SBC Podjetnik: Koliko ste odšteli za pokojnino in zdravstvo? (september 2020)

24 SBC | Intervju: Dr. Jure Knez | September 2020
ocenjujem, da smo po prvem
polčasu boja s koronavirusom
lahko zadovoljni, tako z vidika
zdravja kot gospodarstva. je pa dejstvo,
da bo drugi polčas veliko napornejši od
prvega.
ponovno vrteti, moraš biti pripravljen z novimi
izdelki in storitvami, ki so v tistem trenutku
aktualni.
Kako bi ocenili državne ukrepe za spopadanje
s koronsko krizo?
Pod črto gledano so bili protikoronski ukrepi
uspešni. Določeni so bili izjemno dobri,
nekateri pa se še niso začeli izvajati. Seveda
so bile narejene tudi napake. Pomembno je,
da se primerjamo z drugimi državami, z našimi
sosedami. Ocenjujem, da smo po prvem polčasu
boja s koronavirusom lahko zadovoljni, tako z
vidika zdravja kot gospodarstva. Je pa dejstvo, da
bo drugi polčas veliko napornejši od prvega.
Kaj bi posebej izpostavili kot področje, kjer bi
lahko ravnali bolje?
Naj najprej izpostavim področja, ki so dobra.
Turistični boni se mi zdijo odlična pogruntavščina,
ki so slovenskemu turizmu, vsaj tistemu s
prenočitvenimi kapacitetami, omogočila
premostitev težkega obdobja. Treba jih je samo
razširiti na druge panoge turizma. Med slabimi
izkušnjami pa so zagotovo likvidnostni krediti,
ki še danes niso zaživeli. Ideja, ki je v tujini zelo
pomagala podjetjem, se zaradi birokratskih ovir v
praksi preprosto ne uporablja.
SBC je na začetku septembra vladi poslal
osem predlogov za izboljšanje protikoronskih
ukrepov. Se kateri nanaša tudi na to
področje?
Seveda. Glede na to, da koronska kriza še vedno
traja, z njenimi posledicami pa se bomo še
spoprijemali, je nujno, da se to področje uredi in
obudi k življenju. Eden od načinov, kako pomagati
mikro in majhnim podjetjem, je oblikovanje
vzporednega produkta, del denarja, namenjenega
Podjetja, ki so morala spomladi
uporabiti možnost čakanja na
delo, hkrati pa ogromno vlagajo
v razvoj in bodo zaradi teh vlaganj prišla
do lanskega prometa ali ga celo presegla,
bodo kaznovana, saj bodo morala vračati
pomoč države.
likvidnosti, pa bi preusmerili v poroštveno shemo.
Država bi v celoti jamčila, hkrati pa bi imela
obrestne prihodke od kreditov podjetjem. Slednja
pa bi prek institucij, kot je Slovenski podjetniški
sklad, preprosto in hitro prišla do res nujno
potrebne pomoči.
Med predlogi so na primer debirokratizacija
in predlog za podporo industriji srečanj
(srečanja, sejmi, kongresi, predstavitve,
op. a.), ki je ravno tako odvisna od osebnih
obiskov, a ni dobila enake podpore kot
turistična panoga.
Tako je. Razlika je predvsem v tem, da določene
turistične panoge že delujejo, določene pa še
vedno ne in zato trpijo. Mislim, da si zaslužijo
posebno obravnavo, saj gre za pomemben del
gospodarstva, ki po izračunih prinaša precejšen
del prihodkov.
Poleti ste v klubu SBC prek članov intenzivno
spremljali dogajanje v gospodarstvu in
delovanje ukrepov. Bi v tem pogledu želeli
izpostaviti še kakšno področje?
Ena od stvari, o kateri smo že govorili v vladni
skupini za pripravo protikoronskih paketov, je
pogoj upravičenosti do vračila pomoči iz PKP1 in
PKP3 (protikoronska zakona, op. a.) za povračilo
stroškov za čakanje na delo. Določen je bil pogoj,
da se letošnje leto primerja z lanskim. Podjetja, ki
so morala spomladi uporabiti možnost čakanja na
delo, hkrati pa ogromno vlagajo v razvoj in bodo
zaradi teh vlaganj prišla do lanskega prometa ali
ga celo presegla, bodo na drugi strani kaznovana,
saj bodo morala vračati pomoč države. Če
upoštevamo, da je bilo porabljenih manj sredstev
od sprva pričakovanih, kar pomeni, da so se
podjetja za to pomoč odločala zelo racionalno, bi
bilo ta pogoj smiselno umakniti in tako spodbuditi
podjetja, da do konca leta poskušajo doseči
največji mogoč promet.
Smo v položaju, ko se podjetja bojujejo za
preživetje, obenem pa države med seboj
tekmujejo, kdo bo bolje izšel iz krize?
Ali glede na sprejete ukrepe in stanje v
podjetništvu pri nas pričakujete, da bo
Slovenija, gledano relativno, iz krize prišla
močnejša ali šibkejša?
To je odvisno od nadaljnjih korakov. V tem
trenutku se položaj zdi dober. Vidimo pa, da druge
države ohranitvi gospodarstva namenjajo veliko
več sredstev kot Slovenija; mislim, da se moramo
zgledovati po teh državah. Primer: Nemčija je
samo za rešitev Lufthanse namenila več kot
Slovenija za celotno gospodarstvo – devet
milijard evrov.