»Potnike bomo v celoti razbremenili rizika

odločitve in strahu pred odpovedjo. Tako uvajamo

posebne pogoje rezervacije, prilagojene stroške

odpovedi in garancije varnosti , ki nam jo omogoča

posebno letalo, saj potnike čaka na destinaciji in

tako omogoča vrnitev v nekaj urah, če bi bilo to

potrebno zaradi spremenjenih pogojev,« pojasnjuje

Knaus in optimistično zre v jesen.

»Po previdnosti ob začetku šolskega leta

pričakujemo postopno normalizacijo. Ta bo

nekoliko počasnejša, kot smo predvideli sprva,

vendar verjamemo, da se bodo turistični toki vsaj

znotraj EU normalizirali. V pozni jeseni pričakujemo

normalizacijo tudi v svetovnem merilu.«

Je pa pandemija prinesla spremembe

tudi v nakupno vedenje turistov. »Turisti izbirajo

pretežno bližnje destinacije ter tiste, ki so

uspešne pri zajezitvi virusa in zagotavljanju

standardov varnosti. Iščejo manjše nastanitve,

kot so glampingi, kampi,

manjši hoteli, apartmaji

in turistične kmetije, kjer

je možno zagotoviti bolj

individualno doživetje.

Pogosto izbirajo tudi

aktivnosti na prostem,«

ugotavlja Matej Knaus,

direktor Turistične

Matej Knaus

agencije Palma.

okrevaNje lahko traja tudi pet let

V naslednjega pol leta je glede na lani tako

pričakovati upad turističnega prometa, saj bo

povpraševanje tujih gostov naraščalo zelo počasi,

odvisno od režima prehajanja meja, pa tudi

letalskih povezav in percepcije Slovenije pri tujih

gostih. V turizmu, ki sicer ustvari več kot desetino

svetovnega bruto domačega proizvoda, je tako

do konca leta pričakovati vsaj 25-odstotni upad

turističnih prihodkov. Sogovorniki še ugotavljajo,

da je to panoga, za katero so značilne visoke

naložbe in visoki fiksni stroški poslovanja,

zato lahko podjetja, ki so v tej branži uspešno

poslovala pred krizo, v kriznih razmerah zdržijo

največ nekaj mesecev. Okrevanje bo dolgotrajno

in lahko po nekaterih ocenah traja tudi pet let.

Narava jim je NakloNjeNa

»V tej absurdni situaciji nas vendarle vsake toliko razveseli

kakšna novica. Zadnje raziskave, v katerih so moči združili

indijski in nemški znanstveniki, so namreč pokazale, da se

virus najpočasneje širi v okoljih, kjer je vlažnost zraka več kot

60-odstotna. V Postojnski jami je stalna vlažnost med 80 in

90 odstotki. Torej nam gre v teh težkih časih vsaj narava na

roko,« pravijo v Parku Postojnska jama, ki ima v upravljanju

tudi butični hotel Vila Planinka.


20

SBC | Industrija srečanj | September 2020

Panoga, ki jo je

epidemija povsem

oklestila

V panogi tudi do

100-odstotni padec

prihodkov. Podjetja

iščejo nove načine in se

reorganizirajo.

Avtorica: Daša Šprinčnik

»Z razglasitvijo epidemije in

sprejetjem ukrepov za njeno

zamejitev je naše poslovanje skoraj v

celoti obstalo. Poslovanje smo morali

reorganizirati v obdobju, ki sicer

predstavlja vrhunec izvedbe naših

načrtov. Do konca leta pričakujemo najmanj

80-odstotni upad dogodkov in prireditev glede

na preteklo leto. Zaradi ponovnega poslabšanja

epidemiološke slike pa spet prihaja do

odpovedi med poletjem rezerviranih storitev,«

ugotavlja Marija Petre, direktorica podjetja

Petre šotori, ki ponuja najem prireditvenih

komponent in posluje v Sloveniji ter sosednjih

državah, največ v Avstriji.

Industrija srečanj, ki med svoje dejavnosti

šteje organizacijo dogodkov, sejmov in razstav

pogostitve, najeme prireditvene opreme in drugo,

je bila do izbruha pandemije zelo dobičkonosen

del slovenskega turizma. Na leto je ustvarila 270

milijonov prihodkov.

Zdaj nujno potrebuje dodatne ukrepe za

ohranitev gospodarske panoge. Beleži namreč

med 80- in 100-odstotni upad prometa. To

dokazujejo tudi ekonomski kazalniki. Vlada

je sicer do konca septembra podaljšala ukrep

delnega povračila nadomestila plače delavcem

na začasnem čakanju na delo, a po ocenah

sogovornikov to ne bo dovolj.

nove priložnoSTi iščejo vSepovSod

»Do prvih odpovedi prihodov azijskih gostov je

prišlo že januarja,« ugotavlja tudi Martin Jezeršek,

generalni direktor Jezeršek gostinstvo, d. o.

o., ki je v preteklih letih organiziralo okoli 2500

dogodkov na leto in na področju cateringa beleži

90-odstotni upad prometa.

»Sredi marca se

je dejavnost povsem

ustavila in sprejeli smo

strateško usmeritev,

da iščemo nove

priložnosti, s katerimi

bomo kratkoročno in

srednjeročno v čim

večji meri nadomestili

Martin Jezeršek izpad dohodka na

področju strežbe na prireditvah (catering).

Zagnali smo novo storitev e-catering, ki je

namenjena pogostitvam na manjših zasebnih

in poslovnih srečanjih ter deluje v skladu z

vsemi epidemiološkimi standardi,« pojasnjuje

Jezeršek, ki je julija zagnal tudi poslovanje dveh

novih lokalov, prerazporedil nekatere zaposlene,

izpeljal korenito reorganizacijo in tako preprečil

odpuščanja.

Podjetje Petre šotori se je za zdaj ustrezno

odzvalo na povečano povpraševanje javnih

zavodov, kot so bolnišnice, zdravstveni domovi in

domovi za ostarele, ter večjih podjetij, ki svojega

obratovanja kljub epidemiji niso mogli prekiniti ali

pa so ga celo še povečali.

»Postavljali smo vstopne točke za testiranje

na covid-19, kot so manjše pagode in podobna

oprema,« pravi Marija Petre in opozarja, da bo

treba ukrepe vlade še podaljševati, sicer bodo

prisiljeni odpuščati

»dobre in zveste«

kadre, škoda pa bo

»gospodarska, socialna

in družbena«. V

jesenskem času sicer

svojo opremo ponujajo

šolam in vrtcem, saj

bi lahko služila kot

Marija Petre

vstopne točke lažjemu

razvrščanju in ločevanju

učencev pred šolami in telovadnicami.

zgledovati se bo treba po tujih dobrih

praksah

V podjetju Menart Records so po besedah

direktorja Boštjana Menarta do novega leta

odpovedali vse dogodke in aktivnosti v zvezi

z industrijo srečanj. Na srečo jim to področje

sicer predstavlja manj kot pet odstotkov celotnih

prihodkov, zato to ne bo bistveno vplivalo na

poslovanje v letošnjem letu.

»Izpad s tega področja bomo nadomestili

s pravicami iz pretočne uporabe vsebin,«

napoveduje Menart in dodaja, da bodo posledice

za celotno glasbeno industrijo katastrofalne, če

se bo sedanje stanje nadaljevalo tudi drugo leto.

»Brez koncertov nove vsebine ne morejo

zaživeti, mnogi deležniki izgubijo motivacijo za

ustvarjanje in celotna industrija tako zastane. Ne


Industrija srečanj

21

samo spodbude ustvarjalcem, tudi dogodki v živo

so nujno potrebni,« zaključi Menart.

Enakega mnenja je Jezeršek; po njegovih

besedah se bo za blaženje krize v njihovi panogi

treba zgledovati v tujini, kjer so že predstavili

nekaj primerov dobre prakse, kot je bil koncert z

ohranjanjem medsebojne razdalje v Newcastlu v

Angliji, pa tudi prvi drive-in koncert skupine Tabu

v Ljubljani.

Industrija srečanj potrebuje pomoč. Čeprav

so napovedi za jesen in zimo boljše, je to namreč

še vedno pod ravnjo, ki omogoča preživetje

tistim, ki so odvisni zgolj od industrije srečanj.

Velikih dogodkov, ki ustvarijo največ dodane

vrednosti, praktično ni.

»Obstaja realna grožnja, da bo

trg uničen in da čez pol leta ne bo več

ponudnikov, ki bi lahko organizirali in izvedli

srednje velike in velike dogodke na visoki ravni.

Podjetje Jezeršek gostinstvo bo preživelo, a

bojimo se, da spomladi ne bomo imeli partnerjev,

s katerimi smo leta in leta gradili industrijo

srečanj v Sloveniji,« predvideva Jezeršek.

bo takšNa paNoga le še preteklost?

Da bo industrija srečanj potrebovala največ časa

za okrevanje, meni tudi Miro Hribar, direktor

podjetja Demaco, ki se ukvarja z organizacijo

turističnih potovanj in

deluje izključno na tujih

trgih.

»Posledice krize

bodo vidne predvsem v

odhodu specializiranih

kadrov, ki so jih podjetja

dolga leta izobraževala,

in pa v pomanjkanju

Miro Hribar

denarja za promocijo.

Trženje v industriji

srečanj je specifično, drago in intenzivno,

primerjava s trženjem klasičnega turizma ne

zdrži. Po koncu krize bomo zaplavali v bazenu

z morskimi psi, torej destinacijami, ki imajo za

promocijo industrije srečanj na voljo bistveno več

denarja. Če ne bomo prisotni, bodo naša velika

pretekla vlaganja zbledela in znašli se bomo na

začetku. Seveda pa bo okrevanje naše industrije

še težje, če bodo tudi po krizi veljala kakšna

psihotična pravila omejevanja druženja, razdalje

in podobno. V tem primeru lahko na industrijo, kot

smo jo poznali nekoč (daleč najbolj dobičkonosen

del turizma), pozabimo,« opozarja Hribar in

dodaja, da je bila industrija močno prizadeta že s

propadom Adrie Airways.

»Danes se lahko ljubljansko letališče glede

števila linij v regiji primerja z letališči, kot sta

letališče Morava v Kraljevu in letališče Tuzla. Vsi

drugi so nas že krepko prehiteli,« nadaljuje.

V podjetju Demaco tako v letu 2020 beležijo

100-odstotni upad prihodkov. Če se epidemiološka

Foto: Slovenia.info / Jošt Gantar

slika umiri, pa prve prilive pričakujejo nekje v

aprilu 2021. »Tako v Sloveniji kot na Hrvaškem

nismo odpustili niti enega zaposlenega, finančno

pomagamo tudi nekaterim s. p.-jem, s katerimi

smo tesneje sodelovali. Razliko med 80 odstotki

povprečja zadnjih treh plač in pomočjo države

krijemo iz lastnih finančnih rezerv, prav tako vse

nujne stroške poslovanja. Trenutno alternative za

nas ni; upamo, da bomo v popolni ekipi dočakali

konec krize in se približali rezultatom iz preteklih

let,« pojasnjuje Hribar.

»PoSTAVLjALI SMo VSToPNE ToČKE ZA

TESTIRANjE NA CoVID-19, KoT So MANjŠE

PAGODE IN PODOBNA OPREMA.« MARIJA PETRE

priložnoST: predSedovanje eu

Priložnost vidi v tem, da bi jih država vključila v

načrtovanje in izvedbo logistike predsedovanja

EU v prihodnjem letu. »Na voljo imamo strokovno

usposobljeno ekipo. Imamo vrsto referenc, med

drugimi tudi reference za organizacijo dogodkov

Sveta Evrope in Evropske komisije. Zagotovo bi

bila to bolj smotrna rešitev kot pa napovedano

zaposlovanje zunanjih sodelavcev brez izkušenj,«

verjame Hribar in za konec razkrije podatek iz

tujine: »Poslovnega turizma ni. Vem le za večje

medijske dogodke avtomobilske industrije, za

katere pa zaradi slabih letalskih povezav Slovenija

ni primerna. Tako na Hrvaškem kot v Črni gori so

vsi naši naročniki dogodke odpovedali, torej je

v tujini približno enako kot pri nas. Ko smo svoji

bazi naslovnikov poslali zadnji novičnik, je bilo več

kot 30 odstotkov elektronskih sporočil zavrnjenih

s pojasnilom, da elektronski naslov ne obstaja. To

pove vse …«


22

SBC | Intervju: Dr. Jure Knez | September 2020

»Slovenija se mora

osredotočiti na izdelke

z visoko dodano

vrednostjo. To so

izdelki, ki temeljijo na

odličnih idejah in v

katere je vloženih veliko

razvojnih ur. Podjetnost

in podjetništvo morata

v Sloveniji postati

vrednoti, poudarja dr.

Jure Knez, predsednik

SBC - Kluba slovenskih

podjetnikov..

Avtorja: Goran Novković, Jan Tomše

Foto: Barbara Reya


Intervju: Dr. Jure Knez

23

» Akcija ZA podjetno Slovenijo

bo sama po sebi prerasla v

nacionalno gibanje«

Dr. Jure Knez je letos poleti od

Marjana Batagelja po šestih

letih prevzel predsedovanje SBC

– Klubu slovenskih podjetnikov.

Dr. Knez je serijski podjetnik

in ustanovitelj vrhunskega

podjetja Dewesoft, ki je mednarodno

uveljavljeno ter ima partnerje v številnih

državah in panogah po svetu.

Sodelujejo z največjimi v vesoljski industriji,

denimo z Naso, ter v letalski in avtomobilski

industriji. So prejemniki številnih priznanj, tudi

nedavnega priznanja za zmagovalca slovenskega

izvoza v konkurenci petih vrhunskih izvoznikov,

ki ga je na 7. izvozni konferenci časnika Finance

razglasila strokovna komisija.

Dewesoftova dodana vrednost na

zaposlenega je večkratnik slovenskega povprečja.

Letos bodo glede na lansko leto – kljub koronski

krizi – še zrasli. Dr. Jure Knez se dobro razume z

višino; njegova strast so gore in hribi, najraje pa

pleza ferate.

Dewesoft je zrasel v odlično podjetje z

izjemno visoko neto dodano vrednostjo na

zaposlenega, ki presega 150 tisoč evrov na

zaposlenega. Katere tri prednostne zadeve

bi morali v Sloveniji narediti, da bi tudi

celotna država ustvarjala bistveno višjo

dodano vrednost, kar je seveda ključno za

podjetništvo in blaginjo?

Treba se je osredotočiti na izdelke z visoko

dodano vrednostjo. To so izdelki, ki temeljijo

na odličnih idejah in v katere je vloženih veliko

razvojnih ur. Takšni izdelki morajo biti razviti na

način, da jih je mogoče v Sloveniji tudi proizvajati.

Slovenija ni poceni

država, zato smo z

izdelki z nizko dodano

vrednostjo težko

konkurenčni.

Slovenija namreč ni poceni država, zato smo

z izdelki z nizko dodano vrednostjo težko

konkurenčni. V Dewesoftu smo stvari, ki jih znamo

narediti in so zanimive za svet, zasnovali na nov,

inovativen način. Iz tega sledijo rezultati, ki jih

dosegamo.

Kako ste se v Dewesoftu spoprijeli z izzivi

v času koronske krize? Kaj je bilo pri tem

ključno?

Naša prednost je v tem, da delamo na vseh

celinah in za širok nabor strank: od vesoljske in

letalske do avtomobilske industrije. Letos smo v

primerjavi z lani rasli. Razlog so določeni veliki

projekti, predvsem v Aziji, ki smo jih dobili že pred

koronsko krizo. Nekaj pa tudi v času pandemije,

predvsem na Kitajskem, kjer so že izšli iz krize. Ko

seštejemo trge in stranke, je rezultat tega večja

stabilnost.

Torej vam je pomagala razpršenost, tako

panožna kot regionalna.

Prav gotovo je bilo to ključno. Tudi v letih 2008

in 2009, ko je nastopila kriza v avtomobilski

industriji, smo delovali na drugih področjih, za

avtomobiliste pa smo veliko razvijali. To nam je

prineslo dodano vrednost v naslednjih letih.

Če se vrnemo k izzivom – kateri je bil za vaše

podjetje največji v zadnjem času?

Mislim, da največji izzivi šele prihajajo. Določeni

projekti so bili že podpisani, zdaj pa veliko podjetij

težko dobi nove. Podjetja varčujejo, projekti se

ustavljajo. Nekatera podjetja so celo zaprta.

Jesenski čas utegne ponuditi zanimive izzive.

Pogled v prihodnost? Kje bo Dewesoft čez pet

let?

V načrtu za prihodnjih pet let je določeno, da

nismo samo podjetje za zajem podatkov, ampak

tudi za krmiljenje procesov. V razvoj vlagamo

več kot kadarkoli prej, širimo razvojno ekipo.

Pripravljamo se na čas po koronski krizi, ko

bo projektov zagotovo več. Ko se svet začne


24 SBC | Intervju: Dr. Jure Knez | September 2020

ocenjujem, da smo po prvem

polčasu boja s koronavirusom

lahko zadovoljni, tako z vidika

zdravja kot gospodarstva. je pa dejstvo,

da bo drugi polčas veliko napornejši od

prvega.

ponovno vrteti, moraš biti pripravljen z novimi

izdelki in storitvami, ki so v tistem trenutku

aktualni.

Kako bi ocenili državne ukrepe za spopadanje

s koronsko krizo?

Pod črto gledano so bili protikoronski ukrepi

uspešni. Določeni so bili izjemno dobri,

nekateri pa se še niso začeli izvajati. Seveda

so bile narejene tudi napake. Pomembno je,

da se primerjamo z drugimi državami, z našimi

sosedami. Ocenjujem, da smo po prvem polčasu

boja s koronavirusom lahko zadovoljni, tako z

vidika zdravja kot gospodarstva. Je pa dejstvo, da

bo drugi polčas veliko napornejši od prvega.

Kaj bi posebej izpostavili kot področje, kjer bi

lahko ravnali bolje?

Naj najprej izpostavim področja, ki so dobra.

Turistični boni se mi zdijo odlična pogruntavščina,

ki so slovenskemu turizmu, vsaj tistemu s

prenočitvenimi kapacitetami, omogočila

premostitev težkega obdobja. Treba jih je samo

razširiti na druge panoge turizma. Med slabimi

izkušnjami pa so zagotovo likvidnostni krediti,

ki še danes niso zaživeli. Ideja, ki je v tujini zelo

pomagala podjetjem, se zaradi birokratskih ovir v

praksi preprosto ne uporablja.

SBC je na začetku septembra vladi poslal

osem predlogov za izboljšanje protikoronskih

ukrepov. Se kateri nanaša tudi na to

področje?

Seveda. Glede na to, da koronska kriza še vedno

traja, z njenimi posledicami pa se bomo še

spoprijemali, je nujno, da se to področje uredi in

obudi k življenju. Eden od načinov, kako pomagati

mikro in majhnim podjetjem, je oblikovanje

vzporednega produkta, del denarja, namenjenega

Podjetja, ki so morala spomladi

uporabiti možnost čakanja na

delo, hkrati pa ogromno vlagajo

v razvoj in bodo zaradi teh vlaganj prišla

do lanskega prometa ali ga celo presegla,

bodo kaznovana, saj bodo morala vračati

pomoč države.

likvidnosti, pa bi preusmerili v poroštveno shemo.

Država bi v celoti jamčila, hkrati pa bi imela

obrestne prihodke od kreditov podjetjem. Slednja

pa bi prek institucij, kot je Slovenski podjetniški

sklad, preprosto in hitro prišla do res nujno

potrebne pomoči.

Med predlogi so na primer debirokratizacija

in predlog za podporo industriji srečanj

(srečanja, sejmi, kongresi, predstavitve,

op. a.), ki je ravno tako odvisna od osebnih

obiskov, a ni dobila enake podpore kot

turistična panoga.

Tako je. Razlika je predvsem v tem, da določene

turistične panoge že delujejo, določene pa še

vedno ne in zato trpijo. Mislim, da si zaslužijo

posebno obravnavo, saj gre za pomemben del

gospodarstva, ki po izračunih prinaša precejšen

del prihodkov.

Poleti ste v klubu SBC prek članov intenzivno

spremljali dogajanje v gospodarstvu in

delovanje ukrepov. Bi v tem pogledu želeli

izpostaviti še kakšno področje?

Ena od stvari, o kateri smo že govorili v vladni

skupini za pripravo protikoronskih paketov, je

pogoj upravičenosti do vračila pomoči iz PKP1 in

PKP3 (protikoronska zakona, op. a.) za povračilo

stroškov za čakanje na delo. Določen je bil pogoj,

da se letošnje leto primerja z lanskim. Podjetja, ki

so morala spomladi uporabiti možnost čakanja na

delo, hkrati pa ogromno vlagajo v razvoj in bodo

zaradi teh vlaganj prišla do lanskega prometa ali

ga celo presegla, bodo na drugi strani kaznovana,

saj bodo morala vračati pomoč države. Če

upoštevamo, da je bilo porabljenih manj sredstev

od sprva pričakovanih, kar pomeni, da so se

podjetja za to pomoč odločala zelo racionalno, bi

bilo ta pogoj smiselno umakniti in tako spodbuditi

podjetja, da do konca leta poskušajo doseči

največji mogoč promet.

Smo v položaju, ko se podjetja bojujejo za

preživetje, obenem pa države med seboj

tekmujejo, kdo bo bolje izšel iz krize?

Ali glede na sprejete ukrepe in stanje v

podjetništvu pri nas pričakujete, da bo

Slovenija, gledano relativno, iz krize prišla

močnejša ali šibkejša?

To je odvisno od nadaljnjih korakov. V tem

trenutku se položaj zdi dober. Vidimo pa, da druge

države ohranitvi gospodarstva namenjajo veliko

več sredstev kot Slovenija; mislim, da se moramo

zgledovati po teh državah. Primer: Nemčija je

samo za rešitev Lufthanse namenila več kot

Slovenija za celotno gospodarstvo – devet

milijard evrov.


Intervju: Dr. Jure Knez

25

Letos poleti ste po šestih letih prevzeli

predsedovanje v klubu SBC od Marjana

Batagelja. V katero smer želite peljati klub in

za kaj se boste zavzemali?

Klub je v letih, ko ga je vodil Marjan Batagelj,

zelo povečal svojo veljavo. Postal je pomemben

akter v slovenskem gospodarskem in političnem

prostoru. Pomembno je, da se gospodarska

združenja v Sloveniji konsolidirajo in enotno

nastopijo pri stališčih, ki so zelo pomembna

za nadaljnji razvoj države. Želja vseh je, da

podjetništvo in podjetnost postaneta cenjeni

vrednoti. Prav tako je cilj, da SBC postane še

pomembnejši akter pri ustvarjanju gospodarske

politike, pa tudi, da se podjetniki povezujejo,

družijo in iščejo skupne priložnosti. To so trije

najpomembnejši poudarki.

V SBC se opazno krepi sekcija SBC Mladi,

ki združuje mlade perspektivne podjetnike,

za njeno ustanovitev pa ste se dejavno

zavzemali prav vi. Pred kratkim je sekcija

dobila prvega predsednika (Matic Vizjak, op.

a.) in upravni odbor. Kaj je namen delovanja

SBC Mladih in kakšen potencial ima ta

sekcija?

Znašli smo se pred izbiro: ali bo imel SBC

naslednike, da bo z njimi sodeloval in vzgajal novo

generacijo, ki bo Slovenijo še povzdignila v znanju,

kulturi in načinu poslovanja, kot jih imamo mi,

uveljavljeni člani kluba. Želimo si, da bi svoje znanje

Pomembno je, da se

gospodarska

združenja v Sloveniji

konsolidirajo in enotno

nastopijo pri stališčih, ki so

zelo pomembna za nadaljnji

razvoj države.

in izkušnje prenesli na mlajše generacije ter s tem

poskrbeli za zagon in boljše možnosti za razvoj v

prihodnosti. Upam, da bo prav iz sekcije SBC Mladi

prišlo do novih idej in pobud. To se je v zadnjih

mesecih že pokazalo. Še posebej pa sem ponosen

na to, da je že prvi član iz sekcije SBC Mladi prešel

v polno članstvo SBC, in to zaradi bistvenega

povečanja prometa v zadnji polovici leta.

Sodelujete pa tudi s številnimi drugimi,

uveljavljenimi podjetniki. Je morda vaš

osebni cilj, da SBC postane motor ali celo

preraste v nacionalno gibanje ZA podjetno

Slovenijo, ki ste ga zagnali lansko jesen?

Verjamem, da bo to samo po sebi postalo

nacionalno gibanje. Menim tudi, da se bo veliko

dobrih dozdajšnjih poslovnih praks sodelovanja

med člani SBC – zaradi katerih je klub vedno

močnejši – preneslo tudi na mlade. Zagotovo je to

Foto: Barbara Reya


26

Intervju: Dr. Jure Knez | September 2020

Naloga SBC je vsekakor to, da

mlade spodbujamo k

podjetnosti.

ena izmed posledic, ki se bodo zgodile po naravni

poti, če bomo vztrajali pri svojem delovanju.

Eden od ciljev akcije ZA podjetno Slovenijo, ki

je bila med drugim odziv na nerazumevanje

podjetnikov in podjetnosti v družbi, pa tudi

na neprimerne, celo sovražne napade nanje,

je osvetliti pomen podjetnosti in podjetnih

posameznikov, ki so pomembni za delovna

mesta in blaginjo v družbi. Napovedali ste

akcijo v valovih. Kako bo z akcijo v prihodnje?

V Sloveniji o podjetnikih in podjetnosti še

vedno vlada negativno mnenje, ki je izšlo iz

naše zgodovine. Prav tako iz prvih izkušenj v

novem sistemu. Imamo pa tudi veliko primerov

dobrih podjetniških praks. Akcija se bo gotovo

nadaljevala. Naloga SBC je vsekakor to, da mlade

spodbujamo k podjetnosti. Ne le k temu, da imajo

lastna podjetja, pač pa tudi v večjih podjetjih

lahko vidimo, kako pomembno je, da so zaposleni

podjetni in inovativni. To je tudi eden izmed

odgovorov in temeljev, kako povečati dodano

vrednost, o kateri tako radi govorimo.

opažate pomen tega tudi konkretno v vaših

podjetjih?

Vsekakor. Ko podjetje preseže določeno velikost,

je nujno, da mladi, ki prej niso imeli vodstvenih

funkcij, prevzamejo vodenje ekip in miselnost

startupov. Odlično podjetje je tisto, ki je

sestavljeno iz kopice majhnih skupin, delujočih po

načelu startupov. Vendar je to treba vzgajati, saj

ne pride kar samo od sebe.

Torej med seboj tekmujejo tudi ekipe znotraj

podjetja?

Ne, gre za sodelovanje in strast po doseganju

skupnih ciljev, pa tudi izobraževanja … potreben je

preklop v glavah.

Česa pa mladim podjetnikom najbolj manjka?

Mislim, da jim manjkata pozitivna samozavest,

ki temelji na znanju, in zavedanje, da samo veliko

znanja in trdega dela prinese uspeh.

Ko vas mladi podjetniki vprašajo za nasvet,

kaj jim odgovorite?

Temelj vsega je strast do tistega, kar počneš.

V času rasti in razvoja podjetja niso samo lepi

trenutki, so tudi slabi. Če neke ideje ne živiš

z resnično strastjo, lahko dokaj hitro obupaš.

Seveda pa ta strast ne pomeni ničesar brez

dobrega načrta, vztrajnosti in poguma.

Pogovarjamo se o mladih. SBC ima tudi

sekcijo SBC Nasledniki, v kateri so povezani

mladi, bodoči nasledniki družinskih

podjetij. V Sloveniji se v zadnjih letih dogaja

generacijski obrat; podjetniki namreč

iščejo naslednike. Kaj v zvezi z vprašanjem

nasledstva opažate v klubu?

To je zelo vroča tema, ki je povezana tudi z

zgodovino države, saj je precej podjetij nastalo

po osamosvojitvi, zdaj pa počasi prehajajo

na prihodnjo generacijo. SBC tu lahko zelo

pomaga tako, da prihodnje generacije lastnikov

in upravljavcev podjetij seznanja z bistvenimi

področji prenosa podjetij. Pomembno je tudi, da

mladi nasledniki od znotraj vidijo več podjetij, ne

samo lastnega. V SBC bomo še naprej izvajali

programe, ki bodo lajšali prehod in izvedbo

nasledstva v podjetjih.

Vemo, da gre pri prenosu podjetja na

naslednjo generacijo za zahteven, večleten

proces, ki zahteva finančna, pravna in

podjetniška znanja. Je v Sloveniji dovolj

znanja in kapitala za tovrstne prenose ali

moramo te dejavnike še vedno iskati v tujini?

Znanje pri nas je omejeno, še veliko se moramo

učiti. Tako je zelo pomembno, da se izmenjujejo

dobre prakse in se na osnovi tega učimo.

Če odmislimo koronsko krizo, katera so

področja, na katerih bi morala Slovenija

narediti največ za izboljšanje poslovnega

okolja?

Neurejen trg dela je ena izmed glavnih stvari,

ki omejujejo razvoj Slovenije. Da je nedelo bolj

cenjeno od dela do določene stopnje, je sistemska

napaka, ki jo je treba urediti, da bi lahko Slovenija

zaživela in začela ustvarjati višjo dodano vrednost

ter tako postala uspešnejša.

Kje najraje plezate?

Po feratah.

Najvišji osvojeni vrh?

4600 metrov, Mount Rainier v ZDA.

Katera je najlepša in najtežja ferata v

Sloveniji?

Med kratkimi feratami je zagotovo najlepša nova

ferata J’rman v Gozd Martuljku čez slap, najtežja

pa desna smer na Spodnji plot nad Zelenico.

Moja najljubša zavarovana plezalna pot pa je Via

Italiana na Mangart. V kombinaciji s slovensko

smerjo na vrh in lepim vremenom ponuja popoln

dan v hribih.

Bojda se bojite globine.

Ja, voda ni moje agregatno stanje.


27


28

SBC | Zgodba Dewesofta | September 2020

»V dveh desetletjih

želiva podjetje

prodati zaposlenim.«

Aktivni tudi pri

povezovanju z drugimi.

Članstvo v SBC jim je

prineslo ugled pri tujih

partnerjih.

Avtorica: Aleksandra Godec

Dewesoft je na slovenskem

trgu že dolgo, njegovi začetki

pa so bili po besedah Jureta

Kneza pestri: »Prvih nekaj let

delovanja smo se lahko učili

le iz svojih napak in rasli zgolj

z lastnimi vložki, saj nismo imeli mentorjev

in povezav, kot jih imajo lahko danes mlada

podjetja ob podpori uveljavljenih gospodarskih

družb. V želji po nadaljnjih korakih pri razvoju

ne le produktov, pač pa celotne organizacije

in vsakega njenega posameznika posebej,

smo ves čas iskali izkušnje drugih podjetij. In

priložnost za nadaljnjo rast smo videli prav v

članstvu v SBC.«

Leta 2016 so ustanovili Katapult, podjetniški

pospeševalnik. Odločili so se, da s svojimi

izkušnjami perspektivnim mladim podjetnikom

pomagajo k hitrejšemu napredovanju na trgu in jih

odvrnejo od napak, ki so jih delali sami.

»Tesno sodelujemo s številnimi podjetji

v združenju. Pred leti smo prav z izmenjavo

medpodjetniških izkušenj našli tudi za nas

najustreznejši model prenosa lastništva podjetja,

saj želimo, da v dveh desetletjih sedanja največja

lastnika svoje deleže prodava zaposlenim.«

med prvimi člani SBc

Podjetje Dewesoft je priznano ime na svetovnem trgu merilne

tehnike, njihovi kupci pa so zveneča imena, kot so NASA,

Lufthansa, Bosch, Kennedyjev vesoljski center, cela vrsta

avtomobilskih proizvajalcev in mnogi drugi. Za svoje delo

žanjejo pohvale in priznanja tako doma kot v tujini.

Dewesoft je bil med prvimi podjetji, ki so januarja 2014

pristopila k SBC. »Biti med prvimi v tem združenju za nas ni

bilo vprašanje, saj smo tako združenje nujno potrebovali. Biti

v družbi 36-erice izjemnih ustanoviteljev, ne le zaradi svoje

rasti in globalne prisotnosti, pač pa tudi zaradi razvojnega

potenciala in družbeno odgovorne dolgoročne strategije

ter delovanja, nam je bilo v veliko čast. Zavedali smo se, da

smo združena podjetja lahko bistveno močnejša, slišana in

upoštevana kot pa nepovezana,« pojasnjuje Jure Knez, eden

od obeh vodij in ustanoviteljev podjetja, in dodaja, da so

podjetja nujno potrebovala bolj spodbudno poslovno okolje,

kar jim je SBC tudi omogočil.

nenehno Se učijo pri drugih podjeTjih

V Dewesoftu je obiskovanje med podjetji stalna

praksa. Zaposlenim pomaga priti do odgovorov,

kako kaj izpeljati oziroma kakšne so res dobre

prakse v slovenskem poslovnem okolju. Nazadnje

so obiskali Polycom, ko je podjetje odpiralo

svoje nove tehnološko najsodobneje opremljene

poslovne prostore.

»Vedno je koristno videti, kako bi lahko

optimizirali poslovne procese in hkrati dobiti

nove zamisli. Če pa se med obiskom porodijo tudi

priložnosti za poslovno sodelovanje, toliko bolje,«

pojasnjuje Knez.

doBer glaS Seže Tudi onkraj meje

Povezovanje SBC s tujimi združenji in delovanje

znotraj SBC pri Dewesoftu pozdravljajo. »Za

Dewesoft je posebej dobrodošlo to, da se

slovenski SBC druži s predstavniki tujih poslovnih

klubov, na primer z nemškim, kar je za nas

koristno. Stranke te še bolj cenijo, ko vidijo, da si

član združenja, v katerem so najboljša podjetja, ki

so lahko tudi zgled tujim.« Sodelovanje s tujino je

zaradi prepoznavnosti postalo lažje, iskanje novih

partnerjev zunaj meja pa je vsakdanja realnost.

prihodNost je v povezovaNju

Pri Dewesoftu bodo kmalu, in sicer oktobra, gostili

2. mesečno srečanje članov SBC, novo obliko

dogodkov v klubu. »Do zdaj se je odlično obneslo,

da so na primer prodajniki šli k prodajnikom,

inženirji pa so staknili glave … Tako so se stvari

od ideje do projekta najhitreje premikale.« Takšna

srečanja pa podjetnikom ponujajo tudi odlično

izhodišče za nove možnosti razvoja.


Poskrbite

za varnost na

spletu pri vašem

poslovanju.

29

Zavarovanje kibernetske

zaščite za podjetja

Osnovna kritja zavarovanja:

• odziv na incident (kritje stroškov

svetovanja, pravnih stroškov ...),

• stroški ponovne vzpostavitve

podatkov in programske opreme,

• odgovornost za kršitve zaupnosti in

zasebnosti (odškodninski zahtevki

tretjih oseb),

• odgovornost za omrežno varnost

(odškodninski zahtevki tretjih

oseb).


2

Član

FinCheck Power BI

zagotavlja celovit

nadzor poslovanja

Rešitev FinCheck Power BI omogoča analizo računovodskih

izkazov in pregled nad doseganjem ciljev podjetja.

Temelji na zlatih finančnih kazalnikih, ki so mednarodno

prepoznavni in uveljavljeni v finančni stroki.

V

Skupini stroka.si so na

podlagi dolgoletnih

izkušenj zasnovali rešitev

FinCheck, ki zaradi

preglednosti, dodanih

opisov in grafičnih prikazov omogoča

hiter vpogled v finančno stanje podjetja

in finančnikom skrajša čas za

pripravo analiz. Poročila imajo obsežno

vsebino in ažurne podatke, zato

so odlično orodje za komunikacijo z

bankami oz. s katero koli organizacijo,

ki zahteva predložitev finančnih

podatkov. Rešitev je primerna tudi za

izobraževanje na področju poslovnih

financ, saj je praktična razlaga podprta

z grafičnimi prikazi, ki opozarjajo,

kdaj je vrednost dobra ali slaba ter

katere postavke vplivajo na kazalnik.

Vpogled v poslovanje

na treh nivojih

Nadzorne plošče FinChecka so razdeljene

na tri nivoje, ki prikazujejo samo

podatke po meri uporabnika. Na prvem

tako najdemo šest finančnih področij,

ki so obenem najpomembnejši

semaforji poslovanja: gospodarnost,

plačilna sposobnost, financiranje,

denarni tok, aktivnost in investiranje.

Podatki so opremljeni s komentarji

in eno od treh barv, ki nazorno kaže,

v kakšni meri dosegamo zastavljene

cilje ali pa se morda bližamo kritičnim

mejam posameznega parametra.

Drugi nivo sestavljajo nadzorne plošče

finančnih kazalnikov, povezanih v skupine.

V zgornjem delu je izpostavljenih

9/11/2020 Aktivnost

125,40

Dnevi vezave kratkoročnih

poslovnih terjatev

⠀⠀⠀⠀

78.17 98.02 2.33 1.33 2.42

Dnevi vezave kratkoročnih poslovnih terjatev

9/11/2020 TT1

125,35

Formula za izračun

3,26

4,03

3,10

2,91 2,91

3,52

3,30

2,89

xx=(PPPPPPPPPPPPčnnnn ssssssssssss KKKK pppppppppppppppph tttttttttttttttt)/((Čiiiiiiii pppppphoooooooo+DDDDDDDDDD pppppppp.

2,62

2,93

117,82

pppppphoooooooo)) * 365 dni

92,61

84,48

Ključne vrednosti kazalnika

76,14

111,73

67,16

2016 2017 2018 2019

Bilanca stanja

Leto

Računovodska postavka

Dnevi vezave kratkoročnih

poslovnih obveznosti

⠀⠀⠀⠀

Kratkoročne poslovne terjatve: 794,366.84€ ✦ Čisti prihodki od prodaje:

,68,97.58€ ✦ Drugi poslovni prihodki:

2016 2017 2018 2019 2016 2017 2018 2019

pet zlatih kazalnikov, prikazani so

skupaj s trendi zadnjih let. Uporabniški

vmesnik omogoča spreminjanje opazovanih

obdobij, lahko pa tudi preklaplja

med pogledom za bilanco stanja in

tistim za izkaz poslovnega izida.

Tretji nivo prikazuje posamezen finančni

kazalnik in omogoča pregled nad

računovodskimi postavkami, ki vplivajo

na izračun. Trend gibanja je prikazan za

obdobje zadnjih štirih let, ob tem pa

tudi kazalnikova ciljna in kritična vrednost.

Prek SKD (Standardne klasifikacije

dejavnosti) pa lahko primerjamo

vrednosti kazalnikov podjetja s povprečjem

izbrane dejavnosti v Sloveniji

po podatkih Banke Slovenije.

Za več informacij pokličite na

02 88 79 780 ali pišite: ccc@stroka.si.

KAZALNIKI AKTIVNOSTI

Obračanje kratkoročnih poslovnih

terjatev

⠀⠀⠀⠀

● Večje je število dni vezave

2020

kratkoročnih terjatev iz poslovanja, počasnejše je

obračanje oziroma spreminjanje teh terjatev v denarna sredstva.

● Enostavno povedano 1gre za oceno povprečnega 2 števila dni, ki 3jih podjetje 4 5 6

potrebuje, da dobi poplačane terjatve.

Sredstva

2.233.873,27 € 2.184.092,77 € 2.222.394,65 €

● Večji obseg terjatev zahteva več sredstev za njihovo financiranje, kar vpliva na

⠀⠀⠀Dolgoročna sredstva

1.416.136,00 € 1.384.338,52 € 1.382.257,56 €

slabši poslovni izid.

⠀⠀⠀⠀⠀⠀Neopredmetena dolgoročna sredstva in dolgoročne AČR 12.939,09 € 13.631,68 € 14.422,33 €

⠀⠀⠀⠀⠀⠀⠀⠀⠀Dolgoročne AČR

12.939,09 € 13.631,68 € 14.422,33 €

⠀⠀⠀⠀⠀⠀Opredmetena osnovna sredstva

486.620,81 € 485.240,08 € 482.477,81 €

⠀⠀⠀⠀⠀⠀Naložbene nepremičnine

3.608,84 € 3.499,50 € 3.390,16 €

⠀⠀⠀⠀⠀⠀Dolgoročne finančne naložbe

137.733,30 € 137.733,30 € 137.733,30 €

⠀⠀⠀⠀⠀⠀⠀⠀⠀Dolgoročne finančne naložbe razen posojil

137.733,30 € 137.733,30 € 137.733,30 €

⠀⠀⠀⠀⠀⠀Dolgoročne poslovne terjatve

775.233,96 € 744.233,96 € 744.233,96 €

⠀⠀⠀Kratkoročna sredstva

786.277,21 € 766.268,95 € 811.208,21 €

⠀⠀⠀⠀⠀⠀Zaloge

44.957,39 € 47.856,87 € 45.731,24 €

⠀⠀⠀⠀⠀⠀⠀⠀⠀Trgovsko blago

44.957,39 € 47.856,87 € 45.731,24 €

⠀⠀⠀⠀⠀⠀Kratkoročne finančne naložbe 5,

117.600,00

5,

€ 117.200,00

78,69

€ 116.800,00 €

1/1

⠀⠀⠀⠀⠀⠀⠀⠀⠀Kratkoročna posojila

Sp. vrednost

117.600,00

Zg. vrednost

€ 117.200,00

VREDNOST

€ 116.800,00 €

⠀⠀⠀⠀⠀⠀Kratkoročne poslovne terjatve

732.521,45 € 735.750,02 € 776.822,07 €

⠀⠀⠀⠀⠀⠀Denarna sredstva

-108.801,63 € -134.537,94 € -128.145,10 €

⠀⠀⠀Kratkoročne AČR

31.460,06 € 33.485,30 € 28.928,88 €

Obveznosti do virov sredstev

2.233.873,27 € 2.184.092,77 € 2.222.394,65 €

⠀⠀⠀Kapital

Opis

● Kazalnik kaže povprečno število dni vezave kratkoročnih terjatev iz poslovanja

za obdobje enega leta.

474.577,13 €

473.647,97 €

462.743,39 €

2.236.235,66 €

1.378.288,62 €

15.127,48 €

15.127,48 €

477.913,06 €

3.280,82 €

137.733,30 €

137.733,30 €

744.233,96 €

829.117,81 €

44.486,61 €

44.486,61 €

116.400,00 €

116.400,00 €

716.698,97 €

-48.467,77 €

28.829,23 €

2.236.235,66 €

467.623,85 €

2.220.215,17 €

1.382.783,86 €

15.299,97 €

15.299,97 €

482.345,15 €

3.171,48 €

137.733,30 €

137.733,30 €

744.233,96 €

802.633,86 €

50.538,28 €

50.538,28 €

116.000,00 €

116.000,00 €

711.409,08 €

-75.313,50 €

34.797,45 €

2.220.215,17 €

483.919,83 €

2.304.521,60 €

1.433.251,73 €

Obračanje kratkoročnih poslovnih

obveznosti

⠀⠀⠀⠀

2016 2017 2018 2019

16.090,62 €

16.090,62 €

532.131,71 €

3.062,14 €

137.733,30 €

137.733,30 €

744.233,96 €

842.470,79 €

46.825,79 €

46.825,79 €

115.600,00 €

115.600,00 €

794.366,84 €

-114.321,84 €

28.799,08 €

2.304.521,60 €

496.802,90 €

Klikni za ostale kazalnike skupine

Klikni za analizo posameznega kazalnika

Ključne prednosti in

značilnosti rešitve

FinCheck

Obračanje obratnih sredstev

⠀⠀⠀⠀

3,01

3,16

2016 2017 2018 2019

Leto

2020

Filter

Segment

Analitičen prikaz rezultatov, ki

so podkrepljeni z razlago.

Delovanje na podlagi

mesečnih, kvartalnih ali letnih

računovodskih izkazov.

Preprosta povezljivost z

različnimi poslovnimi programi

v podjetju.

Dostopnost do podatkov kjer

koli, kadar koli in na kateri koli

napravi.

Možnost nadgradnje in

prilagodljivost kazalnikov

glede na potrebe podjetja.

BS

IPI

1/1

Promo


SBC | Lestvica | September 2020

31

Naj mala in srednja podjetja 5/5 (po EBITDA)

*Kriteriji za širši izbor podjetij za uvrstitev na lestvico so naslednji:

- Prodaja: 0,5–40 mio. EUR

- Sredstva: 4–20 mio. EUR

- Zaposleni: 50–250 (po klasifikaciji za mala in srednja podjetja)

- Donos na kapital: najmanj 10 %

- Delež dolga v financiranju: manj kot 70 %

Podatki podjetij na lestvici ustrezajo v letu 2019 vsem petim kriterijem.

*poleg podjetij, ki so v večinski, vsaj 50 % neposredni in posredni lasti članov kluba oziroma plačniki članarine, so na lestvici

posebej označena tudi druga podjetja, ki so vsaj v 25 % neposredni in posredni lasti članov kluba. Številni člani kluba imajo

namreč v lasti več podjetij.

Izid pred davki,

Naziv

obrestmi in

amortizacijo

(EBITDA)

1. PLASTOFORM ŠMARJETA D.O.O. 6,12

2. BIA SEPARATIONS D.O.O. 6,05

3. HRC D.O.O. 5,43

4. METRONIK D.O.O. 4,81

5. SALESIANER MIETTEX PERITEKS D.O.O. 4,72

6. MEDIAS INTERNATIONAL D.O.O. 4,66

7. TEM ČaTEž, d.o.o. 4,01

8. LESTRO-LEDINEK D.O.O. 3,99

9. KOLEKTOR KFH D.O.O. 3,98

10. BELINKA PERKEMIJA, D.O.O. 3,69

11. ROSENBAUER, D.O.O. 3,62

12. HYLA D.O.O. 3,59

13. ZVD D.O.O. 3,58

14. GABRIJEL ALUMINIUM D.O.O. 3,44

15. POVŠE METAL D.O.O. 3,44

16. VARIS LENDAVA D.O.O. 3,37

17. SYSTEMAIR D.O.O. 3,35

18. JUNGHEINRICH, D.O.O. 3,09

19. PARADAJZ D.O.O. 3,04

20. ZNASS D.O.O. 3,03

21. SINERGISE D.O.O. 3,03

22. VARSI, D.O.O. 3,01

23. ADACTA D.O.O., LJUBLJANA 2,94

24. TIPS D.O.O. 2,91

25. TESNILA GK D.O.O. 2,91

26. ISKRA ISD - STRUGARSTVO D.O.O. 2,90

27. TAB-IPM D.O.O. 2,87

28. ELEPHANT GROUP, D.O.O. 2,86

29. IMP PROMONT D.O.O. 2,83

30. ŠUŠTAR TRANS D.O.O. 2,79

31. PIRNAR D.O.O. 2,77

32. TEKOMA MARGUČ, d.O.O. 2,77

33. MONTER DRAVOGRAD D.O.O. 2,77

34. MINERALKA D.O.O. 2,77

35. HALCOM D.D. 2,71

36. DBSS, D.O.O. 2,70

37. EHO D.O.O. 2,69

38. TREVES D.O.O. 2,66

39. HS PLUS D.O.O. 2,62

40. PAPIROTI D.O.O. 2,62

41. KAMNIK-SCHLENK D.O.O. 2,61

42. IMERYS FUSED MINERALS RUŠE D.O.O. 2,60

Izid pred davki,

Naziv

obrestmi in

amortizacijo

(EBITDA)

43. S. OLIVER S L O D.O.O. 2,57

44. LIP BOHINJ, D.O.O. 2,56

45. PLANETA D.O.O. LJUBLJANA 2,55

46. ENOS, D.D. 2,48

47. NUMIP D.O.O. 2,45

48. ECOLAB D.O.O. 2,45

49. PLASTOFORM BLANCA D.O.O. 2,42

50. KAAAP D.O.O. 2,40

51. VOGEL D.O.O. 2,37

52. MERCIS D.O.O. 2,37

53. TOM TAILOR LESCE D.O.O. 2,35

54. YASKAWA RISTRO, D.O.O. 2,35

55. LASTINSKI PAK D.O.O. 2,34

56. CABLEX PLASTIK D.O.O. 2,33

57. GEP ŠTALEKAR D.O.O. 2,33

58. WIENERBERGER D.O.O. 2,26

59. HYPEX, D.O.O. 2,21

60. MARMOR HOTAVLJE, D.O.O. 2,21

61. SELTRON D.O.O. 2,21

62. ELPRO KRIŽNIČ d.O.O. 2,21

63. PETRIČ d.O.O. 2,20

64. DONIT TESNIT, D.O.O. 2,19

65. LIV SYSTEMS D.O.O. 2,15

66. UNICHEM D.O.O. 2,07

67. BAUMIT D.O.O. 2,02

68. ELMONT D.O.O. KRŠKO 2,00

69. TKO D.O.O. 1,97

70. MEBOR D.O.O. 1,97

71. KIG D.D. 1,97

72. GORENJE GOSTINSTVO, D.O.O. 1,95

73. OBNOVA, LJUBLJANA, D.O.O. 1,94

74. MARCHIOL D.O.O. 1,93

75. APLAST D.O.O. 1,90

76. GENERALI INVESTMENTS D.O.O. 1,90

77. POMURSKE MLEKARNE D.D. 1,89

78. LESOPRODUKT D.O.O. 1,88

79. KOZMETIKA AFRODITA D.O.O. ROGAŠKA SLATINA 1,87

80. FRIGOTRANSPORT PIŠEK&HSF D.O.O. 1,87

81. NIL D.O.O. 1,85

82. ATHOS ELEKTROSISTEMI D.O.O. 1,85

83. SALONIT ANHOVO, KAMNOLOMI, D.O.O. 1,83

84. SORBIT VALJI, D.O.O. 1,81


32 2 SBC | Lestvica | September 2020

Član

Ponujajo vrhunske

storitve in

nadomestno izpolnitev

invalidskih kvot

V Sinetu svojim strankam zagotavljajo

visokokakovostne storitve na številnih

področjih, kot invalidsko podjetje pa tudi

nadomestno izpolnitev invalidskih kvot.

Hrastniško invalidsko

podjetje Sinet deluje od

leta 1993, njegova dejavnost

je zelo raznolika.

Poleg visokokakovostnih

storitev po konkurenčnih cenah

lahko svojim poslovnim partnerjem

zagotovijo nadomestno izpolnitev

invalidskih kvot. »Z večino naših poslovnih

partnerjev sodelujemo na več

področjih, saj lahko z nadomestno

izpolnitvijo invalidskih kvot na več

kot enem področju zagotovimo maksimalne

prihranke,« razlaga direktor

Stojan Binder.

Zaposlujejo 140 ljudi, od tega 53 odstotkov

invalidov; zlasti v varovanju in

proizvodnji sveč. Na leto ustvarijo od

tri do štiri milijone evrov prihodkov.

Organizirani so v okviru petih profitnih

centrov, ki so z vidika ponudbe

proizvodov in storitev medsebojno

ločene enote, z vidika podjetja kot

celote pa zagotavljajo širok nabor izdelkov

in storitev, ki jih lahko celostno

ponudijo trgu.

Širok nabor storitev pri

enem izvajalcu

V Sinetu poudarjajo, da širok nabor

izdelkov in storitev, ki ga zagotavljajo

z visoko usposobljenimi sodelavci in s

tehnološko dovršeno opremo, svojim

kupcem – poleg kakovostne izvedbe

– omogoča usklajeno ureditev

več področij hkrati z istim poslovnim

partnerjem. S tem jim zagotavljajo

tako časovno kot stroškovno racionalizacijo,

ki sta ključna elementa

uspešnega in učinkovitega poslovnega

sodelovanja. S kupci in uporabniki

gradijo dolgoročno partnerstvo in

sodelovanje, pri čemer se posvečajo

vsaki stranki posebej.

celovita podpora pri

nadomestni izpolnitvi

invalidskih kvot

V okviru nadomestne izpolnitve

invalidskih kvot svojim partnerjem

zagotavljajo celovito administrativno

podporo. Poleg priprave potrebne

dokumentacije so jim prek spletnega

portala omogočili pregledno in ažurno

spremljanje dosežene realizacije, ki

zagotavlja oprostitve plačila prispevkov

za nezaposlene invalide.

Ključne dejavnosti

Med vsemi dejavnostmi, ki jih v Sinetu

opravljajo, Stojan Binder posebej

izpostavlja varovanje premoženja,

ekologijo in varstvo pri delu.

V okviru dejavnosti varovanja premoženja

v Sinetu deluje Varnostno nadzorni

center (VNC), ki sodi med najbolj sodobne

v Sloveniji. Namenjen je sprejemu,

obdelavi in posredovanju alarmnih

informacij iz varovanih objektov. VNC

dejavnost podjetja sinet:

varovanje premoženja,

varnost pri delu in varstvo

pred požarom,

ekologija,

detektivska dejavnost,

proizvodnja sveč,

tiskarstvo.

je opremljen z najsodobnejšo tehnično

opremo, je organiziran in deluje v skladu

s standardom SIST EN 50518, ki je

certificiran s strani nemškega TÜV.

V okviru dejavnosti ekologije pa ponujajo

storitve na področju varovanja

okolja, meritve delovnega okolja in

ostale meritve, ravnanje s kemikalijami

ter skrb za higieno živil in sistem

HACCP. Pri tem sodelujejo z ameriškimi

in nemškimi laboratoriji.

Sinet je pooblaščen za izvajanje strokovnih

nalog varnosti in zdravja pri

delu na podlagi veljavne zakonodaje,

pri čemer pri svojem delu celovito zajemajo

tako stavbe, opremo, ljudi kot

tudi gradbene projekte. Pooblaščeni

so tudi za izvajanje storitve varstva

pred požarom, pri čemer poskrbijo,

da njihove stranke izpolnjujejo vse

zakonske obveze na tem področju in

so obenem deležne visoke stopnje

požarne varnosti.

Kontakt: Tajništvo tel.: 03 56 54 021 / E-mail: barbara.plazar@sinet.si / www.sinet.si / info@sinet.si

Promo


SBC | Lestvica | September 2020

33

Izid pred davki,

Naziv

obrestmi in

amortizacijo

(EBITDA)

85. STROJ D.O.O. 1,80

86. ISKRA ISD - PLAST D.O.O. 1,80

87. KOMUNALA TRBOVLJE, D.O.O. 1,79

88. EUROSOL, D.O.O., JESENICE 1,76

89. CONTAINER, D.O.O. 1,75

90. BISNODE D.O.O. 1,74

91. KEKO - OPREMA D.O.O. 1,73

92. SEČNIK TRANSPORT d.O.O. 1,72

93. ERTL GLAS STEKLO D.O.O. 1,70

94. INTERCOM CELJE D.O.O. 1,69

95. GENERAL LOGISTICS SYSTEMS D.O.O. 1,69

96. SIMBIO D.O.O. 1,67

97. DOM-TITAN D.D. 1,66

98. MICROSOFT D.O.O., LJUBLJANA 1,65

99. IZOTERM PLAMA D.O.O. 1,64

100. CLEANGRAD D.O.O. 1,64

101. MUREXIN D.O.O. 1,63

102. S E P D.O.O. 1,62

103. MARLES HIŠE MARIBOR D.O.O. 1,60

104. KAASS - AVTO D.O.O. 1,60

105. RGP D.O.O. 1,59

106. ENERGETIKA MARIBOR D.O.O. 1,56

107. BE-TERNA D.O.O. 1,56

108. IPROS D.O.O. 1,55

109. FLORJANČIČ TISK d.O.O. 1,55

110. TRO, D.O.O. 1,54

111. ANTON BLAJ D.O.O. 1,53

112. TRANSPAK D.O.O. 1,53

113. LEPLAST D.O.O. 1,53

114. AŽMAN, d.O.O., LEScE 1,51

115. AG-MONTAŽA d.O.O. 1,48

116. I.H.S. D.O.O. 1,46

117. TROL D.O.O. 1,46

118. BETTER, D.O.O. 1,45

119. L-TEK D.O.O. 1,45

120. ALPMETAL & CO, D.O.O., SELCA 1,44

121. FERSPED, D.O.O. 1,39

122. MAKRO 5 GRADNJE D.O.O. 1,38

123. KRONOTERM D.O.O. 1,36

124. SICO D.O.O. 1,35

125. LPKF D.O.O. 1,34

126. POLIDENT D.O.O. 1,34

127. MOS SERVIS D.O.O. 1,33

128. KLAS METAL, D.O.O. 1,33

129. KOMUNALNE GRADNJE D.O.O. 1,33

130. MEDICOP D.O.O. 1,32

131. SITOR D.O.O. 1,32

132. JAMNIK D.O.O. 1,32

133. ROLTEK D.O.O. 1,29

134. DIGIT, D.O.O. 1,28

135. RESEDA D.O.O. 1,28

136. IBE D.D. 1,27

137. ORODJARNA IMENŠEK, D. O. O. 1,27

138. LUMAR IG D.O.O. 1,27

139. RAFAEL D.O.O. SEVNICA 1,26

140. PANVITA AGROMERKUR D.O.O. 1,25

141. GOSTOL TST D.D. 1,23

142. LIVARNA TITAN, D.O.O. 1,23

Izid pred davki,

Naziv

obrestmi in

amortizacijo

(EBITDA)

143. MTC FONTANA, D.O.O. 1,20

144. TPV PRIKOLICE D.O.O. 1,20

145. MARK METAL, D.O.O. 1,19

146. MESARSTVO OBLAK D.O.O. 1,19

147. EURO PLUS D.O.O. 1,18

148. JMW FIRE, D.O.O. 1,18

149. TAPRO TRGOVINA, D.O.O., LJUBLJANA 1,16

150. KPK KAMNIK, D.O.O. 1,15

151. SAOP D.O.O. 1,14

152. KRISTL, D.O.O. 1,14

153. INEA D.O.O. 1,14

154. VIGROS D.O.O. 1,14

155. KOVINAR - GRADNJE ST, D.O.O. 1,12

156. MATJAŽ, d.O.O., PETROvČE 1,11

157. A.M MONTAŽA d.O.O. 1,10

158. TERMOGLAS D.O.O. 1,10

159. ORKOPLAST D.O.O. 1,06

160. HELIOS KEMOSTIK D.O.O. 1,06

161. BOURNS d.O.O. ŽUŽEMBERK 1,06

162. WUERTH, D.O.O., TRZIN, SLOVENIJA 1,05

163. KOGRAD IGEM D.O.O. 1,04

164. TURNA D.O.O. 1,03

165. NORKA GT D.O.O. 1,01

166. OKOLJE PIRAN, D.O.O. 1,01

167. KIRURŠKI SANATORIJ D.O.O. 1,01

168. DAIHEN VARSTROJ D.D. 1,00

169. IMPOL LLT D.O.O. 1,00

170. TOVARNA MERIL KOVINE D.D. 1,00

171. LAJOVIC TUBA, D.O.O. 1,00

172. BUSINESS SOLUTIONS D.O.O. 0,98

173. MIKRO+POLO, D.O.O. 0,97

174. INA SLOVENIJA, D.O.O. 0,96

175. GP TROJANE, D.O.O. 0,96

176. RUJZ DESIGN D.O.O. 0,92

177. REGAL GH D.O.O. 0,91

178. EVENTUS, NOVO MESTO, D.O.O. 0,91

179. UNIFOREST, D.O.O. 0,91

180. TNT EXPRESS WORLDWIDE, D.O.O. 0,91

181. KAL D.O.O. 0,89

182. BUREAU VERITAS, D.O.O. 0,89

183. LoTRIČ d.o.o. 0,88

184. DOM TRADE D.O.O. 0,87

185. NIMROD D.O.O. 0,87

186. HORJAK - PREcISE d.O.O. dOMŽALE 0,87

187. NANOMONT D.O.O. 0,85

188. NOVAK, NOVO MESTO, D.O.O. 0,83

189. TENZOR D.O.O. 0,82

190. NAFTA STROJNA D.O.O. 0,81

191. PALMA, D.O.O., CELJE 0,80

192. ELEKTRO HANZA, D.O.O. 0,78

193. BETI D.D. 0,78

194. LIT TRANZIT D.O.O. 0,78

195. ELEA IC D.O.O. 0,77

196. BIJOL D.O.O. 0,75

197. I.S.T. AVTODELI D.O.O. 0,71

198. TERMOTEHNIKA D.O.O. 0,70

199. LOKATEKS, ŠKOFJA LOKA, D.O.O. 0,65

200. MLEKARNA PLANIKA D.O.O. KOBARID 0,63


34

SBC | Lestvica | September 2020

Naj mala in srednja podjetja 4/5 (po EBITDA)

*Kriteriji za širši izbor podjetij za uvrstitev na lestvico so naslednji:

- Prodaja: 0,5–40 mio. EUR

- Sredstva: 4–20 mio. EUR

- Zaposleni: 50–250 (po klasifikaciji za mala in srednja podjetja)

- Donos na kapital: najmanj 10 %

- Delež dolga v financiranju: manj kot 70 %

Podatki podjetij na lestvici ustrezajo v letu 2019 vsaj štirim od navedenih petih kriterijev.

*poleg podjetij, ki so v večinski, vsaj 50 % neposredni in posredni lasti članov kluba oziroma plačniki članarine, so na lestvici

posebej označena tudi druga podjetja, ki so vsaj v 25 % neposredni in posredni lasti članov kluba. Številni člani kluba imajo

namreč v lasti več podjetij.

Izid pred davki,

Naziv

obrestmi in

amortizacijo

(EBITDA)

1. INEL D.O.O. 14,94

2. POSTOJNSKA JAMA, D.D. 13,80

3. DEWESOFT D.O.O. 10,70

4. BANKART D.O.O., LJUBLJANA 7,55

5. COCA-COLA HBC SLOVENIJA D.O.O. 6,94

6. NLB SKLADI, D.O.O. 6,82

7. RLS D.O.O. 6,53

8. PLASTA D.O.O. 6,26

9. PLASTOFORM ŠMARJETA D.O.O. 6,12

10. TRANSPORT FINEC D.O.O. 6,08

11. BIA SEPARATIONS D.O.O. 6,05

12. YORK GLOBAL FINANCE, D.O.O. 6,03

13. ADRIA DOM D.O.O. 5,64

14. AQUASYSTEMS D.O.O. 5,52

15. SIP, D.D. ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI 5,46

16. PIŠEK - VITLI KRPAN, D.O.O. 5,45

17. HRC D.O.O. 5,43

18. NEKTAR NATURA D.O.O. 5,33

19. TERMOPLASTI-PLAMA D.O.O., PODGRAD 4,94

20. AKERS VALJI RAVNE D.O.O. 4,90

21. INTRA LIGHTING D.O.O. 4,85

22. METRONIK D.O.O. 4,81

23. REM D.O.O. 4,77

24. SALESIANER MIETTEX PERITEKS D.O.O. 4,72

25. MEDIAS INTERNATIONAL D.O.O. 4,66

26. LEDINEK ENGINEERING D.O.O. 4,36

27. ALTA INVEST D.D. 4,35

28. EKIPA2 D.O.O. 4,35

29. METREL D.D. 4,31

30. ROJS, PELJHAN, PRELESNIK & PARTNERJI O.P., D.O.O. 4,22

31. SAUBERMACHER SLOVENIJA D.O.O. 4,17

32. PIPISTREL D.O.O. 4,10

33. JYSK D.O.O. 4,05

34. TEM ČaTEž, d.o.o. 4,01

35. HOTEL SLON D.D. 4,01

36. ETA KAMNIK, D.O.O. 4,00

37. RAYCAP D.O.O. 4,00

38. LESTRO-LEDINEK D.O.O. 3,99

39. KOLEKTOR KFH D.O.O. 3,98

40. VITANEST D.O.O. 3,93

41. TKI HRASTNIK, D.D. 3,91

42. KOLEKTOR ASCOM D.O.O. 3,86

43. TANIN SEVNICA D.D. 3,78

Izid pred davki,

Naziv

obrestmi in

amortizacijo

(EBITDA)

44. SAXONIA - FRANKE, D.O.O. 3,78

45. BTS COMPANY, D.O.O. 3,74

46. JURČIČ & cO., d.O.O. 3,74

47. BELINKA PERKEMIJA, D.O.O. 3,69

48. EVIO D.O.O. 3,62

49. ROSENBAUER, D.O.O. 3,62

50. PEEK & CLOPPENBURG, D.O.O. 3,62

51. HYLA D.O.O. 3,59

52. ZVD D.O.O. 3,58

53. PP - AGRO D.O.O. 3,57

54. TNM D.O.O. 3,54

55. AVF HOTEL D.O.O. 3,53

56. STARMAN D.O.O. 3,51

57. TEKSTINA D.O.O. 3,50

58. GABRIJEL ALUMINIUM D.O.O. 3,44

59. POVŠE METAL D.O.O. 3,44

60. MERCATOR-EMBA, D.D. 3,43

61. FIBRAN D.O.O. 3,43

62. FLUIDMASTER D.O.O. 3,40

63. URSA SLOVENIJA, D.O.O. 3,39

64. ARRIVA DOLENJSKA IN PRIMORSKA D.O.O. 3,39

65. VARIS LENDAVA D.O.O. 3,37

66. SYSTEMAIR D.O.O. 3,35

67. SINTAL D.O.O. 3,34

68. WILLY STADLER D.O.O. 3,33

69. TEHNoS d.o.o. žaLEc 3,31

70. IMP PUMPS, D.O.O. 3,30

71. FRAOULA D.O.O. 3,29

72. ROLETARSTVO MEDLE D.O.O. 3,27

73. HERZ D.O.O. 3,25

74. WALSTEAD LEYKAM TISKARNA D.O.O. 3,24

75. PLOJ D.O.O. 3,21

76. RC IKT D.O.O. 3,16

77. TONELI D.O.O. 3,12

78. JUNGHEINRICH, D.O.O. 3,09

79. K8 D.O.O. 3,06

80. MAX-RENT D.O.O. 3,06

81. ABRASIV MUTA D.O.O. 3,05

82. PARADAJZ D.O.O. 3,04

83. ZNASS D.O.O. 3,03

84. MERCATOR IP, D.O.O. 3,03

85. SINERGISE D.O.O. 3,03

86. VARSI, D.O.O. 3,01


35

PRODAJA NOVIH VOZIL znamk AUDI, VW, ŠKODA, SEAT IN VW Gospodarskih vozil

SERVIS VOZIL Audi, VW, ŠKODA, SEAT IN VW Gospodarskih vozil

KLEPARSKA POPRAVILA

PRODAJA NADOMESTNIH DELOV IN DOPOLNILNE OPREME

PRODAJA PREVERJENIH RABLJENIH VOZIL Das Welt Auto

Najmodernejši salon v Sloveniji na Šucevi ulici 28 v Kranju, v neposredni bližini avtocestnega priključka Kranj-vzhod.

Prvi in trenutno edini v Sloveniji smo pridobili najvišji standard vzdrževanja VW gospodarskih vozil - VW GV ServicePlus!

Zaradi velikih kapacitet pri nas ni čakalnih vrst za servis.

IZJEMNA AKCIJA SAMO V AVTOHIŠI VRTAČ

IZKORISTITE UGODNO PONUDBO STARO ZA NOVO

Pripeljite vaše trenutno vozilo v cenitev in zagotovili vam bomo pošteno odkupno vrednost. Tako boste še korak bližje

Vašemu sanjskemu vozilu.

4000 Kranj, Šuceva ulica 28 / Stražišče +386 4 27 00 200 / Primskovo +386 4 27 00 270

info@vrtac.si / www.avtohisavrtac.si


36

SBC | Lestvica | September 2020

Izid pred davki,

Naziv

obrestmi in

amortizacijo

(EBITDA)

87. VERUDELA D.O.O. 2,94

88. ADACTA D.O.O., LJUBLJANA 2,94

89. TIPS D.O.O. 2,91

90. TESNILA GK D.O.O. 2,91

91. ADRIA KOMBI D.O.O., LJUBLJANA 2,91

92. ISKRA ISD - STRUGARSTVO D.O.O. 2,90

93. ADRIA TRANSPORT, D.O.O. 2,89

94. GLOBAL SISTEM D.O.O. 2,88

95. TAB-IPM D.O.O. 2,87

96. ELEPHANT GROUP, D.O.O. 2,86

97. IMP PROMONT D.O.O. 2,83

98. MEDILAB D.O.O., LJUBLJANA 2,82

99. H-BIT, D.O.O. 2,81

100. SAVA INFOND D.O.O. 2,79

101. ŠUŠTAR TRANS D.O.O. 2,79

102. ALPOD D.O.O. 2,77

103. PIRNAR D.O.O. 2,77

104. TEKOMA MARGUČ, d.O.O. 2,77

105. YAZAKI SYSTEMS TECHNOLOGIES GMBH-

2,77

POdRUŽNIcA LJUBLJANA

106. MONTER DRAVOGRAD D.O.O. 2,77

107. MINERALKA D.O.O. 2,77

108. LIN NEPREMIČNINE d.O.O. 2,76

109. ABB D.O.O. 2,72

110. HALCOM D.D. 2,71

111. OCEAN KOPER D.O.O. 2,70

112. DBSS, D.O.O. 2,70

113. EHO D.O.O. 2,69

114. TT OKROGLICA D.D. 2,68

115. REIN SKUPINA D.O.O. 2,68

116. TREVES D.O.O. 2,66

117. TEGRAD D.O.O. 2,66

118. DECATHLON LJUBLJANA, D.O.O. 2,65

119. ALUMINIUM KETY EMMI D.O.O. 2,64

120. MIK, D.O.O. 2,64

121. SEMS D.O.O. 2,63

122. HS PLUS D.O.O. 2,62

123. PAPIROTI D.O.O. 2,62

124. PFEIFER D.O.O. 2,61

125. KAMNIK-SCHLENK D.O.O. 2,61

126. IMERYS FUSED MINERALS RUŠE D.O.O. 2,60

127. NEFRODIAL, D.O.O. 2,60

128. GTG PLIN D.O.O. 2,59

129. S. OLIVER S L O D.O.O. 2,57

130. LIP BOHINJ, D.O.O. 2,56

131. EUROMARKT D.O.O. 2,56

132. PLANETA D.O.O. LJUBLJANA 2,55

133. DIGITALNA SLIKOVNA DIAGNOSTIKA, D.O.O. 2,55

134. HOTELI IN TURIZEM ROGAŠKA D.O.O. 2,53

135. ENOS, D.D. 2,48

136. EMPOR D.O.O. 2,48

137. SRC D.O.O. 2,47

138. NUMIP D.O.O. 2,45

139. ECOLAB D.O.O. 2,45

140. JAKŠA D.O.O. 2,45

141. MARCHE D.O.O. 2,44

142. OTP D.O.O. 2,44

143. PLASTOFORM BLANCA D.O.O. 2,42

Izid pred davki,

Naziv

obrestmi in

amortizacijo

(EBITDA)

144. ALPOS METALURGIJA D.O.O. 2,41

145. KAAAP D.O.O. 2,40

146. MERCURY PROCESSING SERVICES

2,40

INTERNATIONAL D.O.O.

147. KO-TRANS D.O.O. 2,39

148. NIVO EKO, D.O.O. 2,37

149. VOGEL D.O.O. 2,37

150. JP LPT D.O.O. 2,37

151. MERCIS D.O.O. 2,37

152. TOM TAILOR LESCE D.O.O. 2,35

153. YASKAWA RISTRO, D.O.O. 2,35

154. ENERGETIKA - ŽJ, d.O.O. 2,35

155. LASTINSKI PAK D.O.O. 2,34

156. CABLEX PLASTIK D.O.O. 2,33

157. GEP ŠTALEKAR D.O.O. 2,33

158. RUTAR INTERNATIONAL, D.O.O. 2,30

159. CENTER INVESTICIJE D.O.O. 2,29

160. VRC D.O.O. 2,28

161. KONICA MINOLTA SLOVENIJA, D.O.O. 2,28

162. WIENERBERGER D.O.O. 2,26

163. PANNA PLUS D.O.O. 2,26

164. M SORA D.D. 2,25

165. LANDIS+GYR D.O.O. 2,23

166. HYPEX, D.O.O. 2,21

167. MARMOR HOTAVLJE, D.O.O. 2,21

168. cASINO PORTOROŽ, d.d. 2,21

169. SELTRON D.O.O. 2,21

170. ELPRO KRIŽNIČ d.O.O. 2,21

171. FIRŠT D.O.O. 2,20

172. AVTO SLAK D.O.O. 2,20

173. PETRIČ d.O.O. 2,20

174. FREUDENBERG D.O.O. 2,20

175. DONIT TESNIT, D.O.O. 2,19

176. KVIBO, D.O.O. 2,19

177. PETEK TRANSPORT, D.O.O., RIBNICA 2,18

178. LIV SYSTEMS D.O.O. 2,15

179. NAMA D.D. LJUBLJANA 2,14

180. MB GRIP D.O.O. 2,14

181. BAUHAUS NEPREMIČNINE d.O.O. 2,13

182. MAHLE ELECTRIC DRIVES BOVEC D.O.O. 2,11

183. FORBIZ D.O.O. 2,09

184. OKK D.O.O. 2,09

185. SIEMENS D.O.O. 2,09

186. JULIUS MEINL D.O.O. 2,08

187. UNICHEM D.O.O. 2,07

188. TELEG-M D.O.O. 2,07

189. IRGO CONSULTING D.O.O. 2,04

190. S&T SLOVENIJA D.D. 2,03

191. EPPS, D.O.O. 2,02

192. EMO - ORODJARNA D.O.O. 2,02

193. BAUMIT D.O.O. 2,02

194. PHARMASWISS D.O.O. 2,01

195. SERIOPLAST SL D.O.O. 2,01

196. VG5 D.O.O. 2,00

197. ELMONT D.O.O. KRŠKO 2,00

198. ORYX D.O.O. 2,00

199. MITOL d.O.O., SEŽANA 1,98

200. TKO D.O.O. 1,97


37


38


39


40

SBC | Pametne tovarne in vrhunski instrumenti | September 2020

Foto: Shutterstock

Največji aduti

članov SBC

Pametne tovarne, vrhunski roboti,

merilni pripomočki in merilna

tehnika so doma v Sloveniji.

Avtor: Marko Vidrih

eNa NajsodobNejših sloveNskih

pametNih tovarN

Polycom, d. o. o.

Dobje 10, 4223 Poljane nad Škofjo Loko

http://www.polycom.si/

Izdelki: Vrhunski izdelki iz plastičnih mas za

avtomobilsko industrijo, kompresorsko tehniko,

elektriko in elektroniko, gospodinjske aparate ter

ročna orodja, izdelani v najsodobnejši tovarni, ki

sledi smernicam industrije 4.0.

Podjetje Polycom je v letu 2018 odprlo pametno

tovarno, opremljeno z najsodobnejšimi stroji.

Danes izdelujejo zahtevne hibridne izdelke z

visoko dodano vrednostjo, katerih nadzor so

prevzele kamere. Pametna tovarna temelji na

štirih stebrih: energetiki, tehnologiji, razvoju in

informatiki.

V tovarni delujejo pametne rešitve, kot so

razvojno-orodjarski center, ki v povprečju dvakrat

na teden razvije nov proces, robotizirana celica,

informacijska podpora, ki vključuje tako poslovnoinformacijski

kot proizvodno-informacijski sistem

in njuno medsebojno integracijo, objekt pa ponuja

tudi možnost popolne digitalizacije podjetja.

V tovarno so vgradili še vrsto sistemov, ki

omogočajo stalen nadzor nad delovanjem

celotnega objekta in procesov, vzdrževanje

optimalnih pogojev za delovanje strojev, minimalen

vpliv na okolje in mnogo več. Posebej inovativni

so sistemi za hlajenje, ogrevanje, prezračevanje in

tehnološko vodo ter požarni sistem.

vrhuNski iNstrumeNti: za robote,

airBuS in Sončne elekTrarne

RLS Merilna tehnika, d. o. o.

Pod vrbami 2, Poslovna cona Žeje pri

Komendi,1218 Komenda

http://www.rls.si

Visokokakovostni merilni izdelki za robote

in strojegradnjo, idealni za uporabo v

najzahtevnejših okoljih.

Rešitve za robote, letala Airbus in sončne

elektrarne

Podjetje RLS Merilna tehnika v svoji tovarni

izdeluje napredne rotacijske in linearne senzorje

premikanja. Njihovi izdelki so med drugim vgrajeni

v operacijskem robotu DaVinci, v letalih Airbus in

v sončni elektrarni Ivanpah v Kaliforniji. Izpostaviti

velja tri izdelke: AksIM, Orbis in RM08. AksIM je

brezkontaktni visokozmogljiv absolutni rotacijski

dajalnik izven osi, zasnovan za aplikacije z

omejenim prostorom za namestitev. Orbis je

absolutni rotacijski dajalnik, ki je primeren za

aplikacije, pri katerih tipičnega dajalnika OnAxis

zaradi omejitev prostora ni mogoče pritrditi na

konec vrtljive gredi. RM08 pa je kompakten,

zelo majhen visokohitrostni rotacijski magnetni

dajalnik, namenjen uporabi v težkih okoljih.


Pametne tovarne in vrhunski instrumenti

41

vrhuNski iNstrumeNti: iNovatorji

za bosch, bugatti, Naso …

Dewesoft, d. o. o.

Gabrsko 11A, 1420 Trbovlje

https://dewesoft.com/

Izdelki: Merilni instrumenti serije Sirius in Krypton,

ki omogočajo meritev fizikalnih in električnih veličin

(upogiba, napetosti, toka, vibracij, temperature,

hrupa in drugih pojavov) z ločljivostjo 24 bitov in

vzorčenja milijonkrat na sekundo.

Inovatorji, ki jim zaupajo Bosch, Siemens, Bugatti,

Canon, Boeing, Nasa …

V podjetju Dewesoft izdelujejo lastno programsko

opremo za najzahtevnejše tehnične meritve

v avtomobilski, letalski, transportni, elektro

ter drugih industrijah, civilnem inženiringu in

energetiki ter proizvajajo merilne instrumente.

V podjetju izpostavljajo merilne pripomočke serije

Sirius in Krypton. Slednja omogočata meritev

fizikalnih in električnih veličin (upogib, napetost, tok,

vibracije, temperatura, hrup in drugo) z ločljivostjo

24 bitov in vzorčenja milijonkrat na sekundo. Vhodni

kanali, ki so lahko poljubno izbrani, so izolirani,

programski paket DEWESoft pa meritev prikaže na

uporabniku prijazen in preprost način.

vrhuNski iNstrumeNti: posebej za

kupca, ki Ne Najde rešitev

Lotrič Meroslovje, d. o. o.

Selca 163, 4227 Selca

http://www.lotric.si

Izdelki: Vrhunski merilni stroji za merjenje

dimenzij izdelkov in inovativna sistemska rešitev

za samodejni nadzor pogojev okolja in vzorcev.

Vrhunski in tehnološko dovršeni, a za uporabo

enostavni meroslovni izdelki in rešitve.

V podjetju Lotrič Meroslovje, ki ima do danes

že skoraj 15 tisoč poslovnih referenc, stroje

zasnujejo posebej za kupca, kadar ta na trgu ne

najde rešitve za svoje potrebe. V ponudbi podjetja

velja izpostaviti proizvoda Exactum in Trames

Unique.

Exactum je inovativna sistemska rešitev za

samodejni nadzor pogojev okolja in vzorcev, ki

omogoča avtomatizacijo številnih poslovnih

procesov v industriji, zdravstvu, laboratorijih,

skladiščih, rastlinjakih, galerijah in pri transportu

– povsod, kjer so potrebni obvladovani pogoji.


242

Član

Povečajte učinkovitost

proizvodnje z

digitalizacijo in

subvencijo do 100.000 EUR

Za doseganje in ohranjanje konkurenčnosti na

mednarodnih trgih se morajo podjetja nenehno izboljševati

na vseh področjih, vključno s proizvodnjo. Eno od glavnih

orodij, s katerim lahko izboljšave dosežemo in že danes

odgovorimo na krizo, je digitalizacija. Z digitalizacijo

proizvodnje optimiziramo procese, odpravljamo zastoje,

povečamo kakovost proizvodov, zmanjšamo izmet ter na

splošno povečamo učinkovitost in produktivnost.

L

etos so za digitalno transformacijo

proizvodnje v

malih in srednjih podjetjih

na voljo tudi nepovratna

sredstva Slovenskega podjetniškega

sklada. Izbrani projekti

so sofinancirani z do 100.000 evri

subvencije, kar znatno zmanjša potrebni

vložek in pospeši čas vračila

investicije. Metronik – kot izkušen

partner, ki je izvedel že več kot 100

projektov digitalizacije v proizvodnji,

vam lahko poleg svojih naprednih

tehnoloških rešitev ponudi

tudi pomoč pri pripravi vloge za

pridobitev subvencije.

Osnova za izboljšave v proizvodnji je

vzpostavljen pregled nad proizvodnimi

procesi in razumevanje ključnih

dogodkov, ki povzročajo izgube v proizvodnji

in vplivajo na produktivnost.

Za to je potreben natančen zajem

vseh relevantnih podatkov in dogodkov

v realnem času, ustrezna obdelava

in jasna vizualizacija rezultatov.

Pomembno je, da so izbrani rezultati

na ustrezen način na voljo vsem

ključnim deležnikom – od zaposlenih

v proizvodnji do vodstva. Proizvodni

delavci lahko na ta način spremljajo

informacije o svojem delu in hitro

ukrepajo za odpravo motenj in zastojev.

Vodstvo pa s pomočjo ključnih

kazalnikov proizvodne učinkovitosti

(KPI-ji) prepoznava priložnosti za

povečanje produktivnosti in razvija

strukturirane ukrepe za izboljšave.

Vse to omogoča Metronikova informacijska

rešitev za povečanje produktivnosti

v proizvodnji MePIS OPEX.

Z njo uporabniki pridobijo celovit

vpogled v delovanje proizvodnih linij

skozi 20 različnih operativnih in stra-

Promo


43

teških KPI-jev, ki temeljijo na samodejnem

ali ročnem zajemu podatkov,

klasifikaciji izpadov in izgub ter analitičnih

izračunih. Z analitičnimi moduli,

v katerih so integrirane standardne

metrike po metodologijah OEE in

TPM, pa lahko analizirajo posamezne

kazalnike ali njihove soodvisnosti ter

si pripravijo poročila po meri.

MePIS OPEX lahko nadgradimo z

moduli za podporo vzdrževanju, mikroplaniranje,

sledljivost, upravljanje

delovnih tokov, obvladovanje kakovosti,

označevanje izdelkov in drugimi,

in tako pridemo do celovitega sistema

za upravljanje proizvodnje MES (ang.

Manufacturing Execution System).

Metronikovo rešitev za povečanje

produktivnosti in zmanjšanje izgub v

proizvodnji dopolnimo tudi z operativnim

in tehničnim svetovanjem, s

katerim razvijemo predloge ukrepov

za takojšnje izboljšave, ki temeljijo na

desetletjih praktičnih izkušenj in priznanih

metodologijah za optimizacijo,

kot sta Lean in Six Sigma.

Takšen pristop zagotavlja hitre

rezultate in povračilo vložkov (ROI)

ter možnost nenehnega spremljanja

in ukrepanja za nenehne izboljšave

v proizvodnji.

Digitalizacijo proizvodnje z MePIS

OPEX lahko sofinancirate s sredstvi

Slovenskega podjetniškega sklada

skozi razpis 'Spodbude za digitalno

transformacijo MSP'. V sklopu razpisa

je malim in srednje velikim podjetjem

na voljo do 100.000 evrov subvencij

oziroma 60 % upravičenih stroškov

projekta. Za pomoč pri pripravi vloge

za nepovratna sredstva vam z veseljem

priskočijo na pomoč Metronikovi

izkušeni strokovnjaki.

Za več informacij o povečanju

produktivnosti, zmanjšanju izgub in

digitalno transformacijo proizvodnje s

sofinanciranjem nas kontaktirajte na

ales.temeljotov@metronik.si.

MePIS OPEX pripomore k povečanju

produktivnosti na različne

načine, saj med drugim z njo:

pridobite poglobljen vpogled

v proizvodne procese;

odkrijete skrite izgube s pomočjo

20 proizvodnih KPI-jev;

pospešite odzive na napake

v proizvodnji in skrajšate čas

izpadov;

optimizirate proizvodne

procese z analizo (preteklih)

dejavnikov izgub;

odpravite zamudno izpolnjevanje

papirne dokumentacije

in pogosto nejasne

papirne dnevnike dela;

zagotovite takojšnje povratne

informacije za motivacijo zaposlenih

na proizvodnih linijah

(npr. motivacijski TV ekrani);

izboljšate sodelovanje med

različnimi oddelki (npr. proizvodnjo

in vzdrževanjem).

MePIS OPEX

Izboljšajte produktivnost

z odpravljanjem izgub in

dosežite takojšnje zmanjšanje

stroškov v proizvodnji

www.metronik.si/opex


44

SBC | Pametne tovarne | September 2020

Lotite se

investicij, ki so

res potrebne

Nastalo krizo je

treba prebroditi v

dobri kondiciji. Izbor

pravih projektov je

ključen.

Avtor: Marko Vidrih

Novonastale razmere so

razkrile pomen agilnosti ter

v prvi vrsti pospešile proces

digitalizacije. Podjetja, v

katerih so bili na spremembe

pripravljeni, so trenutno

vsekakor v prednosti.

Ker je pandemija covida-19 spremenila

svet, ponekod okrnila dobavne verige ter nekatera

podjetja in panoge pahnila v negotovost, se

vodilni trudijo zaščititi zaposlene in podjetju

zagotoviti odpornost. Kakšna je nova realnost,

smo se pogovarjali z vodilnimi v Lotrič

Meroslovju. V zadnjem obdobju so tam kot

odgovor na nastale razmere razvili različne

produkte in storitve.

laboratorij za maske, veNtilator,

dekoNtamiNacija

Pomemben projekt je vzpostavitev preizkusnega

laboratorija za osebne in medicinske obrazne

maske. V preizkusnem laboratoriju proizvajalcem

ponujajo hitro in učinkovito ugotavljanje

skladnosti proizvedenih mask ter preverjajo

kakovost in ustreznost obraznih mask, ki v

Slovenijo prispejo iz drugih držav, še zlasti z

Daljnega vzhoda, kjer trenutno poteka večina

svetovne proizvodnje.

marko loTrič: Trije naSveTi za naSlednjih šeST

mesecev

Pomembno je, da podjetja nastali položaj prebrodimo

1. v dobri kondiciji; da se podjetja v času krize ne bodo

finančno izčrpala ter bodo obdržala vse ključne kadre, s

katerimi bo mogoče po eni strani izpolniti naročila, po drugi

pa uspešno kandidirati za nove nominacije pri projektih.

V času ohlajanja krize je pomembno, da stalno komuniciramo

z zaposlenimi ter kupce doma in v tujini obveščamo

2.

o svojih strategijah premagovanja izzivov. Pomembno je, da

pokažemo svojo razvojno moč ter jim zagotovimo, da bomo

ob zagonu zmožni izpolniti njihova naročila – tako obstoječa

kot nova razvojna.

Pomembno je tudi, da smo preudarni in da, če to ni nujno

3. potrebno, ne zaustavljamo pomembnih investicij, ki

bistveno vplivajo na naše poslovanje v prihodnje.

Poleg preizkusov na končnih izdelkih tudi v

razvojni fazi preizkušajo posamezne materiale, ki

so namenjeni izdelavi mask, ter tako zagotavljajo

varnost nas vseh. Preizkuse izvajajo v

sodelovanju s partnerjem, Nacionalnim inštitutom

za biologijo (NIB), ki pokriva mikrobiološke dele

preizkušanja.

Medicinski ventilator Diham je plod

skupnega dela razvojne ekipe podjetij Lotrič

Meroslovje, Domel, EKWB, Tehnološkega parka

Ljubljana, Zavoda 404 ter podjetja BPMC, ki je

preteklo znanje in izkušnje združila za povsem

nov namen – Sloveniji zagotoviti lastni ventilator.

Na trgu pa so v sodelovanju s partnerjem

Ortner ponudili tudi novo storitev dekontaminacije

prostorov, ki je v danih razmerah še kako

pomembna.

Novi treNdi: maNj dobaviteljev,

digitalNa merila

Glede prihodnosti branže LOTRIČ Meroslovje

opaža dva megatrenda – zmanjševanje števila

dobaviteljev ter zunanje izvajanje meroslovnih

procesov. Odziv na prvi trend predstavlja

širitev tako na področju prodajnega programa

proizvodov in sistemskih rešitev kot na področju

izvedenih storitev.

V ta namen stalno širijo področja ter

obvladovane veličine in s tem število akreditiranih

metod. S kar 199 akreditiranimi postopki so

namreč vodilni ponudnik meroslovnih rešitev »vse

v enem«, večini strank pa pokrijejo 95 odstotkov

vseh meroslovnih potreb.

Drugi trend dokazujejo z dejstvom, da jim

vse več podjetij v celoti prepušča odgovornost

za meritve, sami pa vire osredotočajo na svojo

temeljno dejavnost in njen razvoj. V tem pogledu

sta avtomatizacija in digitalizacija še kako

pomembni. Pri podjetju izpostavljajo uvedbo

elektronskega certifikata, katerega rezultat

je brezpapirno poslovanje. Po zaključenem

meroslovnem postopku naročnik prejme certifikat

v PDF-obliki, ki je elektronsko podpisan.

Za svoje naročnike so razvili tudi aplikacijo

MeOL, »merila online«, ki omogoča stalen dostop

do baze meril in elektronskih certifikatov ter

terminski pregled poteka roka pregledov merilne

opreme.


45

PAMETNE

POGONSKE REŠITVE

Gradimo znanje za prihodnost!

www.podkriznik.si

PODKRIŽNIK D.O.O. / Lesarska cesta 10 / SI-3331 Nazarje / Slovenija / Telefon: +386 3 839 15 30 / E-mail: info@podkriznik.si


246

Član

Tipteh: nadzorujte

svojo proizvodnjo iz

domačega naslanjača

Avtomatizacija je naša strast že od ustanovitve podjetja

leta 1996. Vse od tedaj smo uspešno zaključili številne

projekte in že več kot 9000 podjetjem pomagali doseči večji

uspeh. Zastopamo vodilne svetovne proizvajalce opreme

za avtomatizacijo, kar še dodatno prispeva k temu, da naši

partnerji razvijejo dolgoročne konkurenčne prednosti.

Družabno srečanje vseh poslovalnic Tipteha v Beogradu, septembra 2019

www.tipteh.si / E: Info@tipteh.si / T: 01 200 51 50

Promo


473

V

času obstoja podjetja

smo delovanje razširili

tudi na področje Hrvaške,

Bosne in Hercegovine,

Srbije in Makedonije.

Skupno zaposlujemo že več kot 80

ljudi, naše podjetje pa še naprej hitro

raste in se širi.

Naša celovita ponudba opreme za

industrijsko avtomatizacijo pokriva

zahteve tudi najbolj zahtevnih

aplikacij. Pri izbiri, vpeljavi in vzdrževanju

partnerjem pomaga naša ekipa

izkušenih strokovnjakov, ki je uspešno

avtomatizirala že številne aplikacije

in procese. Delujemo na številnih

področjih, kot so senzorika in varnost

strojev, krmiljenje in pogoni, strojni

vid, identifikacija, industrijske komunikacije

in industrijski računalniki.

IndustrIja 4.0:

celovIta storItev od senzorjev

do podatkov v oblaku

Ekipa Tipteh vam omogoči dostop

do ključnih podatkov proizvodnje na

svojem mobilnem telefonu, tablici ali

PC računalniku kjer koli in kadar koli,

kar so želje prav vsakega podjetnika,

ki je nenehno vpet v izzive spreminjajočega

se poslovnega okolja. Industrija

4.0 podaja rešitve za večji poslovni

uspeh. Krajši proizvodni cikli in večja

kakovost proizvodov ob hkratnem

povečanju učinkovitosti proizvodnje

tudi manjših serij so ključne

CELOVITA STORITEV KUPCU JE NAŠA

KLJUČNA PREDNOST

Optična končna kontrola proizvodov

njihovo priključitev na nov ali obstoječi

krmilno-regulacijski sistem, vse

skupaj zajamemo v informacijski sistem

in omogočimo dostop do realnih

podatkov iz proizvodnje kjer koli in

kadar koli.

strojnI vId

Tipteh ponuja opremo in rešitve s

področja strojnega vida. Se vam je

že zgodilo, da je očitno slab kos kljub

natančni kontroli pristal pri vašem

kupcu? Kakšen strošek ste

imeli pri reševanju reklamacije?

Koliko je ta dogodek

vplival na vaš ugled

odličnega dobavitelja? Z

našim strojnim vidom se

15 let

izkušenj

na področju opreme in rešitev

strojnega vida.

vam to ne more zgoditi. Na podlagi

15-letnih izkušenj vam izdelamo

optični sistem, s katerim boste vzdrževali

stabilno raven kakovosti svojih

izdelkov, imeli boste manj stroškov

in si dvignili ugled zanesljivega in

kakovostnega dobavitelja.

prednosti implementacije koncepta.

Izboljšano upravljanje naprav (asset

management) dosežemo z zbiranjem

in daljinskim dostopom do podatkov,

ki se hranijo v oblaku. Vnaprejšnje

napovedovanje odziva in optimizacija

proizvodnega procesa izvedemo z

zbranimi podatki in izvedbo digitalnega

dvojčka (digital twin). Zmanjšanje

števila zastojev in večjo razpoložljivost

opreme dosežemo z avtomatiziranim

napovednim vzdrževanjem

sistemov (predictive maintenance).

Celovita storitev kupcu je naša ključna

prednost. Svetujemo že pri izbiri

senzorjev, pomagamo ali izvedemo

Podatki iz proizvodnje 24/7


48

SBC | Kaj je pametni dom? | September 2020

Čudoviti novi

svet po meri

človeka

Pametni dom se popularno

oglašuje kot upravljanje stavbe

s tabličnim računalnikom z

oddaljene lokacije. Vendar je

lahko več od tega.

Avtorica: Barbara Leskovar

Rešitve pri pametnem domu

so lahko parcialne, kot

je avtonomno delovanje

posameznih naprav (sesalnik,

hladilnik, ogrevalna naprava,

prezračevanje), ali celostne,

sistemske (pametno ožičenje med napravami

s centralnim zbiranjem podatkov v stavbi ali v

oblaku), ki nam omogočajo optimizacijo udobja

(temperatura, vlažnost) z natančno pozicijo in

nagibom senčil stavbe.

»Trendi so informacijsko modeliranje

gradenj (BIM), ki nam bo v prihodnosti služil kot

vmesnik za digitalni dvojček, s katerim bomo

upravljali stavbo. Internet of Things (IoT ) je

koncept, ki nam pomaga razumeti, da se naprave

v stavbi med seboj lahko univerzalno povezujejo.

Tukaj so tudi pametni asistenti, s katerimi

stanovalci komunicirajo (Alexa, Google Assistant,

SIRI), da bi ustvarili udobje (in zabavo). KNX

je evropski standard za področje pametnega

ožičenja stavb (povezava med stikali in

napravami), ki omogoča največjo prožnost

pri avtomatizaciji stavbe, ker deluje po načelu

ločevanja napajanja in nadzora delovanja (vklopa/

izklopa) naprav, omogoča pa tudi programiranja

dr. Andrej Tibaut

logike delovanja

posameznih naprav

in skupin naprav,«

pojasnjuje dr. Andrej

Tibaut , s Fakultete za

gradbeništvo, prometno

inženirstvo in arhitekturo

Univerze v Mariboru.

podaTke je TreBa uSTrezno SkladiščiTi

Pametni dom zbira ogromno podatkov (množični

podatki – Big Data) in ustvarja informacije, ki

jih moramo ustrezno skladiščiti. Tibaut meni,

da je potreben razumpotrebno ravnovesje med

stopnjo pameti stavbe ter dejanskimi potrebami

in željami stanovalcev doma. V prihodnosti se

bo pametni dom povezoval v pametna mesta in

prav tu vstopamo v dobo pametnega sobivanja

ljudi, naprav, stavb in mest. »Paziti moramo le,

da ljudje pri tem še vedno ohranimo zdrav razum

in občutek za sočloveka, bolj kot za naprave, ki

nas obkrožajo, da se nam ne zgodi “čudoviti novi

svet” (knjiga Brave New World avtorja Aldousa

Huxleyja), v katerem zmogljive tehnologije

prevladajo nad razumom ljudi.«

Foto: Postojnska jama

kako deluje?

Pametni dom zbira podatke v svoji notranjosti

in v svoji okolici z različnimi senzorji (video,

zvok, temperatura, vlažnost zraka, prisotnost

oseb, poraba energentov, jakost sonca, dež in

podobno) ter jih obdela v koristne informacije,

ki služijo optimalnejšemu obratovanju stavbe. K

temu prispevajo vgrajene naprave, ki na podlagi

vseh informacij svoje delovanje prilagajajo

večjemu udobju stanovalcev.

Foto: Shutterstock


49

Tracker

Vyko

Lynar

Eye

.

Insider

Pixy

Black Hole

intra-lighting.com/Novelties-2020


50

SBC | Udobje doma | September 2020

»Zelo napredne

hiše imajo najbolj

neumne motorje«

»Tak sistem upravlja neumen

motor, ki ne sme imeti niti

najmanjše logike, le gor in

dol, preostale funkcije pa mu

narekuje program.«

Avtorica: Barbara Leskovar

dom je udoben

tako, da se lučke prižigajo

samodejno. Da se zvečer

prižge samo nočna lučka

ob gibanju. Da sušilnik

»Pametni

in pralni stroj pošljeta

sporočilo, ko končata, in ne piskata. Da so

termostati po sobah nastavljeni tako, da ob

večerih hladijo, ob jutrih pa ogrejejo kopalnico in

upoštevajo tudi vreme. Da se žaluzije obračajo po

soncu in vetru. Da v stanovanju ali na terasi nikoli

ni pretoplo,« našteva Tjaša justin, arhitektka

pri podjetju Akron, ki meni, da naj bo vsak dom,

pametni ali ne, udoben, da se stanovalci v njem

počutijo dobro in se radi vračajo domov.

Janez Kosec ml.

iz podjetja Roltek meni,

da je udobje pametnega

doma neločljivo povezano

z digitalizacijo naprav,

a pri tem opozarja

predvsem na varnost, saj

je ponudnikov pametnih

naprav kar nekaj. Toda

Janez Kosec ml.

med njimi je tudi precej

takšnih, ki danes so, jutri pa jih več ni na trgu.

TOP 3

1. Trend je v preprosti digitalizaciji.

2. Ne pozabite na varnost.

3. Pametna hiša mora imeti neumne motorje, v

navadnem domu pa morajo biti motorji pametni.

ko vaS ni doma, Se Senčila giBljejo

Roltek je slovenska mednarodno uveljavljena

blagovna znamka za sisteme senčenja z glavnim

poudarkom na funkcionalnosti. »Najprej se

je treba odločiti, koliko se bomo poglobili v

organizacijo pametnega doma. Za nekoga je dovolj

avtomatizacija, ki upravlja senčilo na električni

pogon, medtem ko imajo visokotehnološka

napredna senčila v ozadju pametno instalacijo

in izdelane konstantne scenarije. Recimo, da se

mora senčilo v spalnici vsako jutro ob 6. uri dvigniti

za 22 odstotkov, s čimer prepušča ravno dovolj

svetlobe, da se uporabnik lahko zbudi. Naslednji

ukaz je, da se mora čez tri minute okno v drugi sobi

dvigniti za 38 odstotkov, in tako naprej. Senčila

se gibljejo, tudi ko vas ni doma, hkrati pa poteka

konstantno uravnavanje svetlobe s senzorji in

različnimi scenariji, ki se lahko prilagajajo letnemu

času in vremenu; v soncu je več senčenja, v dežju pa

senčila avtomatično prepuščajo več svetlobe. Vse je

mogoče sprogramirati. Bolje ko znaš programirati,

več lahko narediš,« pripoveduje Kosec.

Pri tem, za kako pametne naprave se odločati,

je pomembno tudi, ali ima uporabnik že vgrajen

pametni sistem. Pri zelo naprednih pametnih hišah

in sistemih velja, da so naprave čim bolj »neumne«,

pravi Kosec in dodaja: »Tak sistem upravlja neumen

motor, ki ne sme imeti niti malo logike, temveč

le pomikanje gor in dol, preostale funkcije pa mu

narekuje program. Če končni uporabnik še nima

sistema pametne hiše in bi zdaj rad vgradil pametna

senčila, pa morajo biti motorji bolj pametni. Takšni

imajo denimo senzor naleta, da so čim bolj združljivi

z ekosistemom senzorjev. Pri pametnih senčilih

torej ne potrebuješ programa za pametno hišo, ki bi

predstavljala investicijo v vrednosti 10 tisoč evrov

in več.« Najnovejši sistemi pri senčilih so sodobni

motorji, ki so skoraj neslišni. Imajo mehak vklop

in izklop. »Prej je bilo slišati brnenje, zdaj pa tega

zvoka ni več; premik senčila tako lahko zaznamo le

ob spreminjanju svetlobe.«

namig: naj knjižne police ne pokajo po

šivih

Arhitektka Tjaša Justin meni, da je urejanje doma

dolgotrajen postopek. Ideje lahko poiščete na

spletu, odidete do najbližje trgovine s pohištvom

in dodatki ter nakupite vse elemente. »Verjetno bo

vaš dom v tem primeru zelo lep in fotogeničen, a

hkrati neoseben, saj sami dodatki, razen tega, da se

ujemajo z barvno shemo stanovanja, ne pomenijo

veliko. Brskanje po internetu seveda ni slabo;

spletno okolje je idealno, da poiščete slike, ki so

vam všeč in vam vzbujajo prijeten občutek. Tako

ugotovite, kakšen slog opremljanja vas privlači in ob

katerih barvnih kombinacijah vam zastane dih. Toda

z nakupi se nikar ne prenaglite,« svari arhitektka.

»Ne natrpajte odprtih polic. Če želite

pokazati, da radi berete, ni treba, da knjižne police

pokajo po šivih. Bolj ko bodo natrpane, težje bo

z njih obrisati prah. Razmislite o tem, da lahko

dekorativne elemente prestavite tudi v kakšen

drug prostor, saj se bo s tem vaš dom vsak dan

spreminjal, ne da bi kupovali nove stvari.«


PAMETNA ENERGIJA

51

Z lastno sončno

elektrarno proizvajate

prihranke

S čisto, zeleno energijo do 75 % nižjih računov

za električno energijo.

WWW.GEN-ISONCE.SI | 080 1558

NALOŽBA,

KI SE IZPLAČA

BREZSKRBNOST

NA DOLGI ROK

PROJEKT

NA KLJUČ


52

SBC | Digitalizacija in avtomatizacija | September 2020

Zakaj ne bi imeli

na dlani tudi

svojega doma?

Pametni dom je

v zadnjih letih iz

avtomatiziranega

objekta napredoval v

povezan svet.

Avtorica: Barbara Leskovar

Uporaba pametnega doma mora

biti preprosta in funkcionalna.

Pametni dom mora ljudem

življenje olajšati, ne pa

dodatno zapletati.

Pametni dom je v zadnjih letih iz

avtomatiziranega projekta napredoval v povezan

svet, kjer so naprave v hiši povezane v en sistem,

ki deluje kot celota.

»Tipičen primer je sodelovanje senčil pri

ogrevanju in senčenju: če imate v stanovanju

previsoko temperaturo, od zunaj pa prejemate

preveč sončne svetlobe, se senčila v pametnem

domu avtomatično prestavijo v senčenje, kar

pomeni, da zastrejo preobilje sonca, preden se

TOP 3

1. Avtomatizacija in udobje gresta z roko v roki.

2. Sistem pametne hiše naj poveže vse

energetske potrebe stavbe.

3. Ne pozabimo na varnostne mehanizme.

začne dom hladiti s pomočjo klime. To seveda

pomeni prihranek pri energiji. Obratno je pozimi;

če je notri mrzlo, zunaj pa sije sonce, sistem

dvigne senčila in v prostor tako prodre sončna

svetloba, ki ga ogreva naravno,« razloži Rene

Brdnik Zdolšek, direktor podjetja Nioma, kjer se

ukvarjajo s celovito avtomatizacijo objektov od

ideje do izvedbe.

S čitalcem prstnega odtisa pri vhodu v

hišo je uporabniku poleg odklepa vhodnih vrat

omogočen tudi izklop alarma, predvajanje njegove

priljubljene glasbe in prižig luči. Ko se odpravimo

spat, se samo z enim klikom vklopi alarm in

hkrati ugasnejo luči, sistem pa lahko po zvočniku

sporoči morebitne motnje, na primer, ali je ostalo

odprto katero od oken.

»Gre za avtomatizacijo in poenostavljanje

življenja, po čemer je pametna hiša postala znana.

Avtomatizacija in udobje gresta z roko v roki.

Medtem ko vi hodite po hiši, se stvari dogajajo

samodejno,« pojasnjuje direktor in dodaja, da

naj sistem pametne hiše vse energetske potrebe

stavbe – sončno elektrarno, hranilnik elektrike

(baterijo) in vse porabnike, od toplotne črpalke do

električnega vozila – poveže v en sistem, ki tako

nadzira vse, ter navsezadnje tudi v eno aplikacijo.

Foto:Lumar

glasovNi asisteNt postaja vse bolj

priljubljeN

Umetna inteligenca prehaja v naše življenje

hitreje, kot si predstavljamo, pa poudarjajo pri

Lumarju. Vstopa tudi v naše domove. »Če pametni

dom zdaj deluje na podlagi vnaprej pripravljenih

urnikov in sosledij dogodkov (t. i. scen), bo

pametni dom v prihodnje opazoval naše navade

in brez urnikov ter scen dom prilagodil našemu

življenjskemu slogu. Prav tako lahko v prihodnje

pričakujemo še več povezanih naprav, ne le

tistih v domu, pač pa tudi zunaj njih,« pa o novih

tehnologijah razmišljajo pri Lumarju.

Glasovni asistent je kot zelo ustrežljiv

pomočnik vse bolj v uporabi v domovih po

vsem svetu, tudi pri Lumarju: »Z njim lahko

med kuhanjem kosila glasovno nastavimo

opozorilo za čas kuhanja ali pred odhodom v

mesto vprašamo, kakšno je stanje na cesti,

po kateri se nameravamo peljati. Zvečer lahko

kar iz naslanjača ugasnemo luči in prižgemo


53


54

SBC | Digitalizacija in avtomatizacija | September 2020

televizijo. Ne smemo pa pozabiti niti na varnostne

mehanizme, ki poskrbijo za manj sivih las in

omogočijo, da več časa preživimo z družino ali ob

najljubši knjigi. Različni senzorji in scene namreč

samodejno in ves čas skrbijo, da je naš dom varen

pred hišnimi nesrečami ali morebitnimi vlomilci.

Tovrstne skrbi lahko prepustimo naprednim

tehnološkim rešitvam za pametni dom.«

UMETNA INTELIGENCA PREHAJA V NAŠE

žIVLjENjE hITREjE, KoT SI PREDSTAVLjAMo.

PAMETNI DoM SE NAgIBA K PoNUjANjU VEČ

gENERIČNIh REŠITEV.

Kot izpostavljajo strokovnjaki, je pri pametnem

sistemu bistveno to, da ga je mogoče tudi

dopolnjevati; uporabnik tako ni vezan samo na

en protokol. Vsa tehnologija je namreč podvržena

staranju, in ko neka tehnika preveč zastari, je ni

več mogoče dobiti, težko pa jo je tudi vzdrževati.

Pametni dom se torej nagiba k ponujanju

več generičnih rešitev. Sicer pa se opušča

vgrajevanje sistemov, kjer en centralni računalnik

krmili celoten sistem oziroma zgradbo. V ospredje

prihaja sistem, kjer ima vsako pametno stikalo v

hiši že svojo pamet.

»Pametne rešitve so povsod okoli nas. Vsi

že uporabljamo pametne telefone in aplikacije, ki

nam omogočajo boljše, varnejše in bolj aktivno

življenje. Ob pomoči tehnologije smo danes

lahko nenehno povezani z družino, prijatelji in

službo. Zakaj ne bi imeli na dlani tudi svojega

doma? Rešitve za pametni dom so cenovno že

zelo dostopne in predvsem koristne, saj lahko na

primer kar z dopusta govorimo s poštarjem, mu

odklenemo vrata garaže, da odloži paket, ga pri

tem nadzorujemo in po opravljenem oddaljenem

prevzemu pošiljke kar s plaže za njim zaklenemo

vrata. Tudi pozimi, ko se vračamo z dopusta,

lahko med potjo domov ponovno vklopimo

ogrevanje, da pridemo v topel dom,« konkretne

prednosti opisujejo pri Lumarju.

www.petre.si

POKRIJEMO VSE

PRILOŽNOSTI

Podjetje Petre šotori-hale d.o.o. v letu 2020 obeležuje 30-letnico delovanja. Pestra

ponudba, kvaliteta in odzivnost so le ene izmed vizij, ki spremljajo razvoj podjetja

skozi desetletja.

V lastni zalogi imamo več kot 30.000 m2 PRIREDITVENIH in SEJEMSKIH šotorov, odrov

in ostale opreme, kot so stojnice, točilni jurčki in pulti, catering oprema (mize, stoli,

infopulti ...) in dekorativna oprema (zavese, prti, prevleke ...). V ponos nam je lastna

proizvodnja ALU SKLADIŠČNIH ŠOTOROV in HAL, ki jih odlikujejo kvalitetni materiali,

skladnost s standardi, fleksibilnost v dimenzijah ter JEKLENE HALE, ki se popolnoma

prilegajo željam in potrebam stranke.

Skrb za zadovoljne stranke pa se izraža v hitri in profesionalni izvedbi montaže ter

kvalitetnem SERVISU.

Pod šotori Petre je vedno lepo vreme!

PRIREDITVENI

ŠOTORI

SKLADIŠČNE

HALE

DODATNA

OPREMA

SERVIS IN

PROIZVODNJA

PETRE šotori – hale d.o.o. | Čeplje 51 / 3305 Vransko | Tel.: +386/3-703-21-00 | E-mail: info@petre.si


Digitalizacija in avtomatizacija

55


56

SBC | Pametna gradnja | September 2020

Foto: Gic Gradnje

Pametna

stekla in

trajnostni les

V ospredje prihajajo steklo

kot sodoben in estetsko

zaželen material z možnostmi

samozatemnitve (pametna

stekla), les in tudi beton.

Avtorica: Barbara Leskovar

Povečuje se zanimanje za

številne materiale z izboljšanimi

fizikalnimi lastnostmi, ki so manj

obremenjujoče za okolje in v hiši

delujejo pozitivno. To pomeni, da

denimo prepuščajo zrak, hkrati

pa maksimalno izolirajo oziroma varujejo pred

hrupom. Teh trendov je zelo veliko.

z razvojem Novi treNdi

Znova je več povpraševanja po betonu kot

naravnem materialu z veliko akumulacije.

Priljubljeno je tudi steklo kot sodoben in

estetski material z možnostmi samozatemnitve

(pametna stekla), ki delujejo veličastno, prostori

pa postanejo ravno prav osvetljeni oziroma

zatemnjeni in seveda tudi veliko bolj moderni.

Vse bolj je zaželen tudi les, ker je najbolj naraven

material, ki ga je mogoče ponovno uporabiti.

Steklo, beton in les narekujejo podobo

sodobnih zgradb. Če se ozremo po sodobnih

zgradbah, lahko opazimo prevladovanje

omenjenih materialov.

Nekoč smo zidali objekte iz opeke, danes

pretežni del konstrukcijskih elementov izdelamo

iz armiranega betona, saj je gradnja tako bistveno

hitrejša. Zaradi potresnih zahtev je tudi bolj varna

in učinkovita, ljudje pa so spoznali, da beton

kot naravni material deluje prijazno, uporabno

in lepo,« pojasnjuje dr. Rok Cajzek, pomočnik

direktorja GIC Gradnje.

K vse večji uporabi konstrukcijskega in

drugega betona pri različnih gradnjah, pa tudi

pri nekonstrukcijskih elementih, kot so zunanje

ureditve, ograje in tlaki, so pripomogli tehnologija

in sodobna proizvodnja ter strojno vgrajevanje,

predvsem pa razvoj sodobnih opažnih sistemov, ki

je naročnikom vse bolj dostopen.

vedno večje povpraševanje po leSu

V podjetju Lumar, kjer se ukvarjajo z razvojem,

načrtovanjem in gradnjo lesenih montažnih

zgradb, v katerih je les osnovni gradnik, zaznavajo

vse večje zanimanje za gradnjo trajnostnih

lesenih objektov.


57


58

SBC | Pametna gradnja | September 2020

Ljudje se za gradnjo lesene hiše ne odločajo

le v želji po gradnji z lesom, ampak tudi zaradi

zavedanja drugih prednosti, ki jih prinaša takšna

trajnostna gradnja; energetski učinkovitosti,

potresni varnosti, prijetnem in zdravem bivanju ter

prijaznosti do okolja. Ta v zadnjem času postaja

vse pomembnejši dejavnik.

TOP 3

1. Steklo, beton in les so materiali, ki

narekujejo podobo sodobnih zgradb.

2. Delo prepustite izkušenim

strokovnjakom.

3. Zagotavljanje dodatne varnosti, udobje

in praktičnost doma.

Foto: Gic Gradnje

Vse pomembnejši element sodobne in

uporabniku prijazne gradnje pa so tudi pametni

domovi, saj zagotavljajo dodatno varnost, udobje

in praktičnost doma. Z oddaljenim dostopom ni

mogoče upravljati zgolj temperature, pač pa vso

hišno infrastrukturo, in to le z eno aplikacijo na

pametnem telefonu ali tablici.

Elementi pametne hiše med seboj

sodelujejo, si izmenjujejo podatke in sledijo

uporabnikovim nastavitvam. V primeru

kakršnegakoli alarma, nedelovanja, poskusa

nepooblaščenega vstopa v aplikacijo ali

zgolj nedelovanja katere izmed naprav o tem

nemudoma obvestijo uporabnika.

z vprašaNji do rešitve

V Lumarju kupcem svetujejo, naj se na lastnem

pametnem domu nikar ne učijo, pač pa naj to

delo prepustijo izkušenim strokovnjakom, ki

vedo, kaj počnejo; tehnologija omogoča veliko,

zato jo je treba pravilno in čim bolje izkoristiti.

»Na trgu poiščite zanesljivega ponudnika

celovite rešitve, ki bo z vami od ideje do končne

rešitve. Med projektiranjem in gradnjo vam bo

na voljo za svetovanje, kasneje pa bo poskrbel

tudi za optimizacijo delovanja sistema.« Če se

odločamo, ali pametne rešitve potrebujemo

ali ne, si lahko najprej odgovorimo na nekaj

vprašanj, svetujejo pri Lumarju. Nas skrbi škoda

in reševanje položaja, ki ga lahko povzroči izliv

vode? Ali želimo dom protivlomno zaščititi?

Želimo plačati čim nižje stroške za ogrevanje in

hlajenje? Smo odgovorni do našega planeta in

skrbimo za čim manjši ogljični odtis?


INVESTICIJSKE PRILOŽNOSTI

59

V AJDOVŠČINI

RIBNIK SB II

NOVA STANOVANJSKA SOSESKA

Z 273 STANOVANJI

Število prebivalcev v občini Ajdovščina konstantno

narašča. Opazen je izrazit napredek v zaposlovanju

in odpiranju novih delovnih mest. Posledično je v

občini vse bolj živahen nepremičninski trg, kjer se

zaznava bistveno večje povpraševanje od ponudbe

na področju stanovanj. Zato Občina Ajdovščina vabi

investitorje h gradnji večstanovanjskih stavb.

KONTAKT IN INFORMACIJE:

→ M: 030 703 995

→ E: patrik.mocnik@ajdovscina.si

→ W: www.investinajdovscina.eu

HOTEL AJDOVŠČINA

INVESTICIJSKA PRILOŽNOST ZA NAKUP

NEPREMIČNINE ZA IZGRADNJO HOTELA

V STAREM MESTNEM JEDRU V AJDOVŠČINI

Predmet investicije je rekonstrukcija dvonadstropne

stavbe, nekdaj najmogočnejšega mlina v cesarstvu,

ki bo pripomogla k oblikovanju butičnega poslovnoturističnega

hotelskega kompleksa. Nepremičnina

leži na strateški lokaciji ob reki Hubelj, v samem

osrčju mesta in predstavlja velik turistični potencial.

Občina Ajdovščina bo investitorju nudila ustrezno

podporo pri investiciji in revitalizaciji objekta.


60

SBC | Pametna delovna mesta | September 2020

Priprave na 5.

industrijsko

revolucijo

»Če ročni orodjar z očali za navidezno

resničnost pogleda v orodje, prek vizirjev že

prejema informacije, nekatere pa generira.

Če bi pri tem lahko samodejno videl še

model risbe, bi bilo odlično.«

Avtorica: Barbara Leskovar

V

zadnjih nekaj letih je kar nekaj

članov SBC opravilo večje

investicije v delovne prostore.

Med njimi Yaskawa Slovenia,

Eho, Avtohiša Vrtač, Spintec,

Kovis, Roletarstvo Medle,

Plastika Skaza in tudi Polycom, ki je leta 2017

zgradil nov proizvodno-poslovni objekt.

»Gre za pametno stavbo, ki ima vgrajene

¬sisteme za ogrevanje, hlajenje, prezračevanje,

porabo odpadne energije iz procesa in

režime delovanja hiše (na primer sprememba

temperature med delavniki in za konec tedna

ali ponoči), senčenje pa lahko nadzorujemo in

upravljamo prek računalnika, tablic in mobilnih

telefonov. Vse je povezano s centralnim

nadzornim sistemom,« pojasnjujeta Iztok Novak,

direktor Polycoma, in namestnica Mateja Karničar

Šenk.

Te rešitve jim omogočajo vzpostavitev

in ohranjanje nadzorovanega okolja ne glede

na zunanje temperature. To je pomembno za

kakovost izdelkov in tudi za delovanje strojev, ki

so občutljivi na temperaturo in vlago, zaposleni pa

Foto: Shutterstock

imajo tako zagotovljene optimalne delovne pogoje

(temperatura in kakovost zraka).

Uredili so tudi sistem za hlajenje

hidravličnih olj in orodij; tehnološko vodo namreč

lahko uporabljajo za talno gretje v poslovnem

delu stavbe, s čimer so še dodatno poskrbeli za

zmanjšanje okoljskega odtisa.

»Informacijsko gledano smo podjetje

opremili tako, da nam omogoča popolno

digitalizacijo in vpeljavo industrije 4.0. Uporabili

smo najnovejšo tehnologijo in komunikacijski

kabel UTP kategorije 7, kar omogoča prepustnost

podatkov kar gigabajt na sekundo,« dodajata.

od ročnega orodjarja prek wifija do

delavca Na domu

Pametno delovno mesto – za procesne in

razvojne tehnologe – zanje pomeni še tesnejše

povezovanje opreme s prenosniki v pisarnah, da

lahko razvojni tehnolog v realnem času spremlja

parametre v proizvodnji in da se mu izpisujejo

grafično.

Velik potencial vidijo v VR-tehnologiji.

»Če si ročni orodjar nadene očala za navidezno

resničnost in pogleda v orodje, prek vizirjev

prejema nekatere informacije, nekatere pa

generira. Če bi tehnologija omogočala, da bi hkrati

lahko takoj samodejno pridobil/videl še model

risbe, bi bilo odlično. Wifi povezava bi omogočila,

da bi sliko neposredno prenašal sodelavcu, ki

morda takrat dela od doma.

Seveda pa je poleg investicije v VRtehnologijo

potrebna tudi investicija v programska

orodja, ki omogočajo strukturiranje podatkov.

Samo tako je tehnologijo mogoče v celoti

izkoristiti,« razmišljata o prihodnosti.

V proizvodnji testirajo in ocenjujejo več

sistemov AMR (avtonomni mobilni roboti) in

kolaborativnih robotov. Načrtujejo, da bodo

proizvodnjo opremili v nekaj letih, prvega pa bodo

naročili že letos. »Napredek se vsekakor usmerja

k novim tehnologijam in temu bo treba slediti

ne glede na razmere. To je temelj, da se podjetje

lahko razvija in da bo ob koncu koronske krize

pripravljeno na 5. industrijsko revolucijo.«


Pametna delovna mesta

61

flekSiBilna delovna meSTa – koT v

knjižnicah

Gradbeno podjetje GIC Gradnje je zgradilo kar

nekaj poslovnih stavb. Ugotavljajo, da pametne

rešitve vgrajuje vse več investitorjev, predvsem

zato, da bi izboljšali delovno ali bivanjsko okolje,

z njimi pa znižajo tudi stroške storitev. Ko denimo

zadnji sodelavec zapusti pisarno, se luči po

nekaj minutah samodejno izklopijo, ali pa se

izklopi klima, ko nekdo odpre okno.

»Profesionalni naročniki so ozaveščeni

in včasih tudi presenetljivo na tekočem,« pove

dr. Rok Cajzek, pomočnik direktorja podjetja

GIC Gradnje. Opaža, da je vse več lastnikov

usmerjenih k snovanju fleksibilnih pisarn.

Danes prostore redkeje preoblikujejo v nekoč

množične pisarne odprtega tipa.

»Naš zadnji sistem odprtega tipa

smo zaključili lani poleti pri enem od svojih

pomembnejših naročnikov. Po aktualnih trendih

se gradijo tudi skupni oziroma večnamenski

poslovni prostori za sestanke in družabni

prostori, ki spodbujajo ustvarjalnost in motivirajo

obiskovalce, namenjeni pa so tudi sprostitvi,

torej klepetu in druženju. A ti trendi so povezani

predvsem z razmišljanjem in predstavami lastnika

podjetja, v večjih sistemih pa to vlogo seveda

prevzema uprava podjetja, zato gradbeni izvajalci

nikjer ne opažamo enoličnega pravila.«

Trenutno so v porastu fleksibilne pisarne,

opaža Cajzek. »To pomeni, da se danes lahko

na istem delovnem mestu in istem računalniku

izmenjuje več ljudi, vsak s svojim uporabniškim

PAMETNE REŠITVE VgRAjUjE VSE VEČ

INVESTIToRjEV, PREDVSEM ZATo, DA BI

IZBoLjŠALI DELoVNo IN BIVANjSKo oKoLjE, Z

NjIMI PA ZNIžAjo TUDI STRoŠKE SToRITVE.

imenom. Sistem je torej podoben kot v knjižnicah:

prideš, uporabiš, pospraviš in odideš, pri

čemer se za pospravljanje namesto fizičnih

lastniških predalnikov vse pogosteje uporabljajo

e-predalniki. Tako kot souporaba avtomobila je

tudi pisarniški prostor podvržen večji rotaciji

delovnih mest. Večja podjetja z omenjeno

usmeritvijo lahko zato na enem delovnem mestu

izmenjajo dva ali celo več zaposlenih. Pri tem

ni treba posebej navajati, koliko nižje stroške to

pomeni za podjetje …« ponazori Cajzek.


262

Član

Informacijski sistem

vam pomagajo dvigniti

se na višjo raven

Z roko v roki z družbo SmartIS lahko z učinkovitejšim

informacijskim sistemom okrepite svojo konkurenčnost in

uspešno jadrate na sedanjem valu pospešene digitalizacije.

»Vsakega naročnika poslušamo, v

njegovo obstoječe stanje postavimo

prave rešitve in mu pokažemo pot

nadaljnjega razvoja,« pravi Zdravka

Zalar, direktorica družbe SmartIS.

SmartIS naročnikom omogoča,

da obstoječi informacijski

sistem dvignejo na višjo

raven in jim svetuje, na

kakšen način si s kakovostno

informacijsko podporo zagotovijo

dolgoročno konkurenčnost.

Direktorica Zdravka Zalar pravi, da

znajo vsakega naročnika poslušati,

v njegovo obstoječe stanje postaviti

prave rešitve in mu pokazati pot

nadaljnjega razvoja. Odlikuje jih tudi

visoka raven strokovnosti. Z večino

naročnikov sodelujejo dolgoročno.

Spremljajo najnovejše tehnologije in

potrebe naročnikov, pri katerih večinoma

nastopajo v vlogi svetovalca.

Pomagajo jim tudi načrtovati strategijo

informatizacije in digitalizacije.

Trenutno v Sloveniji zaposlujejo 42

ljudi. Imajo tudi podjetje v Zagrebu,

kjer je zaposlenih 10 sodelavcev.

Ti skrbijo za prodajo in vzdrževanje

sistemov in rešitev, ki jih SmartIS

prodaja na hrvaškem trgu.

Delo poteka nemoteno

Tudi v družbi SmartIS na letošnje

delovanje vpliva Covid-19, pri čemer

so poskrbeli, da delo poteka nemoteno.

Spomladi so takoj začeli delo od

doma. Kot informacijsko

podjetje so ga bili vešči že

pred epidemijo, v času karantene

so sedem tednov

od doma delali vsi zaposleni.

Ko se je ta zaključila,

so počasi začeli prihajati

na delo.

Med zaposlenimi so opravili

anketo, kako so se med

delom od doma počutili,

kakšne so v zvezi s tem

njihove želje. Vodstvo in zaposleni

so se dogovorili, da delo teče naprej

po hibridnem modelu, kjer polovico

delovnega časa delajo od doma, pri

čemer se ekipe menjavajo in sodelav-

ci z enega oddelka nikoli niso hkrati

na delovnem mestu. Na lokaciji in pri

naročnikih je le najožje vodstvo, ostali

sodelavci pa dva do tri dni delajo od

doma. »Če bi prišlo do okužbe, bi

stike takoj omejili,« pravi Zalarjeva.

Če bo ob sedanjem drugem valu prišlo

do večjih omejitev socialnih stikov,

so v družbi SmartIS na to pripravljeni;

obstoječi sistem dela bodo prilagodili

novo nastalim razmeram. S sedanjim

načinom dela so sodelavci zadovoljni,

upoštevajo vse ukrepe NIJZ, pri obiskovalcih

bodo na vhodu tudi začeli

meriti telesno temperaturo.

Podobno se obnašajo tudi njihovi

naročniki, ki so večinoma velika

podjetja. Je pa osebnih stikov med

njimi in naročniki veliko manj, nadomešča

jih sodelovanje na daljavo.

»V nekaj mesecih smo se vsi precej

dobro navadili na novo realnost,«

SMARTIS NAROČNIKOM OMOGOČA,

DA OBSTOJEČI INFORMACIJSKI

SISTEM DVIGNEJO NA VIŠJO RAVEN

IN JIM SVETUJE, NA KAKŠEN NAČIN

SI S KAKOVOSTNO INFORMACIJSKO

PODPORO ZAGOTOVIJO

DOLGOROČNO KONKURENČNOST.

razlaga Zalarjeva. Ob tem sogovornica

pravi, da podjetjem, pri katerih

so procesi v zadostni meri digitalizirani,

tudi tako veliki šoki, kot jih je

prinesla epidemija koronavirusa, ne

Promo


63

prinašajo resnejših težav v delovanju.

Svetuje jim, da opravijo inventuro

svojih procesov in pri tistih, pri

katerih so zaznali težave ali šibkosti,

čim prej poiščejo ustrezne rešitve.

V družbi SmartIS pri njihovih strankah

čutijo potrebo po digitalizaciji.

Elektronsko podpisovanje, denimo, je

postalo dnevno opravilo, papirnega

poslovanja je vse manj. Izkušnje v

času karantene kažejo, da je mogoče

po elektronski poti opraviti veliko

opravil. Večina podjetij je ta način

dela že dobro osvojila.

Uspešno poslovanje

Kljub izrednim razmeram v družbi

SmartIS poslujejo uspešno, poslovno

leto 2020 bodo zaključili po predvidevanjih.

Za prihodnje leto pa Zdravka

Zalar upa, da podjetja v svojih poslovnih

načrtih ne bodo delala večjih

rezov za informatiko. »Če bo delo od

doma postala nova realnost, potem

bi morala v informatiko vlagati še več

kot prej,« razlaga sogovornica.

Področja delovanja

Poslovanje družbe SmartIS temelji

na štirih področjih. V prvega sodi

klasična sistemska integracija, kjer

prodajajo informacijske sisteme za

velika podjetja in jih tudi vzdržujejo.

V drugem ponujajo rešitve v

okviru poslovne informatike, kjer

razvijajo poslovne rešitve na okoljih

Maksimo, za upravljanje strateških

sredstev, ter za informacijsko podporo

procesom v podjetju. Ponujajo

tudi rešitev podjetja Snow, ki služi

spremljanju rabe in optimizaciji

programske opreme v podjetjih,

kot tudi preverjanju skladnosti rabe

zaznane programske opreme.

V okviru tretjega področja se

ukvarjajo s celovito informacijsko

varnostjo, kjer poleg IT segmenta

vključujemo tudi OT (operacijska

tehnologija, op. a.). Na področju

informacijske varnosti so dodali

nova partnerstva in ga dodatno

okrepili. Zaposlili so tudi nove

strokovnjake, saj delo od doma

postaja stalnica.

Četrto področje je lastni razvoj, kjer

so razvili platformi Smart City, ki je

v osnova za pametno spremljanje

in upravljanje mest ter platformo

Smart Villages za pametne vasi.

Izdelali so tudi rešitev Smart DPO

za podporo zakonodaji na področju

varovanja osebnih podatkov. Za

Petrol so razvili platformo interneta

stvari (IOT) za podporo pri projektih

zagotavljanja energetske učinkovitosti,

ki jo sproti nadgrajujejo.

Osvajajo tudi tehnologijo informacijskega

modeliranja v gradbeništvu

in arhitekturi (BIM). V svoje

delovanje vključujejo tudi umetno

inteligenco za še boljšo podporo

odločanju in procesom.


64

SBC | Veliki projekti | September 2020

Foto: Shutterstock

V petih letih

veliko denarja v

infrastrukturo

Katere državne investicije

s področja infrastrukture

se trenutno izvajajo? Kateri

projekti so v načrtu za

naslednjih pet let?

Avtor: Marko Vidrih

Od aktualnih projektov

na področju železniške

infrastrukture so najobsežnejši

nadgradnja železniške proge

Zidani Most–Celje, katerega

pogodbena vrednost znaša 282,4

milijona evrov, nadgradnja železniške proge

Maribor–Šentilj v vrednosti 253,7 milijona

evrov ter uvedba daljinskega vodenja prometa

v skupni vrednosti 180,47 milijona evrov.

V okviru izvedbe nadgradnje železniške

proge Zidani Most–Celje, ki je sestavni del

omrežja TEN-T, bodo nadgrajeni nekateri odseki

proge in postaje. To bo omogočilo hitrejšo vožnjo

in večjo varnost, ozka grla pa bodo odpravljena.

Med aktualnimi projekti s področja cestne

infrastrukture lahko izpostavimo gradnjo

obvoznice Kidričevo, katere investicijska vrednost

znaša 14,7 milijona evrov, in podaljšek Ceste

proletarskih brigad v višini investicije 11,45

milijona evrov. Projekt se izvaja v sodelovanju z

Mestno občino Maribor.

Gradnja obvoznice Kidričevo bo obsegala

novo obvozno cesto v dolžini nekaj manj kot štiri

kilometre. Predvidena je ureditev šestih križišč in

priključnih cest, objektov ter kolesarskega in peš

prometa.

Izgradnja podaljška Ceste proletarskih

brigad se je začela 18. maja letos. Omenjeni

projekt bo za Maribor precejšnjega pomena, saj

bo predstavljal mestno vpadnico iz smeri Ruš.

Začetek nove obvoznice bo v krožišču pri Qlandii,

na Limburško obvoznico pa se bo priključila v

bližini križišča s Cesto graške gore.

Najbolj udarNa projekta: postaja

v ljubljaNi iN NadgradNja proge

ljuBljana–divača

Izmed projektov na področju železniške

infrastrukture lahko glede na višino vrednosti

investicije izpostavimo izvedbo 1. faze Železniške

postaje Ljubljana, katere ocenjena vrednost znaša

109,86 milijona evrov. K njeni realizaciji bodo

pripomogla tudi evropska sredstva.

Izvedba nadgradnje določenih odsekov v

okviru nadgradnje železniške proge Ljubljana–

Divača je predvidena v terminskem obdobju

med letoma 2021 in 2027. Ocenjena vrednost

investicije znaša kar 670 milijonov evrov.

Obstoječa dvotirna elektrificirana

železniška proga Ljubljana–Divača je bila

zgrajena v drugi polovici 19. stoletja. Nadgradnja

104-kilometrskega odseka bo obsegala

nadgradnjo signalnovarnostnih in EE-naprav,

vključno z gradnjo novih ENP-postaj, nadgradnjo

zgornjega in spodnjega ustroja proge ter

vozne mreže, izvedbo protihrupnih ukrepov in

zavarovanje nivojskih križanj.


Veliki projekti

65

Tabela infrastrukturnih projektov, ki so v teku:

Projekt Faza Pogodbena vrednost Naročnik / investitor Vrsta infrastrukture

investicije

Nadgradnja železniške proge Zidani

2016–2021 282,4 mio EUR DRSI in EU sredstva Železniška infrastruktura

Most–Celje

Nadgradnja železniške proge

2018–2023 253,7 mio EUR DRSI in EU sredstva Železniška infrastruktura

Maribor–Šentilj

Uvedba daljinskega vodenja

2019–2027 180,47 mio EUR DRSI Železniška infrastruktura

prometa

Modernizacija Kočevske proge 2008–2020 99,6 mio EUR DRSI Železniška infrastruktura

Varnostno-tehnična nadgradnja

2020–2021 78,66 mio EUR DRSI in EU sredstva Železniška infrastruktura

železniškega predora Karavanke

Vgradnja ETCS sistema na delu X.

koridorja (Dobava-Zidani Most in

Pragersko-Šentilj)

2017–2023 18,6 mio EUR DRSI in EU sredstva Železniška infrastruktura

Gradnja obvoznice Kidričevo

Podaljšek ceste proletarskih brigad

Rekonstrukcija G1-5/0331 Zidani

Most–Radeče

Izgradnja druge etape obvoznica

Slovenska Bistrica

Gradnja navezovalne ceste

Ljubečna-ac priključek celje vzhod

Preplastitev R3-7155645 skozi

naselji Gorica in Brezovci

Sanacija plazu »Solčavsko«

Javno naročilo je v teku, v

pridobivanju gradbenega dovoljenja

dela v sklopu 1. faze naj bi bila

zaključena konec 2021

Gradnja v teku, zaključen predviden

v septembru 2021

v postopku pridobivanja gradbenega

dovoljenja

Gradnja v teku, zaključila naj bi se v

roku 15 mesecev

Gradnja v teku, zaključek predviden

do poletja 2021

Gradnja v teku, zaključena

predvidoma do konca 2020

14,7 mio EUR dRSI in Evropski sklad cestna infrastruktura

za regionalni razvoj

11,45 mio EUR DRSI in MO Maribor cestna infrastruktura

5,56 mio EUR DRSI cestna infrastruktura

4,47 mio EUR DRSI in IMPOL cestna infrastruktura

4,35 mio EUR dRSI in Evropski cestna infrastruktura

razvojni sklad

2,85 mio EUR DRSI cestna infrastruktura

2,37 mio EUR DRSI cestna infrastruktura


66

SBC | Veliki projekti | September 2020

Tabela infrastrukturnih projektov, ki so predvideni v naslednjih petih letih:

Projekt Termin Ocenjena vrednost

investicije

Nadgradnja določenih odsekov

v okviru nadgradnje železniške

proge Ljubljana–divača

1. faza nadgradnje železniške

postaje Ljubljana

Nadgradnja železniških postaj

ljubljanskega območja

Nadgradnja železniške proge

Ljubljana–Kranj–Jesenice, odsek

Podnart–Lesce Bled

Naročnik / investitor

Vrsta infrastrukture

2021–2027 670 mio EUR DRSI in EU sredstva Železniška infrastruktura

Predviden začetek gradnje: 2022 109,86 mio EUR DRSI in EU sredstva Železniška infrastruktura

Predviden začetek izvedbe: 2022 52 mio EUR DRSI in EU sredstva Železniška infrastruktura

Predviden začetek: v letošnjem

letu

46,90 mio EUR dRSI in konzorcij

podjetij

Železniška infrastruktura

Nadgradnja vozlišča Pragersko 2021–2023 40 mio EUR DRSI Železniška infrastruktura

Nadgradnja železniške postaje

Predviden začetek: 2021 23,82 mio EUR DRSI Železniška infrastruktura

Grosuplje

Izvedba podvoza Ledina in novega Začetek izvedbe predviden 2021 10 mio EUR DRSI Železniška infrastruktura

železniškega postajališča Ledina

Zidani Most–Šentilj

Nadgradnja železniške postaje Predviden začetek gradnje: 2021 7,5 mio EUR DRSI Železniška infrastruktura

domžale

Obvoznica Vrhnika v naslednjih 5 letih Nad 5 mio EUR DRSI cestna infrastruktura

Obvoznica Vodice v naslednjih 5 letih Nad 5 mio EUR DRSI cestna infrastruktura

Rekonstrukcija glavne ceste

v naslednjih 5 letih Nad 5 mio EUR DRSI cestna infrastruktura

Slovenska Bistrica–Hajdina

Gradnja galerije Šklendrovec

v naslednjih 5 letih Nad 5 mio EUR DRSI cestna infrastruktura

Rekonstrukcija Križevci–žihlava

Obvoznica Hrpelje–Kozina v naslednjih 5 letih Nad 5 mio EUR DRSI cestna infrastruktura

Obvoznica Tolmin v naslednjih 5 letih Nad 5 mio EUR DRSI cestna infrastruktura

Rekonstrukcija dobova–Brežice v naslednjih 5 letih Nad 5 mio EUR DRSI cestna infrastruktura

Vzhodna obvoznica Brežic v naslednjih 5 letih Nad 5 mio EUR DRSI cestna infrastruktura

Rekonstrukcija ceste Murska

Sobota–Gederovci

v naslednjih 5 letih Nad 5 mio EUR DRSI cestna infrastruktura


67

Palais&Villa Schellenburg – prestiž v osrčju Ljubljane

V središču Ljubljane na območju nekdanjega Kolizeja družba

Reitenburg gradi kompleks Schellenburg s prestižnimi,

nadstandardnimi stanovanji in poslovnimi prostori. Sestavljen

je iz dveh objektov: večje zgradbe Palais, ki sledi ritmu

oblikovnega jezika pripadajočega poslovnega objekta, in

manjše Ville, ki odraža značaj suverenega osamelca. V obeh

objektih bo skupaj 125 razkošnih stanovanj, pod kompleksom

bo zgrajena garažna hiša.

Maja so začeli izkop gradbene jame. Dokončno gradbeno

dovoljenje je bilo pridobljeno decembra 2019. Gradnja kompleksa

bo dokončana do konca leta 2022, stanovanja pa bodo

kupci dobili na začetku leta 2023.

Podpisovanje prodajnih pogodb se je že začelo. Samo v nekaj

tednih so nekatera nadstropja popolnoma ali skoraj razprodana.

Zanimanja na nakup je veliko, kar kaže, da Ljubljana

potrebuje ponudbo tudi zelo luksuznih stanovanj – najdražje

stanovanje pa je bilo prodano že takoj.

Informacije o projektu so na voljo na spletni strani:

www.schellenburg-living.com.


68 2

Član

Pomemben igralec

na področju

kontejnerskih

prevozov

TPG logistika opravi 11 odstotkov kontejnerskih prevozov,

ki gredo iz Luke Koper, svoje logistične tokove pa je

razpredla po celem svetu.

Koprska družba TPG

logistika na trgu deluje

enajsto leto in sodi

med vodilne logistične

operaterje na področju

jugovzhodne Evrope. Svoje poslovanje

je razširila po celem svetu –v

lastni režiji ali s pomočjo partnerjev.

Specializirali so se za kontejnerske

pošiljke, pri čemer izkoriščajo

ugodno geografsko lego Luke

Koper in njeno prilagodljivost. Za

svoje stranke pa izvajajo celovite

logistične storitve, pri čemer stavijo

na zaupanje, osebno predanost in

globalno prisotnost.

Z iZvoZom ustvarijo 80

odstotkov prihodkov

Po besedah direktorja Tilna Pahorja

z izvozom pošiljk prek koprskega pristanišča

ustvarijo 80 odstotkov svojih

prihodkov. Imajo lastno carinsko

službo in AEO certifikat, ki jih uvršča

med zaupanja vredne izvajalce carin-

Promo


693

skih postopkov, zato lahko za svoje

stranke carinske postopke izvajajo prijaznejše

in hitreje. V okviru partnerske

ladijske agencije TPG Agency nudijo

tudi zanesljivo in strokovno asistenco

ob sprejemu in odpravi ladij.

Opravljajo tudi zbirniške kontejnerske

prevoze, na željo strank

tudi letalske pošiljke. V prihodnosti

načrtujejo vzpostavitev zmogljivosti

na brniškem letališču.

storitve po meri strank

Tilen Pahor kot konkurenčne prednosti

družbe TPG logistika izpostavlja

veliko zavzetost pri zadovoljevanju

potreb svojih strank. Upoštevajo

njihove zahteve in s svojim znanjem

ter težnjo po učinkovitosti predlagajo

najbolj premišljeno logistično rešitev

po meri. Njihov cilj je zagotavljati

učinkovitost in zanesljivost v celotni

oskrbovalni verigi naročnikov.

Stranke tudi sproti obveščajo o stanju

blaga na poti in morebitnih spremembah.

»Ko stranka odda pošiljko, lahko

nanjo pozabi, saj mi poskrbimo, da

pride na cilj v dogovorjenih rokih in jo

o tem tudi obveščamo,« razlaga sogovornik.

Dodaja, da s strankami gradijo

dolgoročne odnose, kar je mogoče

doseči le s kakovostnim izvajanjem

storitev, hitrostjo in odzivnostjo.

vZtrajna rast

V TPG logistiki na sedežu v Kopru

zaposlujejo 62 ljudi, v Avstriji imajo

pisarno. Na Reki, v Beogradu in Baru

pa imajo skupna podjetja z nizozemskimi

partnerji. Lani so iz osnovne

poslovne dejavnosti v koprski pisarni

ustvarili 44 milijonov evrov prihodkov.

V enajstih letih poslovanja dosegajo

dobiček in vztrajno rastejo. Uspešnemu

poslovanju so botrovali številni

dejavniki, Tilen Pahor pa na prvo

mesto postavlja zavzetost in znanje

njihovih zaposlenih.

Želijo si več stikov s kupci

Pandemija Covid-19 jih ni prizadela,

ravno nasprotno – pomorski logistični

tokovi, v katere so vključeni v

TPG logistiki, so se povečali. Želijo

Celovite

logistične

storitve

Storitve družbe TPG logistika

vsebujejo:

organizacijo prevoza

(kamionski, ladijski ali zračni),

svetovanje,

skladiščenje in pretovor blaga,

carinjenje.

si, da bi se karantenske omejitve

sprostile čim prej in bi lahko svoje

stranke osebno obiskovali in pridobivali

nove. Trudijo se, da obstoječim

zagotavljajo čim bolj kakovostne

storitve. V prihodnosti nameravajo

tudi izboljšati informacijsko podporo

svojemu poslovanju.


70

SBC | Novi plačni izpiski | September 2020

Ali veste, koliko plačujete za bodočo pokojnino in zdravstvo?

Tudi zaposleni pravzaprav ne vedo, koliko v resnici zaslužijo

oziroma koliko za njihovo plačo nameni podjetje (celoten

znesek plače, z vsemi prispevki in davki). SBC je zato skupaj s

partnerji pripravila nove plačne izpiske.

5 ključnih podatkov o

vaši plači

Foto: Shutterstock

Avtor: Katarina Pernat

niso pozorni,

koliko pravzaprav zaslužijo

v bruto znesku, koliko

plače pa dobijo izplačane

v neto znesku. Kompleten

»Zaposleni

zaslužek zaposlenega ni

samo neto plača, ampak neto plača z vsemi

prispevki in davki. Med njimi so, poleg

dohodnine, najvišji prispevki za zdravstveno

in pokojninsko zavarovanje. Poenostavljeno

povedano ti prispevki pokažejo, koliko

zaposleni vsak mesec plačujemo za pravico do

svoje bodoče pokojnine in za svoje zdravljenje,

če bo to potrebno,« je za SBC Podjetnik pojasnil

goran Novković, izvršni direktor SBC.

zapleTeni prikazi plač vodijo do

NezaupaNja

Člani SBC iz vrst računovodskih servisov –

Revidera, Vizija računovodstvo in Simič & partnerji

– so na pobudo SBC pripravili predlog novih

plačnih izpiskov, ki bodo preglednejši in bodo

vsebovali pet ključnih podatkov.

»Upamo, da bodo delavci bolje razumeli,

kolikšen del njihove plače oziroma celotnega

stroška dela gre za socialne prispevke in

akontacijo dohodnine ter koliko dobijo na svoj

račun v obliki neto plače,« je povedal davčni

strokovnjak Ivan Simič iz Simič & partnerji.

Renata Flis iz Revidere je dodala, da bodo

plačni izpiski veliko bolj pregledni: »Tudi delodajalcu

je v interesu, da transparentno prikaže obračun

plače zaposlenim. Zelo zapleten in nerazumljiv izkaz

plačnih izpiskov vodi do splošnega nezaupanja

in vprašanj, ki bodo zdaj z novo obliko plačnega

izpiska v veliki meri rešena.« Katarina Ložar iz Vizije

računovodstva pa je prepričana, da bo nov pregled

številk na plačnih izpiskih sprožil kar nekaj zanimivih

vprašanj med zaposlenimi. »Delavec bo zaznal

spremembo in se začel spraševati o podrobnostih,

povezanih z njegovo plačo. Pojavila se bo želja

po dodatnih pojasnilih, kar bo pripomoglo k večji

ozaveščenosti celotne delovne populacije,« je

zagotovila Ložarjeva ob zagonu tega novega

projekta skupaj s SBC.

delavcem nalijmo čiSTega vina

Vsi partnerji pozivajo, naj se delodajalci v čim

večjem številu odločijo za nove plačne izpiske.

»Več podjetij ko bo pristopilo, bolj bomo

povečali zavedanje med ljudmi, da je skupni

znesek plače bistveno višji kot neto plača. Ob tem


Novi plačni izpiski

71

pa bodo podjetja svojim zaposlenim pregledno

nalila čistega vina na vrhu plačnega izpiska, ko

gre za vplačilo v pokojninsko in zdravstveno

blagajno. Zaposlenim nič več ne bo treba

seštevati različnih postavk, ampak bodo ključni

podatki na vrhu,« je napovedal Novković in dodal,

da finančne službe z novimi plačnimi izpiski ne

padejo v nov zapleten proces dela.

S tem se strinja tudi Renata Flis: »Finančne

službe s tem niso dodatno obremenjene, le ITstrokovnjaki

s predlagano vsebino pripravijo nov

videz plačilnega izpiska. To je dodatni strošek

IT-storitev, ki pa je enkraten in je namenjen prikazu,

koliko delavec zasluži ter koliko prispeva v blagajni

za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje.«

Na SBC so pripravili dopis, ki ga lahko tisti, ki se boste odločili

za nove plačne izpiske, pošljete svojim zaposlenim. Prav tako

ga lahko najdete na spletni strani https://www.sbc.si/2020/09/16/5-

kljucnih-podatkov-o-vasi-placi/

Spoštovani sodelavke in sodelavci,

z izplačilom plač v oktobru nekoliko spreminjamo plačne izpiske. Da bodo bolj pregledni, vam po

novem na vrhu plačnega izpiska posebej navajamo 5 ključnih podatkov:

Skupni znesek plače, ki vam pove, kolikšna je vaša plača v celoti (z vsemi prispevki in davki,

1. brez povračila za prehrano in prevoz), torej kolikšen je vaš zaslužek v celoti.

Vsi davki in prispevki, v katerih so vštete vse dajatve, ki jih moramo po zakonu v vašem

2. imenu v podjetju odšteti od vaše plače in jih nakazati različnim državnim oziroma javnim

blagajnam, pri čemer vam posebej navajamo:

a. pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki vam pove, koliko smo skupaj od vaše

plače po zakonu vplačali za vašo bodočo pokojnino,

b. zdravstveno zavarovanje, ki vam pove, koliko smo skupaj od vaše plače po zakonu

vplačali za zdravstvo oziroma za vaše potencialno zdravljenje.

Neto plača, ki je vam jo – poleg povračila za prevoz na delo in prehrano

3. – nakažemo na vaše osebne račune.

Iz teh podatkov boste torej lahko poslej vsak mesec videli, kakšna je razlika med vašim celotnim

zaslužkom in neto plačo, ki vam je nakazana na osebni račun. Obenem pa tudi, koliko vsak mesec po

zakonu od vaše celotne plače odštejete za vašo bodočo pokojnino in zdravljenje.

S spoštovanjem.

poziv podjeTjem in uSTanovam: uporaBljajTe nove plačne izpiSke

Vse tri računovodske službe so že povezane tudi s svojimi IT-podjetji, ki jim pripravljajo plačne

izpiske za različna podjetja. »Vsem trem smo v SBC zato še posebej hvaležni za pomoč in podporo.

Upravni odbor SBC je ta projekt že potrdil. V nadaljevanju bomo obvestili in pozvali vse svoje člane,

druge računovodske družbe, druge gospodarske asociacije in zaveznike, naj se pridružijo in začnejo

uporabljati nove plačne izpiske,« je povedal Novković.

Partnerji SBC

GENERALNI PARTNER SREBRNI PARTNERJI BRONASTA PARTNERJA

VSEBINSKI PARTNER


8,00 3 Praznik 86,01 8,00 56,09

86,01 56,09

50 Minulo 2,50 delo 47,31 30,85 2,50 47,31 30,85

176,00 100 BRUTO - REDNO DELO 1.939,62 176,00 1.264,78

1.939,62 1.264,78

72176,00 SBC 300 | Novi SKUPAJ plačni BRUTO izpiski | September 1.939,62 2020 176,00 1.939,62

301 22,10 SKUPAJ PRISPEVKI 428,66

22,10 428,66

302 Olajšava za dohodnino 291,67

291,67

Splošna: 291,67; Skupaj: 291,67;

303 OSNOVA ZA DAVEK 1.219,29

1.219,29

304 DAVEK 246,18

246,18

113,33 + 132,85 = 246,18; Od 708,33 = 113,33; 26% od 510,96 = 132,85; 113,33 + 132,85 = 246,18;

ZORNI KOT: PODJETJE

176,00 306 NETO IZPLAČILO 176,00 1.264,78

1.264,78

360 Prehrana 21,00 128,52

21,00 Koliko je podjetje izplačalo 128,52

365 Prevoz PODJETJE 21,00 D.O.O.

151,20

21,00 za plačo zaposlenega v celoti

Davčna številka : 1234567

151,20

400 SKUPAJ (z vsemi prispevki in davki,

NASLOV DODATKI 279,72

279,72

510 OD ZA IZPLAČILO 1.544,50

brez Datum povračila zaposlitve prehrano in : 01.01.20 1.544,50

POŠTA

prevoz) Skupna delovna doba : 05-00-0

j

Osnova Prispevki Stopnja iz bruto (plača Obračunani delavec) Za plačilo Osnova Stopnja

Koliko Osnovna Obračunani

je podjetje plača Za plačilo

nakazalo za : 1.892,3

000004 1.939,62 1 JANEZ Prispevek 15,500 DELAVEC

za pokoj. in inval. 0,00 zavar 300,64 1.939,62 15,500 zaposlenega od 0,00 njegove celotne 300,64

Mesečni fond ur : 176,00

1.939,62 2 NASLOV

Prispevek 6,360 za zdravstveno zavarovanj 0,00 123,36 1.939,62 6,360 plače v javne blagajne 0,00 = razlika 123,36

1.939,62 3 Prispevek 0,140 za zaposlovanje 0,00 2,72 1.939,62 0,140 med skupnim zneskom 0,00 plače in 2,72

POŠTA

1.939,62 4 Prispevek 0,100 za starševsko varstvo 0,00 1,94 1.939,62 0,100 izplačano Dopust po neto odločbi 0,00 plačo 1,94 : 26

SKUPAJ 22,100 PRISPEVKI 0,00 428,66

22,100 Preostali tekoči 0,00 dopust dni 428,66 : 14

Ključni podatki:

Koliko je podjetje nakazalo za

zaposlenega

Preostali stari

od

dopust

njegove

dni

celotne

: 0

) Skupni Osnova znesek Prispevki plače: Stopnja na bruto (plača Obračunani delodajalec) 2.251,90Za plačilo Osnova Stopnja Obračunani Za plačilo

plače v javne blagajne = razlika

Vsi

1.939,62

prispevki

11 Prispevek

in davki:

8,850 za pokoj. in inval. 0,00 zavar

987,12

171,66 1.939,62 8,850 0,00 171,66

med skupnim zneskom plače in

j 1.939,62

Pokojninsko

12 Prispevek

in invalidsko

6,560 za zdravstveno

zavarovanje:

zavarovanj 0,00

472,30

127,24 1.939,62 6,560

izplačano neto

0,00

plačo

127,24

1.939,62 13 Prispevek 0,060 za zaposlovanje 0,00 1,16 1.939,62 0,060 0,00 1,16

Zdravstveno zavarovanje:

260,88

1.939,62 14 Prispevek 0,530 za poškodbe pri delu 0,00 10,28 1.939,62 0,530 Koliko je podjetje 0,00 po zakonu

JUNIJ 10,28 20

Neto plača: 1.264,78

1.939,62 15 Prispevek 0,100 za starševsko varstvo 0,00 1,94 1.939,62 0,100 odštelo od plače 0,00 zaposlenega Datum izplačila: za 1,9405.07.

SKUPAJ 16,100 PRISPEVKI 0,00 312,28

16,100 njegovo potencialno 0,00 zdravljenje 312,28

SKUPAJ VSI PRISPEVKI IN 0,00 DAVKI 987,12

oziroma zdravstvo 0,00

VP Naziv vrste plačila Ure Procent Točke

987,12

Bruto

2 Redno delo 168,00 Koliko je podjetje zaposlenemu

Skupaj strošek v breme podjetja 2.531,62

2

1.806,302.531,62

1.1

izplačalo neto plače, po

3 Praznik 8,00 86,01

50Koliko Minulo je podjetje delo plačalo za skupni znesek plače za

nakazilu vseh prispevkov

2,50 in davkov (brez povračila 47,31

za

zaposlenega, vključno s povračiloma za prehrano in prevoz

100 BRUTO - REDNO DELO 176,00 prehrano in prevoz) 1.939,62 1.2

300 SKUPAJ BRUTO 176,00 1.939,62

301 SKUPAJ PRISPEVKI 22,10 428,66

302 Olajšava za dohodnino 291,67

Splošna: 291,67; Skupaj: 291,67;

303 NoVI OSNOVA PLAČNI ZA DAVEK IZPISEK

1.219,29

304 DAVEK 246,18

Povprečna Od 708,33 = plača 113,33; 26% od 510,96 = 132,85; 113,33 + 132,85 = 246,18;

306 NETO IZPLAČILO 176,00 1.2

360 Prehrana 21,00 1

365 Prevoz 21,00 1

400 SKUPAJ DODATKI 2

510 OD ZA IZPLAČILO 1.5

Prispevki iz bruto (plača delavec) Osnova Stopnja Obračunani Za plačilo

1 Prispevek za pokoj. in inval. zavar 1.939,62 15,500 0,00 300,64

2 Prispevek za zdravstveno zavarovanj 1.939,62 6,360 0,00 123,36

3 Prispevek za zaposlovanje 1.939,62 0,140 0,00 2,72

4 Prispevek za starševsko varstvo 1.939,62 0,100 0,00 1,94

SKUPAJ PRISPEVKI 22,100 0,00 428,66

Prispevki na bruto (plača delodajalec) Osnova Stopnja Obračunani Za plačilo

11 Prispevek za pokoj. in inval. zavar 1.939,62 8,850 0,00 171,66

12 Prispevek za zdravstveno zavarovanj 1.939,62 6,560 0,00 127,24

13 Prispevek za zaposlovanje 1.939,62 0,060 0,00 1,16

14 Prispevek za poškodbe pri delu 1.939,62 0,530 0,00 10,28

15 Prispevek za starševsko varstvo 1.939,62 0,100 0,00 1,94

SKUPAJ PRISPEVKI 16,100 0,00 312,28

SKUPAJ VSI PRISPEVKI IN DAVKI 0,00 987,12

Skupaj strošek v breme podjetja 2.531,62


Davčna številka : 12345678

Datum zaposlitve : 01.01.2015

Skupna delovna doba : 05-00-00

Osnovna plača : 1.892,31

Mesečni fond ur : 176,00

NASLOV

POŠTA

000004 JANEZ DELAVEC

NASLOV

POŠTA

Ključni podatki:

Dopust po odločbi : 26

ZORNI KOT: ZAPOSLENI

Preostali tekoči dopust dni : 14

Davčna številka : 12345678

Datum zaposlitve : 01.01.2015

Skupna delovna doba : 05-00-00

Osnovna plača Novi plačni izpiski : 1.892,31 73

Mesečni fond ur : 176,00

Dopust po odločbi : 26

Preostali tekoči dopust dni : 14

Preostali stari dopust dni : 0

Preostali stari dopust dni : 0

Skupni znesek plače:

2.251,90

Vsi prispevki in davki:

987,12

Pokojninsko in invalidsko zavarovanje:

472,30

PODJETJE Zdravstveno zavarovanje: D.O.O.

260,88

JUNIJ 2020

Davčna številka JUNIJ : 2020 12345678

Neto

NASLOV

plača: 1.264,78

Datum izplačila: 05.07.2020

Koliko Datum je zaposleni zaposlitve Datum zaslužil izplačila: : 05.07.2020 01.01.2015

POŠTA

plače v celoti (z vsemi

prispevki Skupna in delovna davki, brez doba : 05-00-00

re Procent VP Naziv Točke vrste plačila Bruto Neto Ure Procent Točke povračila Osnovna za prehrano plača Bruto in : 1.892,31 Neto

,00 000004 2JANEZ Redno delo DELAVEC 1.806,30 1.177,84 168,00 prevoz) 1.806,30 1.177,84

Mesečni fond ur : 176,00

,00 3NASLOV

Praznik 86,01 56,09 8,00 86,01 56,09

2,5050 Minulo delo 47,31 30,85 2,50 Koliko je bilo od celotne 47,31 30,85

POŠTA

,00 100 BRUTO - REDNO DELO 1.939,62 1.264,78 176,00 plače Dopust zaposlenega odločbi 1.939,62 vplačano v : 261.264,78

,00 300 SKUPAJ BRUTO 1.939,62

176,00 različne državne oziroma javne

Preostali tekoči 1.939,62 dopust dni : 14

blagajne

Ključni 22,10 301 SKUPAJ podatki: PRISPEVKI 428,66

22,10 428,66

Preostali stari dopust dni : 0

Skupni

302

znesek

Olajšava

plače:

za dohodnino 291,672.251,90

Koliko je zaposleni

291,67

po zakonu

Splošna: 291,67; Skupaj: 291,67;

Vsi prispevki in davki:

987,12

prispeval od svoje celotne

303 OSNOVA ZA DAVEK 1.219,29

Pokojninsko in invalidsko zavarovanje:

472,30

plače za bodočo

1.219,29

pokojnino

304 DAVEK 246,18

246,18

85 = 246,18; Zdravstveno Od 708,33 zavarovanje: = 113,33; 26% od 510,96 = 132,85; 113,33 260,88 + 132,85 = 246,18;

Koliko je zaposleni po JUNIJ 2020

,00 Neto 306 plača: NETO IZPLAČILO 1.264,78 1.264,78 176,00 zakonu prispeval od svoje 1.264,78

Datum izplačila: 05.07.2020

celotne plače za potencialno

360 Prehrana 21,00 128,52

21,00 zdravljenje oziroma zdravstvo 128,52

VP Naziv 365 Prevoz vrste 21,00 plačila 151,20 Ure Procent Točke 21,00 Bruto 151,20Ne

Koliko je zaposleni prejel

2 Redno 400 SKUPAJ delo DODATKI 168,00 279,72

neto plače (brez povračila

1.806,30 279,72

za

1.177,8

3 Praznik 510 OD ZA IZPLAČILO 1.544,50 8,00 prehrano in prevoz) 86,01 1.544,50 56,0

50 Minulo delo 2,50 47,31 30,8

Osnova Koliko je Stopnja Prispevki zaposleni iz bruto Obračunani prejel (plača osebni delavec) Za račun plačilo neto plače, Osnova Stopnja Obračunani Za plačilo

100 BRUTO - REDNO DELO 176,00 1.939,62 1.264,7

1.939,62 vključno 1 Prispevek 15,500 s povračiloma za pokoj. za 0,00 in prehrano inval. zavar in 300,64 prevoz 1.939,62 15,500 0,00 300,64

1.939,62

300 SKUPAJ

2 Prispevek 6,360

BRUTO

za zdravstveno 0,00 zavarovanj 123,36

176,00

1.939,62 6,360 1.939,62

123,36

1.939,62 301 SKUPAJ 3 Prispevek 0,140 PRISPEVKI za zaposlovanje 0,00 2,72 1.939,62 22,10 0,140 0,00428,66

2,72

1.939,62 302 Olajšava 4 Prispevek 0,100 za dohodnino za starševsko 0,00 varstvo 1,94 1.939,62 0,100 0,00291,67

1,94

Splošna: SKUPAJ 291,67; 22,100 Skupaj: PRISPEVKI 291,67; 0,00 428,66

22,100 0,00 428,66

303 OSNOVA ZA DAVEK PODJETJE D.O.O.

1.219,29 Davčna številka :

Osnova 304 DAVEK Stopnja Prispevki na Obračunani bruto (plača delodajalec) NASLOV Za plačilo

Osnova Stopnja Obračunani 246,18 Datum Za zaposlitve plačilo :

1.939,62 Od 708,33 11 Prispevek = 8,850 113,33; za 26% pokoj. od 510,96 0,00 in inval. = 132,85; POŠTA zavar 171,66 113,33 + 132,85 = 246,18; 1.939,62 8,850 0,00 Skupna delovna 171,66doba :

1.939,62 306 NETO 12 Prispevek IZPLAČILO 6,560 za zdravstveno 0,00 zavarovanj 127,24 176,00 1.939,62 6,560 0,00 1.264,7

Osnovna plača 127,24 :

1.939,62 13 Prispevek 0,060 za zaposlovanje 000004 0,00 JANEZ 1,16 DELAVEC 1.939,62 0,060 0,00 Mesečni fond 1,16 ur :

1.939,62 360 Prehrana 14 Prispevek 0,530 za poškodbe 0,00 pri delu NASLOV 10,28 1.939,62 0,530 21,00 0,00 10,28 128,5

1.939,62 365 Prevoz 15 Prispevek 0,100 za starševsko 0,00 varstvo POŠTA1,94

1.939,62 0,100 21,00 0,00 Dopust po odločbi 1,94 151,2 :

400 SKUPAJ SKUPAJ 16,100 DODATKI PRISPEVKI 0,00 312,28

16,100 0,00

Preostali tekoči

312,28

dopust dni 279,7 :

510 OD ZA SKUPAJ IZPLAČILO VSI PRISPEVKI 0,00 Ključni IN podatki: DAVKI 987,12

0,00 987,12

Preostali stari dopust dni 1.544,5 :

Skupni znesek plače:

3.570,08

Ključni

Skupaj

Prispevki PODJETJE

strošek

iz bruto D.O.O.

v breme podjetja Vsi prispevki 2.531,62 in davki:

1.652,23

2.531,62

(plača delavec) OsnovaDavčna Stopnja številka Obračunani : 12345678 podatki za Za plačilo

Pokojninsko in invalidsko zavarovanje:

748,77

1 Prispevek NASLOVza pokoj. in inval.

Zdravstveno

zavar

zavarovanje:

1.939,62 Datum 413,59 zaposlitve 15,500 : 01.01.2015 nadpovprečno

0,00 300,64

2 Prispevek POŠTA za zdravstveno Neto zavarovanj plača: 1.939,62 1.917,85 Skupna delovna 6,360 doba : 05-00-00 plačo 0,00 123,36

Datum izplačila

3 Prispevek za zaposlovanje 1.939,62 Osnovna plača 0,140 : 1.200,00 0,00 2,72

000004 4 Prispevek JANEZ DELAVEC za starševsko varstvo 1.939,62 Mesečni fond 0,100 ur : 176,00 0,00 1,94

SKUPAJ NASLOV

VP Naziv vrste plačila Ure Procent Točke Bruto

PRISPEVKI 22,100 0,00 428,66

POŠTA

2 Redno delo 168,00 2.863,64

Dopust po odločbi : 26

3 Praznik 8,00 136,36

Prispevki na bruto (plača 50delodajalec) Minulo OsnovaPreostali tekoči Stopnja dopust dni 2,50 Obračunani : 14 Za plačilo 75,00

Ključni 11 Prispevek podatki: za pokoj. in 100 inval. BRUTO zavar - REDNO DELO 1.939,62 Preostali 176,00 stari 8,850 dopust dni : 0 0,00 171,66 3.075,00

Skupni 12 Prispevek znesek plače: za zdravstveno 3001.428,03

zavarovanj SKUPAJ BRUTO 1.939,62 Ključni 176,00 6,560 0,00 127,24 3.075,00

Vsi prispevki

in davki:

576,50

13 Prispevek za zaposlovanje 301 SKUPAJ PRISPEVKI 1.939,62 0,060 22,10 0,00 1,16 679,58

Pokojninsko in invalidsko zavarovanje:

299,51

podatki za

302 Olajšava za dohodnino 291,67

14 Zdravstveno Prispevek zavarovanje: za poškodbe pri delu 165,44

1.939,62 0,530 0,00 10,28

Splošna: 291,67; Skupaj: 291,67; podpovprečno JUNIJ 2020

Neto 15 plača:

Prispevek za starševsko 303varstvo OSNOVA 851,53 ZA DAVEK 1.939,62 plačo 0,100 0,00 2.103,75 1,94

Datum izplačila: 05.07.2020

SKUPAJ PRISPEVKI 304 DAVEK 16,100 0,00 312,28 477,57

Od 2.083,33 = 470,83; 33% od 20,42 = 6,74; 470,83 + 6,74 = 477,57;

SKUPAJ VSI PRISPEVKI IN DAVKI 0,00

VP Naziv vrste plačila 306 NETO IZPLAČILO Ure Procent Točke 176,00 Bruto Neto

987,12

2 Redno delo 168,00 1.145,45 792,99

Skupaj 3 Praznik strošek v breme podjetja 360 Prehrana 8,00 54,55 21,0037,77

2.531,62

JUNIJ


74

SBC | Finance | September 2020

Še je čas za prijavo

na ugodnosti

Pregled kreditov in možnosti

nepovratnih sredstev, ki so podjetjem

na voljo v času koronakrize.

Avtor: Marko Vidrih

»V

tem obdobju so najbolj

aktualni brezobrestni

krediti za podjetja v

problemskih občinah ter

za gostinstvo in turizem.

Na voljo so tudi nepovratna

sredstva na področju izboljšanja snovne in

energetske učinkovitosti za mala in srednje velika

podjetja (MSP) s področja turizma in za naložbe

v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih

proizvodov. Še vedno je odprt tudi razpis za nakup

zaščitne opreme«, pojasnjujejo pri podjetju Tiko

Pro, ki je pripravilo pregled aktualnega stanja.

1Brezobrestni kredit B1

Kredit je namenjen podjetjem na problemskih

in obmejnih problemskih območjih v Republiki

Sloveniji za ohranjanje gospodarske dejavnosti,

zagotavljanja likvidnosti in dostopa do

financiranja. Višina zaprošenega zneska posojila

je od 5.000 do 50.000 evrov, obrestna mera

je ničodstotna. Višina sofinanciranja znaša do

100 odstotkov upravičenih stroškov, brez DDV.

Rok za prijavo je 9. 10. 2020.

2Brezobrestni kredit P7C COVID 2020

Kredit je na voljo podjetjem v sektorju gostinstva

in turizma. Prijavijo se lahko MSP-ji

na področju gostinstva ali turizma, ki imajo

najmanj 1 do največ 49 zaposlenih za polni

delovni čas. Sedež podjetja ali obrat mora

biti zunaj problemskih območij in obmejnih

problemskih območjih. Podjetja morajo imeti

S.BON-1 (Ajpes) na podlagi letnega poročila

za leto 2019 z oceno vsaj SB8. Višina kredita

lahko znaša od 5.000 do 50.000 evrov in lahko

krije do 100 odstotkov vrednosti upravičenih

stroškov podjetja. Obrestna mera je ničodstotna

in predstavlja brezobrestno posojilo. Roka

za prijavo sta 10. 9. 2020 in 9. 10. 2020.

3Nepovratna sredstva na področju izboljšanja

snovne in energetske učinkovitosti

Na tem razpisu lahko podjetja s področja

turizma (nastanitve ali gostilne) dobijo 75

odstotkov subvencije, do 200.000,00 evrov za

energetsko sanacijo svojih objektov. Na razpis

se lahko prijavijo MSP-ji iz celotne vzhodne kohezijske

regije ter zahodne regije iz obmejnih

občin: Ajdovščina, Bohinj, Bovec, Brda, Cerkno,

Divača, Gorje, Hrpelje - Kozina, Jezersko, Kanal,

Kobarid, Komen, Kranjska Gora, Miren - Kostanjevica,

Preddvor, Renče - Vogrsko, Sežana,

Tolmin, Tržič in Vipava. Rok za oddajo vlog je

30. 11. 2020.

4Kmetijstvo: ukrep 4.2.

Za kmetijstvo je v okviru ukrepa 4.2. (naložbe

v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih

proizvodov) na voljo 20 milijonov evrov za izboljšanje

konkurenčnosti živilskopredelovalne

panoge, modernizacijo opreme in objektov ter

njihovo večjo okoljsko in energetsko učinkovitost.

Posamezni prijavitelj lahko prejme od

5.000 do 5 milijonov evrov (za srednje velika

in velika podjetja), oziroma do 50 odstotkov

nepovratnih sredstev. Zaradi izrednih dogodkov,

kot je epidemija covid-19, so do podpore

upravičeni stroški naložb v predelavo ali

trženje kmetijskih proizvodov, ki so nastali po

12. marcu 2020. Rok za oddajo vlog je 26. 10.

2020.

5Razpis za nakup zaščitne opreme

Do porabe je odprt razpis za nakup zaščitne

opreme (pralnih obraznih zaščitnih mask,

obraznih zaščitnih mask za enkratno uporabo,

zaščitnih rokavic, razkužil, brezstičnih termometrov

za merjenje telesne temperature) za

zagotovitev ustrezne zaščite pred okužbami

in širjenjem virusa SARS-CoV-2. Prijavijo se

lahko mikro, mala in srednje velika podjetja z

minimalno petimi zaposlenimi. Posamezno

podjetje pa lahko prejme do 9.999,00 evrov

pomoči. Rok za prijavo je 31.10. 2020.


Finance

75

NAPOVEDANI RAZPISI ZA

NEPOVRATNA SREDSTVA

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

je julija napovedalo objavo dodatnih ukrepov

za pridobitev nepovratnih spodbud za gospodarstvo.

1javni razpis CoVID 19 za sofinanciranje

razvojnih projektov

Razpis bo namenjen zagotavljanju likvidnostne

pomoči MSP-jem, ki načrtujejo izvedbo razvojno

naravnanih projektov po posameznih prednostnih

področjih Strategije pametne specializacije

v sodelovanju s SRIP-i. Okvirna višina sredstev

bo 5 milijonov evrov, obdobje upravičenosti stroškov

pa bo od 12. 3. 2020 do 15. 10. 2020.

2javni poziv CoVID 19 za sofinanciranje

izpada prihodkov podjetjem v gostinstvu in

turizmu

Razpis bo namenjen MSP-jem, ki opravljajo

dejavnost v nastanitvenih gostinskih obratih

ter restavracijah in gostilnah. Predvidenih je

13 milijonov evrov sredstev za ta namen, obdobje

upravičenosti stroškov bo od 1. 2. 2020

do 15. 10. 2020.

3Javni razpis COVID 19 za prilagoditev

poslovanja za mala podjetja na obmejnih

problemskih območjih

Razpis bo malim podjetjem na področju predelovalne

dejavnosti omogočil ponoven zagon

poslovne dejavnosti in ohranitev delovnih

mest. Stroški bodo upravičeni v obdobju od

12. 3. 2020 do 15. 10. 2020.

4javni razpis Planinska koča

Namen razpisa je spodbuda k ukrepom za

rabo obnovljivih virov energije ter za zmanjšanje

rabe energije in snovi ter prav tako spodbuda

k razvoju oziroma preoblikovanju turističnih

proizvodov in načinov poslovanja v skladu s

trajnostnimi usmeritvami (zeleni proizvodi) za

izboljšanje konkurenčnega položaja. Upravičenci

pri tem razpisu bodo društva, višina razpisanih

sredstev je 5 milijonov evrov. Obdobje

upravičenosti stroškov bo od datuma oddaje

vloge do 30. 10. 2020. Objava je bila sicer predvidena

že v avgustu.

DH Poslovni paket

Podpiramo

podjetnost

• 9 mesecev brezplačno vodenje

poslovnega računa in uporaba

elektronske in mobilne banke

• brez pristopnine za elektronsko

in mobilno banko

• polovični stroški odobritve limita

• ter poslovna debetna kartica Debit

Mastercard, ki omogoča spletna plačila

Akcija velja za podjetja, samostojne

podjetnike in zasebnike ter traja do 31.12.2020.

Več na www.dh.si ali v poslovnih enotah hranilnice.


76

SBC | Nakupi podjetij | September 2020

10 korakov, če

se odločate za

nakup podjetja

Nekatera podjetja

so čas koronske

krize izkoristila za

nakupe oziroma

prevzeme.

Avtor: Jan Tomše

Kako se jih lotiti in kaj pri tem

upoštevati, je z 10 koraki razložila

Urška gornik, svetovalka za

podjetniške finance v NLB.

AKTIVNOSTI PRED NAKUPOM

1korak: Kaj kupec kupuje?

V tej fazi si mora kupec postaviti vprašanje, kaj

išče, in vedeti, ali je to v skladu z dolgoročno

strategijo njegovega podjetja. Analizirati mora panogo,

tržne deleže, geografsko prisotnost, nabor produktov in

konkurenco. Na osnovi analize kupec postavi strategijo

nakupa: je to namen razširitve produktnega asortimenta,

geografske razširitve, vertikalne ali horizontalne

povezave …

2korak: Strategija iskanja tarče

Pomembno si je zastaviti strategijo iskanja.

Kupec lahko išče in presoja po različnih kriterijih.

Pomembno je, da so ti določeni čim bolj podrobno

z namenom pridobitve užitnega nabora potencialnih

tarč. Poslovni kriteriji so lahko dejavnost, velikost,

lokacija, lastništvo, stranke ali dobavitelji. Finančni kriteriji

so lahko prihodki, dobiček, denarni tok, kakovost

ali cena.

3korak: Analiza trga

V tem koraku ob finančnih in poslovnih

kriterijih naredimo seznam potencialnih

tarč. Ta korak lahko kupec izvede sam ali pa to stori ob

pomoči svetovalca.

Primer iz prakse: Podjetje s presežki sredstev je iskalo

tarčo v določeni industriji in se obrnilo na svetovalca.

Natančno je opredelilo svoj cilj, kar je svetovalcu omogočilo,

da je takoj omejil nabor potencialnih tarč. Poslovni

kriteriji so bili srednje veliko podjetje na slovenskem trgu

v točno določeni dejavnosti, finančni kriterij pa je določal

velikost prihodkov. Omenjeni kriteriji so omogočili analizo

trga, na katerem je bilo identificiranih 10 potencialnih

tarč. Seznam je svetovalec predstavil naročniku, s katerim

sta pripravila končni nabor za nadaljevanje procesa.

Izbrani sta bili dve podjetji, s katerima so vzpostavili

stik. Takšen ožji nabor predstavlja razumno število za

nadaljevanje procesa, kar je premišljeno tako z vidika

časovne kot stroškovne komponente.

4korak: Pristop k potencialni tarči

Če v postopku sodeluje svetovalec, se potencialnemu

kupcu v tej fazi še ni treba razkriti, v

nasprotnem primeru tu nastopi neposredni stik s

potencialno tarčo.

Prvi dokument v tem postopku je sporazum o

nerazkrivanju informacij (NDA). Tu se pojavi tudi

prvi mejnik – preveriti je treba, ali pri tarči obstaja

zanimanje. Pomembno je vedeti, kaj je namen prodaje

(primer: prodajalec nima naslednika, slabše poslovanje

…). To namreč vpliva na nadaljnji proces.

Pri tem koraku se lahko pojavi past, kadar prodajalec ni

zares pripravljen prodati podjetja in želi le testirati odkupno

ceno, ki bi jo podjetje plačalo. Zgodi se lahko, da

bo interesenta vodil skozi proces in na koncu postavil

nerazumno ceno. Razlog za prodajo je zato priporočljivo

poznati, saj se s tem oblikuje nadaljnji proces.

DOBRA IZVEDBA PRVIH ŠTIRIH KORAKOV

jE IZjEMNo PoMEMBNA, SAj KUPCA

PRIPRAVI NA PoZNEjŠA PogAjANjA,

IZPOSTAVLJA URŠKA GORNIK.

NAKUPNA FAZA

5korak: ocena vrednosti tarče

V tej fazi so potrebni podatki o podjetju tarči in

podpisan dokument o nerazkrivanju informacij

(NDA). Interesent pregleduje finančne in poslovne podatke

o tarči ter se sreča z lastnikom oziroma odločevalci

potencialne prevzemne tarče.

Ovrednotijo se sinergije z vidika prihodnjega poslovanja

in načrtovanja. Pomembno je razumeti gonilnike

poslovanja; to je mogoče zagotoviti s podatki o tarči in

informacijami, ki jih razkrije tarča. Zahtevani so zgodovinski

podatki, pa tudi načrt za prihodnost. Ne glede

na finančni plan, ki ga posreduje stranka, je ob razumevanju

zgodovinskih dejavnikov vedno priporočljivo

pripraviti lastno oceno projekcij poslovanja.


Nakupi podjetij

77

Pri oceni vrednosti je smiselno vrednotiti po različnih

metodah: po metodi diskontiranih denarnih tokov (DCF)

in po metodi mnogokratnikov EBITDA (zlasti prideta

v poštev metoda primerljivih transakcij in metoda primerljivih

borzno kotirajočih podjetij). Vsaka od naštetih

metod omogoča določene informacije in ugotovitve.

6korak: Strukturiranje nezavezujoče ponudbe

Cilj tega koraka je v proces vključiti obe strani,

nakupno in prodajno. Podpisana nezavezujoča

ponudba bo namreč osnova za poznejšo

kupoprodajno pogodbo. Potrebne so natančne

razprave in pogovori ter intenzivna pogajanja,

da bi dosegli čim večje soglasje, saj se lahko v

nasprotnem primeru zalomi pri podpisu zavezujoče

ponudbe. To lahko pomeni izgubo stroškov

iz naslova skrbnega pregleda in izgubo časa, zato je

izjemno pomembna vloga svetovalca. Ta lahko olajša

marsikateri izziv in podjetjem pomaga, da se izognejo

napakam, poudarja Urška Gornik. Po podpisu nezavezujoče

ponudbe sledi korak, ki je najpomembnejši del

celotne transakcije.

7korak: Skrbni pregled

Skrbni pregled običajno traja od tri do osem

tednov in je osnova za kasnejše vrednotenje

podjetja. Gre za zelo zahteven proces, ki je velik

izziv, sploh če ga podjetje izvaja samo, opozarja

Urška Gornik. O skrbnem pregledu se je smiselno

posvetovati s specializiranim svetovalcem, ki

bo znal oceniti potrebno vsebino skrbnega pregleda

(finančno, davčno, pravno, IT, kadrovsko, okoljsko

področje in podobno).

Namen finančnega skrbnega pregleda:

Priskrbi informacije o finančnem rezultatu

in finančni poziciji ter mu pomaga pri kasnejšem

vrednotenju.

Predstavi razumevanje kvalitete poročanega

EBITDA ter povezanih omejitev in tveganj.

Omogoči oceno o višini potreb po financiranju

poslovanja.

Omogoči razumevanje prehoda med vrednostjo

celotnega kapitala in vrednostjo lastniškega

kapitala ter mu zagotovi informacije za pogajanja

pri kupoprodajni pogodbi in za prilagoditev cene.

Prilagoditev cene se nanaša zlasti na neto dolg in

denarna sredstva, na obratni kapital (capex), drugi

dejavniki, ki vplivajo na ceno, pa so tudi zaveze,

obveznosti in presežna sredstva, ki se v postopku

nakupa lahko tudi prodajo.

Cilj skrbnega pregleda je razkriti okostnjake v omari

in jih uporabiti v prid pri določanju cene nakupa.

8korak: Priprava kupoprodajne pogodbe

Priprava kupoprodajne pogodbe poteka vzporedno

s skrbnim pregledom. Treba je vključiti

primerne pravne vzvode (garancije in podobno),

ki nas varujejo, če se po nakupu razkrijejo

prej neodkrite nevarnosti. Položaj v zadnjih

mesecih je tudi pokazal, da je pomembno

vključiti klavzule, kot je klavzula MAC (klavzula

o bistveni negativni spremembi, ki lahko

občutno zmanjša vrednost podjetja). Kupoprodajno

pogodbo spremljajo tudi dopolnilni dokumenti, na

primer delničarski sporazum, kjer obstoječi lastniki

ostanejo prisotni z minimalnim deležem na vodstvenih

položajih.

9korak: Financiranje nakupa

V tem koraku pride do izvedbe financiranja nakupa,

vendar je treba o tem razmišljati že prej.

Prodajalec bo verjetno že pri podpisu nezavezujoče

ponudbe zahteval dokaz o zaprti finančni strukturi.

Financiranje je lahko izvedeno z lastnimi sredstvi, z

dolgom ali z dolgom na kapitalskih trgih.

Podpis pogodbe

Po podpisu pogodbe se delo za prevzemnika

oziroma kupca šele dobro začne. 10korak:

Najtežji del je namreč integracija kupljenega podjetja.

Znani so primeri, ko je bil prevzemni proces uspešen,

a sta se podjetji pozneje razšli, saj integracija

procesov in poslovne kulture ni bila uspešna. Integracija

zahteva aktivno udeležbo strokovnih služb, kar

pomeni, da bo osnovna dejavnost začasno utrpela

zmanjšanje internih resursov. O udeležencih integracije

je zato dobro razmišljati vnaprej in osebe, ki bodo

sodelovale, aktivno vključiti že pri skrbnem pregledu,

izpostavlja Urška Gornik.

Nasvet je bil predstavljen na SBC

Webinarju, ki je 26. avgusta potekal v

organizaciji SBC in generalnega partnerja

dogodkov kluba – NLB.

Generalni partner


78 4

Član

KAMEN –

od surovine

do končnega

izdelka

PULTI / POLICE / STOPNICE / TALNE OBLOGE / NAGROBNI SPOMENIKI

OBLOGE KAMINOV / KAMNITI PORTALI / MIZE / GRANIT / MARMOR

SILESTONE / DEKTON / DEKORATIVNI KAMEN

1. Okenske police

Danes okenske police služijo tako

funkciji zaščite zidu kot estetiki. Program

izdelave podjetja Kamen Jerič

obsega notranje in zunanje police,

police za pokrivanje zidanih balkonov,

škarp …

Vremenski vplivi za naravni kamen niso

nikakršna težava. Za zunanje površine

priporočajo granit, za notranje površine

pa marmor, granit, tehnični kamen …

Po naročilu izdelajo police, ki so lahko

različnih obdelav, oblik in detajlov.

S

prepletanjem tradicionalne

in najsodobnejše tehnologije

v podjetju Kamen

Jerič strankam zagotavljajo

najboljše razmerje med

kakovostjo in ceno izdelka.

50 let tradicije v

obdelavi kamna

Podjetje Kamen Jerič je podjetje z

več kot 50-letno tradicijo v obdelavi

naravnega kamna in prav izkušnje so

jih čez leta bogatile.

Podjetje od svoje ustanovitve naprej

uspešno raste in v skladu s tržnimi potrebami

izpolnjuje tako svoj proizvodni

program kot tehnologijo. Njihove izdelke

krasi kakovostna izdelava, visok čut

za estetiko, unikatna idejna zasnova,

pri čemer se uporablja najsodobnejša

računalniško vodena strojna oprema.

S prepletanjem tradicionalne in

najmodernejše tehnologije so svojim

strankam zagotovili odlično razmerje

cen in kakovosti, kar pa je njihovo

zagotovilo za prihodnosti.

Poznani so po celi Sloveniji in segajo

tudi onkraj naših meja.

eleganca in pridih narave

v vašem domu

Kamen ima naraven in vedno unikaten

videz, ki nikoli ne zastara. Lepota

narave, združena z vašim domom,

poslovnim prostorom doda prefinjenost

vsem prostorom.

Kratek opis za štiri izmed najpomembnejših

dejavnosti v podjetju:

2. Kuhinjski in kopalniški pulti

Pulti v modernejšem času ne predstavljajo

več samo delovne površine za

kuhanje, ampak pričarajo lep estetski

videz in dajejo poseben pomen

prostoru. Zato so pulti iz naravnega

kamna prava izbira.

Izdelujejo vse vrste pultov iz marmorja

in granita – od KUHINJSKIH,

KOPALNIŠKIH pa do GOSTINSKIH …

Za kuhinjski pult se običajno uporablja

granit, saj je zaradi svojih lastnosti

najtrpežnejši in se zelo težko poškoduje.

Odporen je proti vročini, urezninam

in odrgninam. Tako lahko brez

skrbi odlagamo vročo posodo in tudi

režemo na njem, ne da bi potrebovali

kakršno koli zaščito. Marmor pa se

uporablja predvsem za kopalnico, saj

je kot material bolj krhek od granita in

je potrebno nekaj več previdnosti.

Da pa bi se prilagodili željam vseh

strank, so vpeljali tudi umetni kamen

– kvarc svetovno znane znamke

Cosentino®. Ima videz in težo narav-

Promo


795

nega kamna, vendar se lahko pohvali

z višjo trdnostjo in odpornostjo in je

brez zaščite odporen proti maščobi.

Pulti Silestone ali Dekton so edine

kremenaste delovne površine opremljene

s protibakterijsko zaščito, ki

preprečuje rast bakterij, ki so prisotne

tudi v najbolj čistih kuhinjah.

3. Stopnice

Stopnišče je poseben prostor, ki omogoča

vertikalni prehod skozi objekt.

Danes ne šteje več le funkcionalnost

stopnic, kot je premagovanje višinskih

razlik med nivoji terena ali med etažami

v stavbi, ampak so vse bolj okras in

osrednji del vašega doma.

Stopnišče iz naravnega kamna bo

zagotovo pustilo unikaten pečat, saj

zaradi neomejene življenjske dobe in

naravnega in lepega videa daje pridih

skladnosti, prestiža in prefinjenosti.

Poleg naštetih lastnosti pa so stopnice

iz naravnega kamna enostavne

tudi za čiščenje in vzdrževanje.

Nekoč so prevladovale stopnice iz

marmorja, saj je veljal za prestižnejši

material, v današnjem času pa jih

zamenjujejo stopnice iz granita, saj je

kot material manj občutljiv na obrabo,

poškodbe in umazanijo.

Nudijo različne površinske obdelave

stopnic od polirane, žgane do štokane,

ter kombinacije žgane in ščetkane.

Pri notranjih stopnicah je površina

običajno polirana, pri zunanjih stopnicah

pa je priporočljiva groba (žgana/

peskana) obdelava nastopnih ploskev.

Ta obdelava preprečuje zdrs pri hoji,

ko so mokre ali zasnežene.

Robove obdelajo z različnimi profilnimi

orodji. Za estetsko usklajenost

prostora obliko robov določite skladno

z robovi stenske obloge.

4. Nagrobni spomeniki

Nagrobni spomeniki iz naravnega kamna

imajo skoraj neskončno življenjsko

dobo, saj jih odlikuje odlična odpornost

proti zunanjim vremenskim vplivom.

Vsak nagrobnik, izdelan pri podjetju

Kamen Jerič, je unikaten izdelek, saj

se prilagodijo željam kupcev, ki ob

sebi želijo imeti del večnosti. Vselej

prisluhnejo željam strank, po želji pa

lahko prepustite zasnovo tudi njihovim

oblikovalcem, saj jih odlikuje

unikatna idejna zasnova in visok čut

za estetiko. Na osnovi dimenzij in

barve kamna bodo skupaj z vami in

vašimi željami računalniško izrisali 3D-

-načrt, in tako zagotovili vizualizacijo

želenega izdelka.

S pomočjo najnovejše tehnologije

in modernih žag, kot je CNC, bodo

ugodili tudi strankam z najzahtevnejšimi

željami.

Poleg izdelave pa izvajajo tudi druge

dejavnosti, kot so: obnove nagrobnikov,

ročno klesanje črk in podob,

ponujajo pa tudi širok izbor nagrobnih

vaz in lučk.

Ponudba podjetja

Kamen Jerič

Predelava naravnega kamna od

surovine do končnega izdelka.

Razrez blokov v plošče raznih debelin

(diamantna žica).

Razrez plošč v končne izdelke

(police, stopnice, tlaki, pulti, mize,

spomeniki ...)

Stalna zaloga več kot 100 različnih

vrst kamnov iz celega sveta. V razstavnem

salonu na več kot 750 m 2

površine ni težko najti materiala, ki

si ga stranka želi.

Naravni kamen: marmor in granit.

Tehnični kamen: Silestone in Dekton.

Jumbo keramika.

Površinska obdelava plošč (poliranje,

peskanje, žganje, četkanje …).

Materiali za zunanjo ureditev (dekorativni

kamen, tlaki, cokelj …).

3D-izris (stopnice, nagrobniki, pulti …).

Montaža izdelkov.

Svetovanje pri izbiri kamnov, vrsti in

načinu obdelave.

Vizija podjetja:

Približati in predstaviti naravni

kamen širši populaciji.

Postati najbolj zanesljiva in prijazna

družba na področju kamnoseštva.

S kakovostnimi izdelki uspešno

obvladovati izzive sedanjosti in

prihodnosti.

Ostati prepoznavni proizvajalci

visokokakovostnih in specializiranih

izdelkov.

Utrditi položaj podjetja na slovenskem

in tujem trgu.

Nenehno posodabljanje

tehnološke opreme.

Iskanje novih možnosti uporabe

kamna v sodobni arhitekturi in

oblikovanju.

Za podrobnosti obiščite spletno

stran podjetja www.kamnosestvo-

-jeric.si, sedež podjetja v Struževem

ali jih pokličite na 04 25 25 500

oziroma jim pišite na info@kamnosestvo-jeric.si

in z veseljem vam

bodo pomagali.


80

SBC | Povezovanje v SBC | September 2020

SBC Erasmus –

pilotni projekt za

naslednike

»Če rastemo skupaj, bo lokalno

gospodarstvo močnejše in

od takšnih projektov bomo

dobiček želi prav vsi,« pravi

Peter Malalan.

Avtorica: Aleksandra Godec

da je

povezovanje podjetnikov

izjemnega pomena.

Temu pritrjujeta tudi

hči Tjaša in njen partner

»Verjamem,

Nejc, ki se srečanj SBC

Naslednikov vedno zelo veselita. Ugotavljata,

da se spoprijemata s podobnimi izzivi kot

drugi, na srečanjih pa se pogosto odpirajo

zanimive razprave, ki sem in tja prerastejo v

nove projekte,« pojasnjuje Peter Malalan.

Da zgledi vlečejo, velja tudi za podjetje

Malalan. »Med člani občudujemo družino

Podkrižnik, ki svoje zamisli uresničuje z

neverjetno zagnanostjo in učinkovitostjo ter

nam pri mnogih projektih predstavlja odličen

podjetniški vzor.«

Poslovno so se v podjetju Malalan na enem

od dogodkov SBC povezali s podjetjem Mihe

Lavtarja (Optiweb), v katerem za Malalanove

aktivno pripravljajo novo spletno stran z razširjeno

ponudbo. Prav tako so se povezali še s podjetjem

Avantcar: »Sam sem navdušen uporabnik njihove

storitve Avant2Go, ki predstavlja pomemben korak

v smeri trajnostne mobilnosti.«

urar, ki ideje za izBoljšave črpa iz

proizvodNje

Povezovanje članov SBC v podjetju Malalan je

pokazalo pozitiven vpliv na nadgradnjo znanja

zaposlenih. Peter Malalan kot dober primer

navaja proizvodnjo, »kjer je izmenjava izkušenj

s podjetniki iz proizvodno usmerjenih branž

pripeljala do vpeljave zanimivih izboljšav, ki jih z

velikim entuziazmom vpeljujemo tako v Ljubljani

kot v Zagrebu«.

Veliko prednost namreč vidijo prav v

povezovanju in deljenju znanja. »Ko bomo

prišli do določenega projekta, se bodo zadeve

'poklopile' in bo vsem vse lažje,« dodaja Peter

Malalan, potomec, ki je v posel vpeljal že tretjo

generacijo draguljarjev in urarjev.

»V veliko

zadovoljstvo mi je, da

krog ljudi, kot je SBC, k

temu pripomore s svojimi

bogatimi in raznovrstnimi

izkušnjami.«

doBri čaSi za

Peter Malalan

prihodnoST članov

Članom SBC se obeta svetla prihodnost. Peter

Malalan jo vidi tudi v ideji SBC Erasmus, s

katerim si bodo izkušnje nabirali člani skupine

SBC Nasledniki: »Če rastemo skupaj, bo lokalno

gospodarstvo lahko le močnejše in v prihodnosti

bomo od takšnih projektov želi dobiček prav vsi.«

SBC Erasmus je pilotni projekt, s katerim

želijo v SBC – Klubu slovenskih podjetnikov

naslednikom članov kluba omogočiti, da si s

prakso pridobijo izkušnje in znanje pri drugih

članih. Prva pilotna izmenjava bo med podjetjema

Podkrižnik in Malalan.

ureSničili vSe Tri cilje

Zgodbo podjetja Malalan sta pred dobrimi 70

leti začela pisati zakonca Malalan z majhnim

urarskim servisom v Opčinah. Do danes se je

ta servis razvil v podjetje Malalan, v njem pa

svoje znanje izpopolnjuje in uveljavlja že tretja

generacija.

Peter Malalan je s svojo ženo Karmen posel

od staršev iz Opčin pripeljal v Ljubljano in v

dveh desetletjih sta uresničila vse tri glavne

zastavljene cilje: vzpostaviti stabilno ponudbo

najbolj prestižnih urarskih in draguljarskih imen,

lastni draguljarski atelje in najboljši urarski

servis v regiji.

Danes podjetje uspešno posluje v Opčinah,

Ljubljani in Zagrebu, kjer poleg draguljarskih

izdelkov ponujajo najbolj prestižne znamke ur,

kot so Rolex, IWC, Breitling, Cartier, Pomellato in

Marco Bicego.


81


82

SBC | Portret člana SBC | September 2020

Direktor z 52 leti

delovne dobe, ki

še vedno obožuje

letenje po nebu

»Več bomo vlagali v kakovost strojev in

manj v rast, kot smo doslej. Tako bomo

zmanjšali delež izmetov,« napoveduje

Albert Erman, direktor in večinski

lastnik podjetja Magneti Ljubljana, ki

je letos dopolnil 52 let delovne dobe, od

tega 34 let v Magnetih.

Avtor: Jan Tomše

Albert Erman je v nekdanje

podjetje Iskra Magneti,

predhodnika današnjih

Magnetov, ki jih uspešno vodi

že več kot tri desetletja, vstopil

jeseni leta 1986. Pred tem je

bil 17 let v trgovskem podjetju gradbenega

materiala gramex, a poklicno je ostajal

neizpolnjen.

»Diplomiral sem na metalurški fakulteti in

vedno sem si želel opravljati svoj poklic. Želja se

mi je uresničila s prihodom v Magnete.« Podjetje

je bilo tedaj razmeroma majhno, imelo je približno

60 zaposlenih in minimalen delež izvoza ter je bilo

vezano na jugoslovanski vojaški program, ki je bil

zelo donosen, a je že kazal znake usihanja.

Erman je hitro ugotovil, da podjetje

potrebuje novo vizijo in smer. Oblikoval je ekipo

zaupanja vrednih sodelavcev in investiral v

inovacije, nove razvojne kapacitete in iskanje

novih trgov; zlasti avtomobilskega, ki je bil takrat

v vzponu, o čemer je imel zaradi dobrih stikov z

nemškim Boschem podrobne informacije iz tujine.

Magneti so rasli in poslovali vedno

uspešneje. Ko je država omogočila privatizacijo,

je Erman skupaj s sodelavci, s katerimi so vložili

lastna sredstva, izpeljal prevzem.

Podjetje danes proizvaja magnetne dele za

ABS-sisteme, senzorje in rotorje za majhne motorje.

So eno od najzahtevnejših podjetij, ki razvija lastne

materiale. Za to potrebujejo odlično metalurgijo in

laboratorij, to pa pomeni visokostrokovne inženirje

in strojnike. Kot močno izvozno podjetje, ki 97

odstotkov produktov prodaja v tujino, imajo Magneti

dve tretjini kupcev iz avtomobilske industrije, pa tudi

iz železniške in industrije robotike.

živel je prehiTro. zdaj Se ukvarja S

šporTom.

Nedavna epidemija koronavirusa ni obšla niti

poslovanja Magnetov. Zaradi zmanjšanega

povpraševanja so ukrepali z zniževanjem stroškov

v nabavni politiki in optimizaciji proizvodnje.

Izposlovali so tudi ugodnejše pogoje pri dobaviteljih.

Od tehnologov zahtevajo skrbnejše in bolj predano

delo kot pred krizo, saj s

tem zmanjšujejo delež

izmetov. Zmanjšali so

tudi število pogodbenih

sodelavcev in danes tako

zaposlujejo 225 delavcev.

V letu 2020

pričakujejo približno za

Albert Erman

petino manjšo poslovno

realizacijo, pravi Erman, vendar ostaja optimističen.

Ne le zaradi znakov okrevanja, ki se ponekod že

kažejo, pač pa tudi zaradi pristopa, ki so ga ubrali:

vlaganja v inovacije in kakovost. »Več bomo

investirali v kakovost strojev in manj v rast, kot smo

doslej; tako bomo zmanjšali delež izmetov. Izkoristili

bomo tudi vse kompetence naših tehnologov in

okrepili trženjske aktivnosti, saj so tržniki tisti, ki

pridobivajo nove projekte.«

Erman vztrajno poudarja pomen

komunikacije z zaposlenimi. Pred koronsko krizo

je bil v podjetju vsak dan in se med obhodom

po proizvodnji pogovoril z delavci. Zdaj več dela

na daljavo, a je v podjetju še vedno nekajkrat na

teden. Proizvodnjo še vedno obišče.

»Uspešen podjetnik mora biti pripravljen

podrejenim delegirati moč za izvedbo poslov.

Motivirati mora in vzpostavljati zaupanje, da se

sodelavci lotevajo nalog, ker verjamejo v uspeh

podjetja,« poudarja. »Podjetnik je uspešen, kadar

zadovoljuje zahteve kupcev glede kakovosti,

količine, dobavnih rokov in cene. Poslovati mora

tudi transparentno. Moj cilj je, da podjetje živi,

raste in v svojem prostoru nekaj pomeni.«

Erman priznava, da je včasih živel prehitro;

na to ga je opomnilo zdravje. Zadnji dan leta

1995 je doživel srčni infarkt, po katerem je

močno spremenil svoj življenjski slog. Veliko da

na odnose, doma in v službi, že leta se zdravo

prehranjuje in se ukvarja s športom.

Magnet je zelo

zahteven produkt, vanj

je vloženega ogromno znanja.

Ima najmanj 11 faz izdelave.


Portret člana SBC

83

»Za zdravo rast je treba

na leto ustvariti od 4 do

6 odstotkov dobička ob vsaj

4-odstotni rasti. Zaposlene je

treba motivirati za doseganje

dolgoročnih ciljev podjetja.

o upokojitvi Ne razmišlja

Albert Erman je letos dopolnil 52 let delovne

dobe, zadnjih 34 let v Magnetih. O upokojitvi

ne razmišlja, saj mu delo predstavlja hobi in

veselje. Namerava pa se postopno umakniti z

direktorskega mesta in ga zamenjati za nadzorno

funkcijo.

V podjetju je aktivna tudi njegova žena

Simona, ki vodi splošno kadrovski in finančnoračunovodski

sektor, v času njegove odsotnosti

pa ga nadomešča.

Naslednik? »Operativne naloge bom

prepustil nasledniku, ki mu popolnoma zaupam.

Kandidata že imam,« pravi, a ga ne imenuje.

»Sodelavec je od STrahu med vožnjo

zaspal«

Albert Erman ima številne hobije, a eden posebej

izstopa – pilotiranje. »Zelo rad letim. S seboj

vedno povabim koga, ki letalske občutke rad

deli z menoj,« pravi o svoji strasti, ki jo ohranja z

vsakoletnim podaljševanjem letalske licence.

Takole opiše eno od letalskih doživetij,

ki se je na srečo dobro izteklo: »S sodelavcem

sva letela z majhnim letalom s službene poti

iz Liverpoola proti Ljubljani. Vso pot naju je

spremljalo nevihtno vreme, tako da sva v Nemčiji

prisilno pristala. Sodelavec je od strahu med

vožnjo zaspal, jaz pa sem se vso pot potil in

razmišljal, ali bom še kdaj pristal ali pa bom zadel

v kakšen vrh gore. Na koncu se je vse srečno

izteklo. V popolni temi, brez luči nad pristajalno

stezo, sem varno pristal na letališču v Divači.«

Albert Erman je ustanovni član SBC – Kluba

slovenskih podjetnikov. Januarja 2014 je bil eden

izmed 36 uspešnih slovenskih podjetnikov, ki

so podpisali ustanovni dokument kluba SBC. Ta

prek ključnih, vsem skupnih vrednot združuje

najuspešnejše slovenske podjetnike in si prizadeva

za boljše poslovno okolje ter prepoznavnost

podjetnosti in podjetništva v državi.

Strojegradnja SAS

Stanko Arzenšek s. p., Krtince 11c, 3241 Podplat

+386 (0)3 810 41 10

www.strojegradnja-sas.si

NA TRG Z NOVEJŠIMI IN ZAHTEVNEJŠIMI MODELI STROJEV

Strojegradnja SAS je v 30 letih delovanja vztrajno gradila

lastno trgovsko mrežo in se dokazala v Evropi kot eden

izmed največjih proizvajalcev strojev za upogibanje tanjših

pločevin do 2 mm. S svojim znanjem, izkušnjami

in tradicijo proizvajajo kakovostne hidravlične krivilne

stroje. Najnovejši produkti se s hitro dinamiko gibanja

osi, grafičnega programiranja ter možnostjo nadzora in

programiranja stroja na daljavo približujejo smernicam

industrije 4.0.

Na trg stopajo z novejšimi in zahtevnejšimi modeli strojev,

namenjeni razenju in upogibanju debelejših pločevin. Nova

oprema strojev omogoča debelejšo maksimalno debelino

pločevine pri upogibanju in rezanju; 2 mm (jeklo) in 3 mm

(Al). To so dosegli s povečanjem konstrukcijske in hidravlič-

ne moči upogibnim strojem HKS-CNC Profi, HKS-Cs Profi,

HKS E Profi in HKS-Pf Profi. Sočasno pa imajo stroji povečan

prostor za upogibanje na zgornjem delu, saj je položaj ška-

rij na spodnjem delu hidravličnega upogibnega stroja.


84

Huawei razvija

nadzorne rešitve

za varnejše načine

mobilnosti

Tradicionalni pristopi na področju mobilnosti ne zadostujejo

več; treba jih je podpreti z naprednimi celovitimi rešitvami,

ki jih omogočajo sodobne tehnologije.

V

času, ko se svetovno gospodarstvo

vsakodnevno

bojuje z epidemiološkimi

omejitvami, pametni

transportni sistemi igrajo

ključno vlogo pri zagotavljanju varnih,

učinkovitih in zaupanja vrednih načinov

mobilnosti. Pri tem je prihodnost

nejasna, epidemiološko stanje se po

pričakovanjih v jesenskih mesecih

poslabšuje. Do zdaj smo se naučili,

da države in gospodarstva enostavno

ne moremo ustaviti, in počakati, da

epidemija mine. Zatorej je dosledno

spoštovanje in upoštevanje previdnostnih

ukrepov nujnega pomena za

zagotavljanje normalnega delovanja

gospodarstva in življenja nasploh.

Huawei že dobrih 20 let aktivno razvija

digitalne storitve na področju mobilnosti.

Pri tem v okviru železniškega,

letalskega, cestnega, pristaniškega in

javnega transporta učinkovito izrablja

svoje izkušnje in znanje na področju

novih tehnologij, kot so umetna

inteligenca, 5G, obvladovanja množičnih

podatkov in uporabe tehnologij

v oblaku. Z njihovo pomočjo zagotavlja

celovite pametne rešitve, ki so

uporabnikom pisane na kožo, tako na

infrastrukturni ravni kot na področju

poslovnih procesov. S pomočjo preventivnih

in nadzornih rešitev, kot so

brezstično preverjanje temperature in

samodejno preverjanje uporabe zaščitne

opreme, uporabnikom in partnerjem

omogoča varno mobilnost.

Osebje ali namenska oprema na

postajah in letališčih s pomočjo

prenosnih mobilnih terminalov zbira

posamezne podatke, ki so pomembni

za spremljanje epidemiološke slike.

Potniki lahko prek mobilnih aplikacij

prejemajo tekoče epidemiološke informacije,

obenem lahko posredujejo

svoje zdravstveno stanje. Centralni

sistem na železniških, avtobusnih

postajah in letališčih beleži statistične

podatke v zvezi s številom ljudi in njihovim

tokom gibanja. Na podlagi prejetih

informacij s pomočjo napredne

tehnologije sistem lahko učinkovito

organizira in nadzoruje posamezne

prometne tokove.

Najpomembnejše pa je, da se mora

transportni sektor zavedati neizogibnega

konflikta; infrastrukturni viri so omejeni.

Kopenske, okoljske in energetske

omejitve se srečujejo z vedno večjimi

zahtevami po transportu, ki so posledica

nenehnega gospodarskega razvoja.

Panoga mora zato povečati naložbe v

ključne tehnologije, ki bodo izboljšale

digitalizacijo infrastrukture. Povečanje

zmogljivosti pametnih senzorjev, razvoj

rešitev za avtonomno vožnjo, avtomatiziranega

transporta in sočasno zagotavljanje

varnosti predstavljajo del rešitev.

Pri tem sta lahko omrežje 5G in umetna

inteligenca v izjemno pomoč.

Več na: https://e.huawei.com/en/solutions/industries/transportation

Promo


SBC | Novice o članih | September 2020

85

M. Vizjak prvi

predsednik UO SBC

Mladi, izvoljeni

člani Uo

Tri prioritete novega

predsednika SBC: dvig

ugleda podjetništva, boljša

podjetniška klima in

spoštovanje vrednote dela.

Avtor: Jan Tomše

Na 1. zboru sekcije SBC Mladi,

ki je potekal konec avgusta

v Ljubljani, so člani za

predsednika izvolili Matica

Vizjaka (Chilli Wine, d.o.o., inovativni

mladi kmet). Člani sekcije so izvolili tudi

upravni odbor SBC Mladih, v katerem so:

Sašo Palčič (Madwise, d.o.o.), Nik Vene

(NV holders, d.o.o.), Milan Šebalj (oeco,

d.o.o.), Tjaša Ban (Protocamel, d.o.o.) in

jana Fleišer (Zasebni vrtec Dobra teta,

d.o.o.).

SBC Mladi so tretji pomemben steber

SBC, ki želi učinkovito povezati etablirane

podjetnike (člani SBC), njihove naslednike

(SBC Nasledniki) in najbolj perspektivne

mlade podjetnike (SBC Mladi). Namen povezovanja je, da

prispevajo k razvoju podjetniškega okolja, deljenju izkušenj,

krepitvi zavedanja o pomenu podjetnosti in podjetništva.

Pobudnik ustanovitve sekcije dr. Jure Knez, direktor

podjetja Dewesoft in predsednik SBC, izpostavlja pomen

povezovanja mladih nadpovprečnih podjetnikov, ki bodo

v prihodnje gonilna sila najboljših podjetniških zgodb v

državi. Gre za uresničevanje enega od petih vodil delovanja

kluba, ki se odslikava skozi negovanje in podporo mladim

talentom in podjetnikom, poudarja Knez.

Prestižni certifikat

Švicarji članu SBC

podelili pet zvezdic

kakovosti

V podjetju AJM okna-vrata-senčila, enem od

največjih slovenskih proizvajalcev stavbnega

pohištva in članu SBC – Kluba slovenskih

podjetnikov, so že drugič postali prejemnik

prestižnega certifikata kakovosti QUDAL –

QUality meDAL, ki ga podeljuje mednarodna

organizacija ICERTIAS s sedežem v švicarskem

Zürichu.

Gre za neodvisno raziskavo, ki med

množico izdelkov in podjetij išče najboljšo

kakovost na podlagi spletnega vprašalnika med

potrošniki. Največ slovenskih zasebnih graditeljev

in profesionalcev (gradbinci, arhitekti …) je na

vprašanje odgovorilo z AJM.

Priznanje

Špica International

Microsoftov partner

leta 2020

Špica International je bila poleti na največjem

poslovno-tehničnem dogodku Microsoft Inspire

2020 prepoznana kot Microsoftov partner leta

2020 za Slovenijo. Priznanje so prejeli za platformo

Time&Space, ki je z migracijo na Microsoft Azure

poenostavila avtomatizacijo ključnih procesov pri

upravljanju in varovanju človeških virov.

Microsoftov partner leta 2020 je priznanje

za partnerje, ki so razvili in ponudili izjemne

tehnološke rešitve, zasnovane na najnovejših

Microsoftovih tehnologijah. Priznanje je potrditev

Špicine odličnosti na področju inovacij in vpeljav

oblačnih rešitev za upravljanje delovnega časa in

logistike.


86

SBC | Novice o članih | September 2020

Akrapovič v nova partnerstva z

vrhunskimi proizvajalci

Podjetje Akrapovič je poleti na trg poslalo izpušni sistem Slip-On Line (Titanium) za

svetovno znana motocikla Honda CRF1100L Africa Twin in Hondo CRF1100L Africa

Twin Adventure Sports.

Izpušni sistem ima novo obliko, ki zagotavlja še večjo

vzdržljivost. Izdelan je iz visokoodpornega lahkega

titana ter ima ročno izdelano kapo in ščitnik iz ogljikovih

vlaken. Za četrtino je lažji od serijskega, obenem pa

zagotavlja globok, poln zvok.

Akrapovič je poleti sklenil tudi industrijsko

partnerstvo z eno od najslavnejših motociklističnih

znamk v svetu, MV Agusta. Zanje bodo z uporabo

titana in ogljikovih vlaken izdelali popolnoma novo

serijo inovativnih izpušnih sistemov, ki sledi filozofiji

motociklistične umetnosti, po kateri slovi znamka MV

Agusta.

Pri MV Agusti so partnerstvo pospremili z

besedami, da je zvok del izkušnje motocikla MV Agusta

in ključna prvina njegovega sloga, zato mu namenjajo

veliko pozornosti.

Prevzem

V krizi prevzeli drugo

podjetje - za novo vrednost

Podjetje Extra Lux je poleti prevzelo trgovski del podjetja

Europap, ki je iskalo strateškega partnerja. S prevzemom

Extra Lux razširja prodajni program in tako dodatno krepi že

sicer močno dobavno verigo, ki bo kupcem prinesla dodatne

ugodnosti, zaposlenim pa nove poslovne izzive.

»S prevzemom trgovskega dela bomo razširili svoj

prodajni program na področju profesionalnih čistil, čistilnih

pripomočkov in papirne konfekcije uveljavljenih blagovnih

znamk, med katerimi so Tork, Fripa, Buzil – Werk Wagner,

Becker Chemie, Essity Operations Mainz-Kostheim, Vectair

Systems, Wepa Hygieneprodukte, T.T.S. Cleaning, Hygene 4

You in Sigron Handels & Schullungs za področje Slovenije.

Uveljavljene blagovne znamke so del skupine DHYS, katere

ekskluzivo za področje Slovenije bomo pridobili s prevzemom

Europapa,« je razložil direktor podjetja Gregor Bogataj.

Povezovanje

S testom preverjena

zaščita proti rjavenju

griffingovih ročajev

V podjetju Griffing, ki že več kot 20 let izdeluje okovje za vrata

iz nerjavečega jekla, so na vzorce izdelkov nanesli 25 zaščitnih

premazov različnih proizvajalcev, jih raznoliko površinsko

obdelali in pri tem uporabili več vrst nerjavečega jekla. V želji

preveriti, kaj najbolj vpliva na rjavenje, so nato vzorce okovij

poslali v testiranje podjetju Lotrič Certificiranje, kjer so s

pršenjem nevtralne slane meglice ustvarili pogoje rjavenja.

S testom so pri Griffingu ugotovili, katera površinska

obdelava in tip jekla sta najboljša glede na zahtevnost okolja

in kateri zaščitni premaz je najboljši: tega bodo še naprej

uporabljali pri zaščiti svojih izdelkov.

Obletnica

Praznujemo 30.

obletnico naših

dosežkov in dela

podjetja Petre

šotori - hale

V času koronske krize je slovensko

gospodarstvo utrpelo nepričakovano škodo,

podjetja so iskala rešitve in nemalo jih je

moralo zapreti svoja vrata za določen ali

nedoločen čas. V podjetju Petre šotori – hale

letos paznujejo 30. letnico svojega obstoja

in skozi neugoden čas krize so uspešno

nadaljevali svojo zgodbo z lastnimi produkti

– ALU skladiščnimi halami in šotori. V času

letošnje krize, sta jih ravno ta produkta držala

''nad vodo''.

Obletnica podjetja je dokaz trdega dela

in dosežkov. Začetki njihovega podjetništva

segajo v leto 1982, ko so iskali različne

poslovne ideje. Pri nemških pivovarjih na

obiskih Oktoberfesta so prišli na idejo

''šotorov'' in zgodba o uspehu se je spisala.

V 30.-ih letih lastnega obstoja so sodelovali

s številnimi posamezniki, občinami, javnimi

zavodi in podjetji, ki so izkazali zaupanje v

njihove storitve in produkte, zato so se po

nekaj letih odločili, da postanejo eno vodilnih

podjetij v tej panogi. »Vedeli smo, da to ni

lahko, a tudi ne nemogoče. Naša preteklost

nas je okrepila, da bomo lahko v prihodnosti

kljubovali vsem izzivom, ki nam jih prinašata

podjetništvo in aktualna kriza,« še povejo v

Petre šotori – hale.


87

ZAŽIVI Z

NARAVO!

Novo linijo Lumar GreenLine smo ustvarili za tiste, ki si želijo

sodobno zasnovan in atraktiven dom, ki prerašča stroge

bivanjske okvirje hiše in na subtilen način ponuja navezavo

med interierjem objekta in vrtom.

www.lumar.si

Živi najbolje!


88

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!