SBC Podjetnik: Koliko ste odšteli za pokojnino in zdravstvo? (september 2020)

8
SBC | Predlogi SBC | September 2020
PREDLOGI SBC ZA IZBOLJŠANJE
PROTIKORONSKIH UKREPOV
1Izboljšanje pogojev za zagotovitev dodatne
likvidnosti podjetjem z državnim poroštvom
in podaljšanje tega ukrepa do konca junija
2021.
Utemeljitev: Kljub spomladi sprejetemu zakonu o
zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu in
uredbam glede državnih poroštev izdajanje posojil s
poroštvom države v praksi ni zaživelo. Zaradi različnih
razlogov celo ni veliko interesa zanj. Ta instrument
bo v prihodnje zelo aktualen, saj je likvidnost
za podjetja bistvena. SBC zato predlaga, da:
se najvišji dovoljeni skupni znesek
glavnice kredita posameznega kreditojemalca
s sedanjih 10 % prihodkov od prodaje v letu
2019 zviša na 25 %, kolikor še omogoča
Evropska komisija, ter dvakratnik letnih
stroškov dela v letu 2019;
se višina poroštva za posamezni kredit za
mikro, majhna in srednja podjetja zviša z zdaj
uzakonjenih 80 % na 100 % glavnice kredita, ki
se neposredno odobravajo, pri čemer se:
- določi višina sredstev za mikro, majhna
in srednja podjetja v treh ločenih budžetih,
- bistveno poenostavi postopek, kot
denimo v primerih produktov Slovenskega
podjetniškega sklada;
RS prevzema poroštveno obveznost v
primeru kreditnih pogodb, sklenjenih vsaj
do 30. 6. 2021 oziroma do izrabe celotnega
zneska, namenjenega v ta namen.
2Brisanje pogoja padca prihodkov za več
kot 10 % v letu 2020 glede na leto 2019
za podjetja, ki so uporabljala instrument
iz Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev
epidemije covida-19 in omilitev njenih posledic
za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP oziroma
PKP1) in iz Zakona o interventnih ukrepih za
omilitev in odpravo posledic epidemije covida-19
(ZIUOOPE oziroma PKP3).
Utemeljitev: Zaradi velikih naporov in uspešnega
nastopa na trgu bodo nekatera od podjetij, ki veliko
vlagajo v razvoj in širitev, morala vračati pomoč.
Presegla bodo namreč 90 % prihodkov od prodaje v
2020 v primerjavi z 2019, čeprav spomladi dejansko
niso imela dela in so bili njihovi zaposleni zaradi
objektivnih epidemioloških razmer na čakanju. S
tem bodo kaznovana za svojo uspešnost in velik
trud. Kljub zapiranju ali izpadu velikega dela poslovanja
v prvih mesecih epidemije namreč ne bodo
izpolnjevala pogojev, da pomoči ne bo treba vračati.
V SBC so prepričani, da to ni v interesu ne države
ne zaposlenih v podjetjih ne širše družbe. Uspeh in
trud je treba nagraditi, ne pa ga kaznovati. Predlagajo
torej, da bi bil pogoj padca prihodkov izbrisan
iz zakona, s čimer bi bilo podjetjem omogočeno,
da poskušajo izkoristiti vse poslovne priložnosti,
ki se jim ponujajo, ter s tem ohranjajo in ustvarjajo
nova delovna mesta. Takšna poteza bi odpravila
destimuliranje podjetij, ki najuspešneje premagujejo
krizo zaradi covida-19. Obenem bi pospešila nujno
potrebno prestrukturiranje slovenskega gospodarstva
zaradi iste krize.
3Podaljšanje čakanja na delo za izjemno
prizadete, ki jim bodo letos glede na leto
2019 prihodki od prodaje upadli za več kot
50 %, in sicer do konca leta 2020.
Utemeljitev: Nekatere panoge so bile bolj prizadete
kot druge. Pri nekaterih se je poslovanje vsaj kolikor
toliko normaliziralo, česar pa ni mogoče reči za
panoge, kot so industrija srečanj (MICE) in podobne.
Industrija srečanj je del turistične panoge, kljub
temu pa je bila obravnavana precej neprimerno.
Prizadeta je bistveno bolj kot preostali del turizma
(hotelirji in drugi ponudniki namestitev). Našteti
poslujejo, imajo prilive, industriji srečanj pa se je vse
skupaj ustavilo že na začetku leta. Takšno stanje
večinoma še traja. Industrija srečanj, ki neposredno
in posredno predstavlja približno 7.000 delovnih
mest, bo po ocenah v letu 2020 izgubila več kot 250
milijonov neposrednih prihodkov (z multiplikatorjem
pa dodatnih 750 milijonov prihodkov). Kongresni
urad Slovenije je izračunal, da so deležniki industrije
srečanj med marcem in avgustom 2020 izgubili skoraj
90 % dohodka, pesimistična napoved pa pravi, da
do konca leta ne bo bolje. Prihaja tudi zimski čas, ki
je za to industrijo nizka sezona.
SBC tako predlaga, da bi bil za najbolj prizadeta
podjetja zaradi epidemije ukrep čakanja na delo podaljšan
do konca leta 2020, ob pogoju, da jim bodo
v primerjavi z letom 2019 letos prihodki od prodaje
padli za vsaj 50 %. Prav tako bi se za višino povračila
nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju
na delo uporabljala določila iz ZIUZEOP (PKP1),
in ne Zakona o interventnih ukrepih za pripravo na
drugi val covida-19 (ZIUPDV).
V mednarodni tekmi
želimo biti enakovredni z
avstrijskimi, italijanskimi,
nemškimi podjetji, zato je dobro, da
podpremo podjetja, ki so se
uspešno odzvala na krizo.
Marko Lotrič