SBC Podjetnik: Koliko ste odšteli za pokojnino in zdravstvo? (september 2020)

14
SBC | Napovedi o krizi | September 2020
Slovenija eno najbolj diverzificiranih ekonomij in ni
premočno vezana na nobeno gospodarsko panogo,
kar lahko uspešno pripomore k izhodu iz krize.
»Da lahko malo, fleksibilno slovensko
gospodarstvo maksimalno izkoristi lokalizacijo
proizvodnje, bo najverjetneje eden od ključnih
vplivov na mednarodni ravni,« pojasnjuje Lasič
in nato razkrije podatek, da imamo prvič v
zgodovini samostojne Slovenije v bankah več vlog
prebivalstva, kot imajo prebivalstvo in podjetja
skupaj kreditov – dobrih 21 milijard evrov, ki so
večinoma neobrestovani.
»Gre za izreden potencial, za katerega bi
veljalo razmisliti, kako ga ustrezneje preusmeriti v
bolj dolgoročne oblike varčevanja z višjim donosom
za vlagatelje ter s tem zagotoviti dolgoročno
lastniško bazo Slovencev v ključnih podjetjih
v Slovenji in regiji. Pred nami so pomembni
infrastrukturni projekti, kjer bi ta potencial lahko
izkoristili na državni ravni,« predlaga sogovornik.
kdo je kljub krizi zrasel?
Za nekatere panoge, ki so se odzivale na
nemudoma spremenjene navade potrošnikov, pa
se je kriza izkazala tudi za priložnost. »Pandemija
je pozitivno vplivala na poslovanje podjetij iz
farmacevtske panoge, IT-industrijo in na podjetja,
ki so svoje poslovanje uspela diverzificirati
ter prodajo proizvodov in storitev pretežno
ponujajo prek sodobnih digitalnih poti,« razlaga
direktorica Ajpesa, ki v naslednjega pol leta
pričakuje podaljšanje ukrepov vlade, trajnostno
preobrazbo ter vlaganja v infrastrukturne projekte,
digitalizacijo, raziskave in razvoj ter okolje in
samooskrbo s hrano.
»Državna pomoč je bila do zdaj usmerjena
predvsem v zmanjšanje pritiskov na stroške dela,
zato je pričakovati, da bo v naslednjih mesecih
državna pomoč usmerjena bolj segmentno,
predvsem v najbolj prizadete panoge. Državna
pomoč sama po sebi sicer ne more v celoti in na
dolgi rok rešiti gospodarskih problemov podjetij,
jim pa daje čas, da spoznajo svoje priložnosti, jih
izkoristijo in uresničijo zagon v novih razmerah,«
meni Kunškova.
Da se lahko do konca leta zgodi še marsikaj,
se zavedajo tudi v Novi Ljubljanski banki, a
pričakujejo, da bodo statistični podatki za tretje
četrtletje pokazali odboj navzgor in rast.
Napoved: poslabšaNje razmer Na
prelomu leta
Da se je število stečajnih postopov v juniju in
juliju dvignilo na raven pred epidemijo, pa kažejo
podatki Ajpesa. »Več kot pet dni neprekinjeno
je imelo v juliju transakcijske račune blokiranih
3.339 dolžnikov. To je manj kot v času pred
pandemijo. V januarju 2020 je na primer imelo
nad pet dni neprekinjeno blokirane račune 3.548
dolžnikov, stečajni postopek pa je bil začet nad
155 poslovnimi subjekti,« našteva direktorica
Ajpesa.
»Glede na to, da se nekateri ukrepi vlade počasi
iztekajo, v določenih panogah pa se stanje še
ni normaliziralo, lahko poslabšanje razmer
pričakujemo konec letošnjega in na začetku
naslednjega leta. Stabilizacijo razmer v času
iskanja ustreznega cepiva in prilagajanja na nove
poslovne modele težko predvidimo, nedvomno
pa sveta, kot je nekoč bil, ne moremo več
pričakovati, temveč moramo delovati proaktivno,
trajnostno in bolj povezovalno,« sklene mag.
Mojca Kunšek.
Postavite svoj
posel na noge
-20% na ceno elektrike in
zemeljskega plina
za male poslovne kupce.
Ste velik poslovni kupec? Za prilagojeno ponudbo nam pišite na prodaja@energijaplus.si.
MALI POSLOVNI KUPCI: Električna energija: seštevek priključnih moči na vseh merilnih mestih je manjši kot 41 kW;
Zemeljski plin: seštevek letne porabe zemeljskega plina za vsa odjemna mesta je manjši kot 100.000 kWh.
POSLOVNI KUPCI: Električna energija: seštevek priključnih moči na vseh merilnih mestih je večji ali enak 41 kW;
Zemeljski plin: seštevek letne porabe zemeljskega plina za vsa odjemna mesta je večji ali enak 100.000 kWh.
Energija plus d.o.o., Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor
Akcija velja do 31.10.2020.
080 21 15 • 02 22 00 662 • prodaja@energijaplus.si • energijaplus.si