medicinske sestre in babice zagotavljamo dostopnost in enakost ...

ZBORNIK STROKOVNEGA SEMINARJA 

MEDICINSKE SESTRE IN BABICE 

ZAGOTAVLJAMO DOSTOPNOST IN ENAKOST 

ZDRAVSTVENE OSKRBE PACIENTOV 

2011

Z B O R N I K 

STROKOVNEGA SEMINARJA 

2011 

MEDICINSKE SESTRE 

IN BABICE ZAGOTAVLJAMO 

DOSTOPNOST IN ENAKOST 

ZDRAVSTVENE OSKRBE PACIENTOV 

Strokovni seminar, 26. 5. 2011 

Strokovno društvo medicinskih 

sester, babic in zdravstvenih 

tehnikov Pomurja

Zbornik strokovnega seminarja 2011 

Medicinske sestre in babice zagotavljamo dostopnost 

in enakost zdravstvene oskrbe pacientov 

Izdalo: Strokovno društvo medicinskih sester, babic 

in zdravstvenih tehnikov Pomurja, zanj Emilija Kavaš 

Uredniški odbor: 

Emilija Kavaš, Marija Zrim, Zlatka Lebar, Simon Šemrl, Dragica Jošar 

Odgovorna ured nica: Emilija Kavaš 

Strokovna recenzija: doc. dr. Danica Železnik 

Lektorica: Judita Kalamar, prof. slov. in soc. 

Grafično oblikovanje, razmnoževanje in tisk: 

Atelje za črko in sliko 

Izšlo v nakladi 150 izvodov kot e-publikacija na zgoščenki 

in v nakladi 50 izvodov kot tiskana publikacija 

Murska Sobota, december 2011 

CIP - Kataložni zapis o publikaciji 

Univerzitetna knjižnica Maribor 

616-083(082) 

MEDICINSKE sestre in babice zagotavljamo 

dostopnost in enakost zdravstvene oskrbe pacientov 

[Elektronski vir] : zbornik strokovnega seminarja 

2011 / Strokovni seminar, 26 . 5 . 2011 ; [odgovorna 

urednica Emilija Kavaš] . - El . zbornik . - Murska 

Sobota : Strokovno društvo medicinskih sester, 

babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja, 2011 

1 . Kavaš, Emilija 

COBISS .SI-ID 68380929 

CIP - Kataložni zapis o publikaciji 

Univerzitetna knjižnica Maribor 

616-083(082) 

MEDICINSKE sestre in babice zagotavljamo 


: zbornik strokovnega seminarja 2011 / Strokovni 

seminar, 26 . 5 . 2011 ; [odgovorna urednica Emilija 

Kavaš] . - Murska Sobota : Strokovno društvo 

medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov 

Pomurja, 2011 

1 . Kavaš, Emilija 

COBISS .SI-ID 68381185 

VSEBINA 

Seminar Medicinske sestre in babice zagotavljamo dostopnost 


Emiljija Kavaš, VMS, dipl. org. menedž., Dragica Jošar, dipl. m. s. 

DMSBZT Pomurja v skrbi za dostopnost in enakost zdravstvene oskrbe pacientov . . . . . . . . . . . 7 

Marija Zrim, dipl. m. s. 

Kako postati učeča se zdravstvena organizacija? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .9 

Šarika Benko, dipl. m. s. 

Aktivnosti zdravst vene nege pri preprečevanju okužb v bolnišnicah 

in drugih zdravstv . ustanovah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .16 

mag. Zdenka Gomboc, prof. zdrav. vzg. 

Predstavitev projekta uvedba rednih letnih razgovorov 

v Splošni bolnišnici Murska Sobota . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20 

Marija Kohek, dipl. m. s., Metka Lipič Baligač, dipl. m. s. 

Celovit pristop k obvladovanju tveganja pri ravnanju z zdravili . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23 

Martina Horvat, dipl. m. s. 

Pogoste teorije etičnega odločanja in odklonitev pacienta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . – 

Simon Šemrl, dipl. zn. univ. dipl. org. 

Interna strokovna izobraževanja postajajo acta non verba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31 

Zvonka Hladen Brus, dipl. m. s., Rosvita Šlebinger, dipl. m. s. 

Demenca in KPSS kot pomemben podatek pri delu s stanovalci 

na varovanem oddelku v sklopu demence . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40 

Rosvita Šlebinger, dipl. m. s. 

KPSS test v domu starejših občanov Gornja Radgon . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46 

Ivanka Kampuš, ZT 

Zdravstvena nega umetno ventiliranega pacienta v EIIT . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48 

Suzana Divjak, dipl. m. s. 

Oskrba rane - brošura DOSOR, primer dobre prakse . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 56 

Ema Mesarič, dipl. m. s. 

Neenakosti v zdravju - sodobni izzivi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 63

Edvard Jakšič, mag. ZN, dipl. zn. 

Nekateri vidiki zaznavanja nasilja med mladimi pri teoretičnem in praktičnem 

izobraževanju za poklic tehnik zdravstvene nege . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 65 

doc. dr. Železnik, Daniela Mörec, dipl. m. s., Emilija Kavaš, VMS, dipl.org. menedž. 

Ali so starejši ranljiva skupina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 73 

doc. dr. Danica Železnik, Emilija Kavaš, VMS, dipl. org. menedž., Zlatka Lebar, univ. dipl. pedagog 

Skupine za samopomoč kot pomemben dejavnik zadovoljstva z življenjem starejših . . . . . . . . . . 78 

Zoran Kranjec, dipl. zn., mag. zn. 

Primerjava prehrambenih navad pomurskih in primorskih starostnikov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 87 

mag. Andrej Trampuž, univ. dipl. psih. in Maja Trampuž Imago, edukatorka 

Komunikacija v stresnih situacijah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . – 

Matej Lunežnik, univ. dipl. psiholog 

Kako ustvariti uspešen tim? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . – 

Društvene dejavnosti 

Emilija Kavaš, VMS, dipl. org. menedž. 

Abrahamovih 50 let Strokovnega društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih 

tehnikov Pomurja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 99 


Aktivnosti v Strokovnem društvu MSBZT Pomurja v letu 2011 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 106 


DMSBZT Pomurja - Dogodki ob 12 . maju – mednarodnem dnevu medicinskih sester 

v Pomurju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 113 


Skrb za očesnega urgentnega pacienta na primarni ravni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 118 

Marija Kohek, dipl. m. s. 

2 . Pomurski simpozij o kronični rani . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 120 

Dragica Kosmajer, članica IO 

Strokovno srečanje s čajanko - DSO Ljutomer . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 122 

Irena Šumak, mag. zdr. nege 

Gradimo prihodnost: odprti za spremembe in nove izzive na področju 

raziskovanja zdravstvenih in socialnih ved . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 124 

Aleksandra Nagy, dipl. m. s. 

Kakovostna in specifična obravnava ortopedskega bolnika v zdravstveni negi . . . . . . . . . . . . 126 


Srečanje upokojenih medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 129 

Erika Žilavec, VMS, predsednica pevskega zbora Žarek 

Ženski pevski zbor DMSBZT Pomurja ŽAREK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 135

6 zbornik StrokovneGa Seminarja 2011 � Strokovno društvo medicinSkih SeSter, babic in zdravStvenih tehnikov Pomurja 

DMSBZT Pomurja v skrbi za dostopnost 


Emilija Kavaš 

VMS, dipl. org. menedž, predsednica DMSBZT Pomurja 

Dragica Jošar 

dipl. m. s., podpredsednica DMSBZT Pomurja 

UVOD 

Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja je regijsko strokovno 

združenje, ki šteje 1060 članic in članov, ki prihajajo iz vseh zdravstvenih, socialnih zavodov, 

zdravilišč, zdravstvenih šol, zasebnega sektorja ter upokojenih v zdravstveni in babiški 

negi v pomurski regiji. Povezujemo se v Zbornico zdravstvene in babiške nege Slovenije, 

Zvezo strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. 

Sodelujemo z ostalimi stanovskimi strokovnimi društvi v Sloveniji, z zavodi, lokalnimi skupnostmi 

in humanitarnimi organizacijami. 

Temeljno poslanstvo in namen društva je strokovno združevanje, skrb za neprekinjen 

razvoj stroke zdravstvene nege v dobrobit človeka v pokrajini ob Muri, razvoj delovanja v 

javnem interesu, skrb za strokovno in permanentno izpopolnjevanje in vseživljenjsko izobraževanje, 

raziskovalno, publicistično in založniško delo svojih članov, skrb za avtonomnost 

stroke in vseh poklicev v njej, za kakovostno in varno nego, za pozitivno poklicno 

samopodobo, za aktivnosti z lokalnimi skupnostmi, ki vodijo h krepitvi in ohranjanju 

zdravja ljudi, skrb za zmanjšanje razlik pri zdravstveni oskrbi, vloge in pomena dela medicinskih 

sester, babic in zdravstvenih tehnikov. 

V regiji se odzivamo na številne potrebe, aktualne vsebine in projekte in pri tem sodelujemo 

z zavodi, humanitarnimi organizacijami in lokalnimi skupnostmi. Aktivno sodelujemo 

pri projektu Živimo zdravo, paliativni oskrbi, skupinah za samopomoč, v skrbi za starejše, 

Pomurja v gibanju in še v drugih aktivnostih. 

Pevski zbor društva Žarek deluje že 15 let in je pomemben faktor na področju kulturne 

dejavnosti. 

Sledimo novostim stroke in spremembam zakonodaje in jih preko izobraževanj ter pripravljenih 

in izdanih zbornikov uvajamo in prenašamo na različna področja bolnišnične, 

primarne dejavnosti, dejavnosti v socialnih zavodih in druge zainteresirane strokovne javnosti. 

Pri tem želimo prispevati k dobri organizaciji, kakovostni zdravstveni negi in oskrbi. 

S svojimi programom izobraževanj prispevamo k dobri komunikaciji, razvijamo socialne 

kompetence, podpiramo pozitivne vrednote in skrbimo za duhovne potrebe, za pozitivno 

delovno klimo ter za pozitivno podobo poklica in stroke zdravstvene nege. Prilagajamo 

se potrebam okolja, regije in naših članov. Za boljše informiranje imamo svojo spletno stran. 

V prispevku in na posterju je predstavljena vzpostavljena oblika organizacije društva v 

skrbi za kakovostno in vidno zdravstveno in babiško nego, v skrbi za človeka ob različnih 

aktivnostih in storitvah ter v kakovostni skrbi za člane društva ter njihov strokovni in osebnostni 

razvoj, kar sigurno podpira letošnji moto ob 12. maju, mednarodnem dnevu medicinskih 

sester: »Medicinske sestre in babice zagotavljamo dostopnost in enakost zdravstvene 

oskrbe pacientov.« 

Dostopnost do pridobivanja strokovnega znanja širši strokovni javnosti zdravstvene 

nege v Pomurju, in sicer na različnih področjih, pomaga, da imajo pacienti možnost ka- 

Strokovno društvo medicinSkih SeSter, babic in zdravStvenih tehnikov Pomurja � zbornik StrokovneGa Seminarja 2011 7

kovostne, varne in enake strokovne obravnave in oskrbe na področju zdravstvene nege in 

zdravstvene oskrbe na različnih nivojih, od primarnega do sekundarnega zdravstvenega 

varstva, do oskrbe in zdravstvene nege v socialno-varstvenih zavodih in zasebnem sektorju. 

Učimo se premagovati ovire in s sodobnimi znanji zdravstvene nege in organizacije izboljšujemo 

dostopnost in enakost vsem prebivalcem pokrajine ob Muri. 

Naše dobro delo in razvoj stroke in poklica, naj služijo dobrobiti pomurskega in slovenskega 

človeka, ter doprinesejo h kvaliteti zdravstvene nege od začetka življenja do smrti. S 

pozitivnim odnosom do svojega poklica in stroke, ter z ljubeznijo do sočloveka, nam bo to 

zagotovo uspelo. 

Kako postati učeča se zdravstvena 

organizacija? 

Marija Zrim 

dipl. m. s. 

Splošna bolnišnica Murska Sobota 

IZVLEČEK 

Izhodišča: Kot temeljni »produkcijski dejavnik« tretjega tisočletja, ki mu vsi našteti goruji, kot so 

Naisbith, Drucker, Savage, Senge, Handy pripisujejo odločilen pomen, je znanje. V nasprotju s kapitalom 

se ga ne da več preprosto upravljati »od zgoraj«, saj je individualizirano v glavah posameznikov. 

Raziskave kažejo, da koncept učečega se podjetja vodi dejansko k uspešnosti poslovanja, 

terja pa informiranost in sodelovanje vseh zaposlenih pri vodenju oziroma upravljanju organizacije. 

Odločilno vlogo pri izgradnji učeče se organizacije prevzema vrhnji management z dobro razvito 

kadrovsko službo. Zdravstvene organizacije so specifične po svoji organizaciji in managerskem 

upravljanju. Posameznike motivira predvsem strokovni razvoj, ki je delno pogojen z licenciranjem. 

Velik pa je razkorak s splošnim prehodom v učečo se organizacijo na vseh nivojih vodenja in izobraževanja. 

Metode: V članku je uporabljena deskriptivna raziskovalna metoda s kritičnim pregledom literature. 

Pregledana je bila zbirka člankov s področja učeče se organizacije in znanja. Uporabljen je 

kvantitativni raziskovalni pristop z obdelavo podatkov, o internem strokovnem izobraževanju v 

bolnišnici, s pomočjo računalniškega programa Excel. 

Rezultati: Na osnovni statistične analize podatkov o poteku internih izobraževanj in pregledom 

vizije ter strategije vodstva, smo na podlagi proučevane literature pripravili predloge vodstvu, 

in sicer o spremembi organizacije v učečo se organizacijo. 

Diskusija in zaključki: V zdravstvenih organizacijah v zadnjem času opazujemo spremembe, 

ki pogojujejo razvoj organizacijske kulture v izgradnjo učečih se organizacij. Pomemben dejavnik 

je zavzetost vrhnjega managementa, ki umesti razvoj učeče se organizacije v svojo strategijo in ji 

pripravi kadrovsko in finančno podlago. Prav tako kontinuirana skrb za izobraževanje zaposlenih, 

krepi organizacijsko kulturo in jo spreminja v učečo se organizacijo. 

Ključne besede: znanje, učeča se organizacija, management človeških virov, zdravstvo 

8 zbornik StrokovneGa Seminarja 2011 � Strokovno društvo medicinSkih SeSter, babic in zdravStvenih tehnikov Pomurja Strokovno društvo medicinSkih SeSter, babic in zdravStvenih tehnikov Pomurja � zbornik StrokovneGa Seminarja 2011 9 

UVOD 

V današnjem času vrhnji management slovenskih zdravstvenih ustanov kader povezuje 

z rastjo stroškov dela. Zmotno mnenje krepi dejstvo, da smo javni uslužbenci v procesu 

zmanjševanja zaposlitev in tako težnja vsakodnevnih obremenitev ni vzpodbudna za pridobivanje 

in širjenje znanja. Čeprav je eden od pristopov za soočanje in prilaganje novim razmeram 

koncept učeče se organizacije (angl. learning organization), ki jo odlikujeta sposobnost 

prilagajanja dogajanju v poslovnem okolju in sistematično učenje; zaposleni v njej nenehno izboljšujejo 

sposobnosti za doseganje rezultatov, gojijo nove načine mišljenja in se neprestano učijo, 

kako se učiti skupaj (Senge, 1994). 

Učeča se organizacije je tista organizacija, ki je sposobna izkoristiti najboljše izkušnje in 

znanje, kjer se zaposleni uče drug od drugega in od tistih v drugih podjetjih. »Učeča se organizacija 

je tista, ki skozi boljše znanje in razumevanje stalno izboljšuje procese aktivno

sti«. Skrivnost le-te je v odprti in učinkoviti komunikacijski mreži med vsemi, ki sodelujejo 

v poslovnem procesu. Učeča se organizacija je tista: 

• ki oblikuje klimo, kjer se vsak posameznik usposablja in razvija svoj potencial, 

• ki širi kulturo učenja na svoje stranke, dobavitelje, lastnike in druge poslovne partnerje, 

• ki vodi stalen proces sprememb zaradi učinkovitega doseganja ciljev vseh zaposlenih 

v organizaciji, 

• kjer sta delo in učenje sinonima, kjer so zaposleni sodelavci in prijatelji, tako delavci 

kot njihovi vodje; zato pa stalno kreirajo nove ideje, rešujejo probleme in iščejo nove 

možnosti za učenje (Možina, 1998). 

Znanje je težko opredeljiv pojem. Ni nekaj samo po sebi umevnega, ampak vedno obstaja 

v povezavi z nečim. Tako ga lahko opredelimo kot zavestno ali nezavestno sposobnost ukrepanja, 

kajti znanje se ob tej opredelitvi lahko pokaže samo ob delovanju. 

Ključna konkurenčna sposobnost v družbi znanja je torej znanje, organiziranje znanja, 

saj še tako izobražen posameznik, sam ne more delovati oziroma ukrepati (Jaklič 2006, 21). 

Prenoviti podjetje v smeri nenehno učečega se podjetja, je dejansko ideal, h kateremu 

težijo vsa vodilna podjetja. 

Spremenjena vloga managerjev v učeči se organizaciji zahteva sposobnost vodenja (leadership), 

ki sprosti človeške potenciale s komuniciranjem, spodbujanjem in timskim delom, 

kar pomeni, da se morajo tradicionalna načela managementa v odnosu do zaposlenih 

precej spremeniti (Zupan, 2001, 38). 

Samo najbolj uspešna podjetja se zavedajo, da je neprestan razvoj, motivacija, napredovanje 

in izobraževanje zaposlenih pot za dosego želenih ciljev. Zato je pomembno, da v 

podjetju izberejo primerne oblike in metode usposabljanja in jih tudi primerno izvedejo. 

Način vodenja in podpore vodstva je za učečo se organizacijo izrazitega pomena in zajema 

ter poudarja naslednja načela: 

• Spodbujanje sodelavcev k sproščanju svojih zmogljivosti pri delu. 

• Ustvarjanje ugodnega vzdušja za učenje. 

• Uvajanje znanja v neposredno delo in dosežek. 

• Povezovanje zaposlenih v skupno razmišljanje in delovanje. 

• Pogoj za uspešno učenje v organizaciji je celovita podpora vodstva. 

(Zupan, 2001). 

IZOBRAŽEVANJE ZAPOSLENIH 

Pojmi izobraževanje, učenje in usposabljanje se pogosto medsebojno zamenjujejo. Možina 

pravi, da je izobraževanje ključnega pomena za razvoj vsake družbe. Je načrtno pridobivanje 

znanja, spretnosti in sposobnosti za obvladovanje načinov za zadovoljevanje potreb, ki 

pomeni delovno komponento izobraževanja. Izobraževanje je pridobivanje življenjskih in 

delovnih izkušenj, navad ter razvijanje kritičnega odnosa do dela, dobrin, vrednot in okolja, 

ki je vzgojna sestavina izobraževanja (Možina 2002, 214). 

Izobraževanje vsebuje tudi vzgojno komponento, ki se odraža v pridobivanju življenjskih 

in delovnih izkušenj, navad ter v razvijanju kritičnega odnosa do dela, dobrin in okolja 

nasploh (Florjančič 1999, 129). 

Volf v osnovi izobraževanje loči na formalno in neformalno. Formalno izobraževanje je 

tisto, ki zahteva vpis in registracijo udeležencev in privede do neke vrste uradno formalno 

potrjenih izobraževalnih rezultatov, kot so dosežena stopnja izobrazbe, diploma ali poklicna 

kvalifikacija. Neformalno izobraževanje pa je tisto, ki ne poteka po običajni poti formalnega 

šolskega dela, ampak gre velikokrat za študij na daljavo s pomočjo medijev, v manjšem 

delu pa tudi kot neposredni osebni stik, kot na primer pogovor, konzultacije (Volf 

2007, 136). Z izobraževanjem zaposlenih si podjetje zagotovi boljše izrabljanje človeških 

virov, saj zaposleni, ki svoje delo nenehno izboljšujejo, dosegajo boljše delovne rezultate. 

Glavne prednosti izobraževanja zaposlenih so naslednje: 

• poveča se produktivnost in kvaliteta, 

• manj je odpadkov in nestrokovnega dela, 

• boljše in hitrejše je uvajanje novih metod dela, 

• manjša je potreba po nadzoru delavcev, 

• manj je nesreč pri delu, 

• večje zadovoljstvo pri delu in s tem manj fluktuacije in absentizma. 

Izobraževanje je potrebno uskladiti s cilji podjetja, ki pa naj bodo tako cilji managementa 

kot zaposlenih. Zato jih morajo vsi tudi poznati in razumeti ter jih sprejeti za svoje. Najpomembnejše 

pa je, da vodstvo poskrbi, da se izobraževanje podjetju obrestuje, pa čeprav je 

drago, kajti človek ima neprecenljivo vrednost takrat, ko zna več kot drugi. 

Učenje je tesno povezano z izobraževanjem in usposabljanjem. Izobraževanje se nanaša 

na pridobivanje znanja, izobrazbe za določeno delo, poklic. 

Usposabljanje je zasnovano na oblikovanju sposobnosti, spretnosti, navad, ki jih posameznik 

potrebuje pri svojem delu. Učenje zajema sestavine izobraževanja in usposabljanja. 

Je širši pojem od izobraževanja, izobraževanje pa je širši pojem od usposabljanja in hkrati 

ožji od učenja (Možina 2002, 18). 

Izpopolnjevanje pa pomeni, da posameznik svoje osvojeno znanje oziroma spretnosti dopolnjuje 

in spreminja ter mu omogoča širitev, dopolnitev svoje izobrazbe (Jereb 1989, 16). 

Dejavnost usposabljanja zaposlenih lahko ob ustrezni organiziranosti prinaša podjetju 

številne pozitivne učinke (Treven 1998, 208): 

• zmanjšanje stroškov učenja, 

• izboljšanje dela posameznikov, timov in celotnega podjetja z vidika kakovosti, učinkovitosti, 

hitrosti in produktivnosti, 

• izboljšanje operativne fleksibilnosti na podlagi njihove pripravljenosti za učenje in razvoja 

lastnih prednosti, 

• pridobivanje visoko usposobljenih posameznikov na podlagi njihove pripravljenosti 

za učenje in razvoja lastnih prednosti, 

• pomoč pri razvoju ustrezne kulture v podjetju, 

• zagotavljanje storitev porabnikom na višji ravni, 

• pridobivanje zaupanja zaposlenih v smoter in cilje podjetja, 

• pomoč pri upravljanju sprememb pri oskrbovanju zaposlenih z znanjem in sposobnostmi, 

ki so potrebne za prilagoditev podjetja novim razmeram. 

Učenje je proces, s katerim se organizacija prilagaja okolju. Organizmi ali organizacije, ki 

se ne učijo, ne morejo preživeti. V stabilnem okolju, za katerega so značilne številne 

spremembe, poteka učenje in prilagajanje počasi. Za učenje so značilni poskusi in napake. 

Vodilni kader mora zato spodbujati in nagraditi vsa prizadevanja, poskuse in porazdelitve 

virov, ki omogočajo in pospešujejo učenje v organizacijah. 

Dovzetnost za nove ideje in sprejemljivost za učenje je namreč usodno za vsako organizacijo 

(Treven 1998, 93-94). 

Učečo se organizacijo od klasične organizacije razlikuje: 

• sistematično reševanje problemov, 

• sistematično iskanje, 

• pridobivanje in preizkušanje novih znanj v praksi, 

• učenje iz lastnih preteklih uspehov in napak, učenje iz tujih izkušenj - benchmarking, 

• hiter ter učinkovit transfer znanja skozi organizacijo. 

ORGANIZACIJSKA KULTURA V POVEZAVI Z UČEČO SE ORGANIZACIJO 

V strokovni literaturi najdemo veliko izrazov za označevanje klime: organizacijska klima, 

organizacijska kultura, psihološka klima, osebnost podjetja, delovna klima ... Neal, West 

in Patterson (Neal, West in Patterson 2004, 5) v svoji študiji definirajo organizacijsko klimo 

10 zbornik StrokovneGa Seminarja 2011 � Strokovno društvo medicinSkih SeSter, babic in zdravStvenih tehnikov Pomurja Strokovno društvo medicinSkih SeSter, babic in zdravStvenih tehnikov Pomurja � zbornik StrokovneGa Seminarja 2011 11

kot percepcijo - zaznavo, kako zaposleni dojemajo lastno združbo in kako dojemajo svoje 

možnosti in pogoje dela. Posamezniki zaznavajo lastnosti združbe v okviru svojih lastnih 

vrednot, ki so pomembne za lastno blagostanje. Govorimo o »psihološki klimi« na ravni 

posameznika. Ko so zaznave skupne večjemu številu ljudi v združbi, govorimo o »organizacijski 

klimi«. 

Kulturo opredelimo kot rezultat skupinskega učenja. Ko se namreč člani skupine ali organizacije 

na dnevni ravni srečujejo s problemi in morajo skupno najti rešitev zanje, imamo 

pravzaprav temeljno situacijo oblikovanja in nastajanja kulture. V začetku nastanka skupine 

ali organizacije so zaposleni sposobni sodelovanja na osnovi predhodnih kulturnih izkustev 

in učenja, toda nove skupne izkušnje začenjajo oblikovati novo kulturo, ki nato postane 

ustaljena značilnost določene skupine (Mesner-Andolšek 1995, 88). 

Skupinski procesi učenja, v katerih nastaja kultura, potekajo vsak dan, saj se člani organizacije 

ves čas srečujejo z zunanjimi in notranjimi problemi, za katere morajo najti rešitve 

(Schein 1992, 174). 

Umestitev učeče se organizacije v Splošno bolnišnico Murska Sobota 

Podpora vrhnjega managementa v smeri razvoja učeče se organizacije: 

• omogoča strokovna izpopolnjevanja, 

• ločena sredstva za strokovna izpopolnjevanja, 

• štipendiranje deficitarnih poklicev, 

• spodbuja aktivne udeležbe, 

• reorganizacija kadrovske službe, 

• uvedba rednih letnih razgovorov, 

• skupna poročila o pripravnikih, 

• »modre srede«, 

• znanstveno-raziskovalni oddelek. 

Povzetek analize internih strokovnih izobraževanj »modre srede« za zaposlene s področja 

zdravstvene nege. 

Leto 2009 

število udeležencev 

250 

200 

150 

100 

50 

0 

Število udeležencev internih strokovnih izobraževanj v letu 2009, 

od septembra do decembra, po oddelkih 

210 

74 

29 25 

19 18 

Interni Kirurgija NBO Otroški Perio Ginek 

oddelek 

Niz1 


Leto 2010 


250 

200 

150 

100 

50 

0 

Leto 2011 


60 

50 

40 

30 

20 

10 

0 

238 

Kirurgija 

179 

Interni 

Kirurgija 

56 

Interni 

46 

Število udeležencev internih strokovnih izobraževanj 

v letu 2010, po oddelkih 

94 

70 

46 

39 

34 33 

NBO 

Očesni+ušesni 

Perio 

Ginek 

Infekcija 

Pralnica 

Otroški 

Pljučni 

Sterilizacija 

CIS 

Rentgen 

SOBO 

Uprava 

Patologija 

25 

oddelek 

19 14 12 11 8 5 1 

Število udeležencev internih strokovnih izobraževanj 

v letu 2011, od januarja do maja 

Očesni+ušesni 

29 

NBO 

18 

Infekcija 

15 

Otroški 

7 7 6 6 

Pralnica 

Perio 

oddelek 

Sterilizacija 

CIS 

Pljučni 

4 3 3 2 2 

Transfuzija UKC MB 

SOBO 

GINEK 

Niz1 

Niz1

Priporočila vodstvu: 

1. Vodstvo bolnišnice mora imeti jasno opredeljeno vizijo in strategijo razvoja bolnišnice. 

2. Razvito mora imeti kadrovsko službo, ki podpira management kadrovskih virov. 

• Kratkoročni in dolgoročni načrt zaposlovanja 

• Karierni seznam notranjih virov v kadrovski službi 

• Preverjanje znanja in drugih veščin pred zaposlovanjem 

• Kadrovska služba skrbi za karierni razvoj zaposlenih 

3. Prepoznati mora zaposlene z vertikalnim in horizontalnim razvojem kariere in jim omogočiti 

nadaljnje izobraževanje ali usposabljanje. 

• Skrb za izobraževanje in razvoj zaposlenih mora biti prioriteta organizacije in ne kadrovsko 

breme. 

• Kontinuiran razvoj izobraževanja po profilih znotraj organizacije 

• Dostopnost do svetovnih baz podatkov 

• Prepoznavnost in motiviranje posameznikov pri učenju 

4. Graditi mora na pozitivni organizacijski kulturi. 

5. Spodbujanje kreativnosti in inovativnosti - fond za implatacijo novih idej. 

ZAKLJUČEK 

Koncept učeče se organizacije, kot mehak pristop k spreminjanju organizacije, je primeren 

v razmerah, ko ima organizacija za prilagajanje spremembam dovolj časa, ko je ogroženost 

ciljev nizka - zmerna, ko so pričakovani odpori vplivnih udeležencev organizacije 

proti spremembam nizki - zmerni, kar pomeni, da bo v oblikovanje in izvajanje sprememb 

vključen širši krog zaposlenih. 

Učeča se organizacija si prizadeva razviti svoj človeški potencial do največje možne mere, tako 

da spoštuje potrebe svojih zaposlenih, da jim prepušča avtoriteto in odgovornost za njihova dejanja 

in učenje, torej jih opolnomoči na decentraliziranem odločanju in participativni strategiji 

(Watkins in Marsick, 1993: 8). Za doseganje odličnosti in nadpovprečnih rezultatov potrebuje 

vodstvo učeče se organizacije zavzete in motivirane zaposlene. Temu je predpogoj močna in prilagodljiva 

organizacijska kultura, ki spodbuja učenje in podpira odnose, sprejema intimnost, zaupanje 

in sočutnost ter sodelovanje (Senge, Garvin v Dimovski, Penger, 2004: 816). 

Torej učeča organizacija ni neko finalno stanje, ki ga organizacija doseže, temveč le eden 

izmed korakov na neskončni poti organizacijskega razvoja. 

Zdravstvene organizacije težijo k razvoju v učečo se organizacijo in nekatere kažejo že 

vidne rezultate. Prepoznane so predvsem po: učenje, ki ustvarja novo znanje (management, 

kakovost, varnost …), skupinsko sodelovanje (timsko, projektno delo), ne vztrajanje 

pri obstoječih izkušnjah (dovzetnost za spremembe oz. izboljšave), raziskovanje samega 

sebe (na dokazih podprta zdravstvena nega), interes za povečevanje in rast osebne vrednosti, 

iskanje povratnih informacij o tem, kaj delamo narobe, da bi tega v prihodnosti ne počeli, 

občasne prekinitve delovne oziroma poklicne poti in spremembe dejavnosti, ki lahko 

prebujajo nove strani človekove ustvarjalnosti, pripravljenost posameznika na sprejemanje 

znanj, ki ga vodijo v druge razsežnosti delovanja. 

LITERATURA 

Cvetko, Roman. 2002. Razvijanje delovne kariere. Koper: ZRS, Ljubljana: FDV. 

Černelič, Marja .2004. Učeča se organizacija in ravnanje z znanjem v organizaciji. Magistrsko delo. Ekonomska 

fakulteta, Ljubljana. 

Dimovski, Vlado, Penger, Sandra 2004. »Učeča se organizacija«. Teorija in praksa, 41, 5-6, 806-833. 

Florjančič, Jože in Janez Jereb. 1998. Načrtovanje kadrov in njihovega razvoja. V management kadrovskih 

virov, urednik S. Možina. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. 

Jereb, Janez.1989. Strokovno izobraževanje in razvoj kadrov. Moderna organizacija, Kranj. 

Ivanuša-Bizjak, Mirjana. 2006. Zaposleni-največji kapital 21. stoletja. Maribor: Pro-Andy. 

Miglič, Gozdana. 2000. Vrednotenje učinkov usposabljanja v upravi. Teorija in praksa, 37, 2/2000, 364-375. 

Svetlik, Ivan 2002. Vodenje sodelavcev; Kaj lahko vodje in kaj lahko k boljšemu vodenju prispeva 

kadrovska dejavnost? Kadri, 10, 7, 1. 

Tavčar, M.I. 1999. Na poti k učeči se organizaciji: študijsko gradivo za izobraževanje timov v okviru projekta« 

Mreže učečih se šol«. Koper: Visoka šola za management. 

Vukovič V. Na poti k učečemu se podjetju. Finance, 22.3.2000 

Zupan, Nada 1996. Human resources as a source of competitive advantage in transitional 

companies: the case of Slovenia. Slovenska ekonomska revija, 47, 5/6, 510-524. 


Aktivnosti zdravstvene nege pri 

preprečevanju okužb v bolnišnicah 

in drugih zdravstvenih ustanovah 

Šarika Benko 

dipl. med. sestra 


IZVLEČEK 

Teoretična izhodišča: Bolnišnične okužbe (BO), predvsem njihova pogostnost in uspešnost obvladovanja 

so med najpomembnejšimi kazalci kakovosti dela vsake zdravstvene ustanove, zlasti bolnišnice. 

BO pridobijo pacienti v bolnišnici ali neki drugi zdravstveni ustanovi, kjer se izvaja zdravstvena 

dejavnost. 

So neposredna vzročna zveza z izpostavljenostjo bolnikov pri postopkih diagnostike, terapije, 

zdravstvene nege in rehabilitacije. So del bolezni in del zdravljenja. So posledica interakcije med 

bolnikom, njegovo okolico, osebjem in obiskovalci. 

Ključne besede: bolnišnične okužbe, bolnik, prenos 

UVOD 

Bolnišnične okužbe (BO) prizadenejo 5 do 20 % bolnikov v času hospitalizacije. Dejavnikov 

tveganja je veliko, tako s strani bolnika, ki povečujejo njegovo dovzetnost; tako s strani 

okolja (trajanje bolnišničnega zdravljenja, intenzivne enote) in s strani bakterijske virulence 

in odpornosti proti antibiotikom. Na pojavnost lahko pomembno vplivajo še: 

• organizacijske težave v ustanovi, 

• kronično pomanjkanje ustreznega strokovnega kadra in nedoseganje predpisanih 

normativov št. osebja na bolniško posteljo, 

• pomanjkanje bolnišničnih kapacitet, 

• preobremenjenost bolniških postelj (prenatrpanost oddelkov), 

• neustrezna ali pomanjkljiva organiziranost preprečevanja in obvladovanja BO, vključno 

s pomanjkljivo higieno rok. 

Skrb za preprečevanje širjenja BO je naložena vsem zdravstvenim delavcem, ki nudijo 

zdravstveno oskrbo in vsaki zdravstveni organizaciji, ki mora zavzeti aktivno vlogo pri 

zmanjševanju bremena okužb. 

Z razumnimi ukrepi in izboljšanjem kakovosti dela se lahko prepreči vsaj tretjina BO, 

pri dveh tretjinah, skoraj nemogoče. 

Potrebno je, da se tega v ustanovi zavedajo, se naučijo, kako jih preprečevati; če nastanejo 

pa, kako se z njimi boriti, hitro prepoznavati dejavnike tveganja in prekinjati poti prenosa. 

Kako načrtovati smiselne aktivnosti v ZN za preprečevanje in obvladovanje okužb? 

• z epidemiološkim spremljanjem bolnišničnih okužb 

• s sistematičnim zbiranjem podatkov o pojavnosti in dejavnikih ki povečujejo ali 

zmanjšujejo tveganja za prenos 

• z analiziranjem podatkov, ki so pomembni pri ukrepanju 

• z rezultati, ki so ocena za učinkovitost ukrepov in kakovost dela v ustanovi 

Problem v zdravstvenih ustanovah predstavljajo večkratno odporne bakterije (VOB) 

• MRSA- proti meticilinu odporni stafilokoki 

• ESBL (ang. extended spectrum betalactamases) 

• VRE- vankomicin rezistentni enterokoki 

• večkratno odporni pseudomonas aeroginoza 

• Clostridij difficile in 

• drugi 

Posebnosti teh bakterij in aktivnosti v ZN za preprečevanje prenosa: 

MRSA označuje bakterije (zlati stafilokok-S. aureus), odporne na antibiotik, meticilin. 

Stafilokoki so običajni prebivalci kože in največkrat ne povzročajo bolezni. Približno 30 do 

40 % zdravih ljudi začasno ali stalno nosi zlati stafilokok, kot del stalne flore, ki naseljuje 

kožo in sluznico. Ima sposobnost hitrega širjenja med bolniki, ki nato postanejo nosilci 

(se kolonizirajo) in nimajo kliničnih znakov bolezni, so pa resno ogroženi ob poslabšanju 

zdravstvenega stanja. MRSA je zelo virulentna bakterija, ob ugodnih pogojih preživi daljši 

čas (na rokah 30 min., na predmetih in površinah tudi do 2 dni). Nosilstvu bakterije pogosto 

sledi okužba, ki lahko ogrozi zdravje. 

Ukrepi bolnišnične higiene: 

1. Standardni preventivni ukrepi 

2. Izolacijski ukrepi (kontaktna, konfortna izolacija) 

3. Odvzem nadzornih kužnin 

4. Dekolonizacija (dodatni higienski ukrep) 

Zgodnje odkrivanje MRSA v ustanovah: 

• Odvzem nadzornih kužnin (K, N, Ž; bris rane) po sprejetem protokolu. MRSA pogosto 

odkrivamo v nosno žrelni sluznici, na koži (kožne gube) in v rani (kontaminacija s kože). 

• Indikacije za odvzem brisov je potrebno določiti glede na tveganja za pojav okužbe. 

Posebno ogroženi so imunsko oslabljeni bolniki (DSO) in bolniki, ki dalj časa bivajo v 

bolnišnici in prejemajo antibiotično terapijo. 

• Z brisi lahko odkrijemo bolnišnično MRSA in MRSA domačega okolja (Ca MRSA). 

DEKOLONIZACIJA 

Je odstranitev bakterije MRSA s telesa. Tako preprečimo nevarnost za kasnejšo okužbo ter 

možnost navzkrižnega prenosa. Postopek traja pet dni. Vključuje umivanje celega telesa z 

uporabo antibiotičnega mila, antibiotične raztopine za izpiranje sluznic (žrelo) in anitbiotičnega 

mazila za nosno sluznico. V primeru prisotnosti MRSA v drugih kužninah (rana, 

aspirat, urin), se upoštevajo navodila zdravnika. 

Za uspešnost postopkov dekolonizacije je potrebno zagotoviti: 

• Optimalne pogoje za obravnavo bolnika z MRSA (zaščitni pripomočki za izvajalce 

ZN, sobo za osamitev bolnika, pripomočke za 1x uporabo). 

• Usposobljeno zdravstveno osebje za dosledno izvajanje dekolonizacijskih postopkov. 

Če se z MRSA kolonizira zdravstveno osebje, se izvaja enak higienski režim, kot pri bolnikih. 

Zdravstveni delavec v času izvajanja dekolonizacije ne sme biti v neposrednem stiku 

z bolniki. 

ESBL (ang. extended spectrum beta lactamases) so bakterije, odporne na beta laktamske 

antibiotike. Bakterije tvorijo posebne encime, ki povzročajo odpornost bakterij na antibiotike. 

Rezervoar za bakterije so prebavila. Nosilstvo lahko traja več mesecev. Pojav ESBL 

bakterij je pogosto posledica predhodnega (pogosto neupravičenega) zdravljenja z antibiotiki, 

(cefalosporini). 

Povzročajo lahko hude okužbe sečil, ran, dihal, sepso, ki jih je potrebno zdraviti z antibiotiki. 

Bakterija se prenaša direktno (fekalno/oralna pot), preko umazanih rok in posredno 

preko kontaminiranih predmetov in pripomočkov. 


Odkrivanje kolonizacij z ESBL 

Nosilstvo bakterij ugotavljamo z brisi rektuma ali perianalnega predela; iz vzorca blata, iz 

urina; z brisi rane ali z aspiratom traheje. 

Za odvzem brisa rektuma potrebujemo: 

• transportno gojišče z brisom; 

• bris predhodno navlažimo s sterilno fiziološko raztopino, tako da prelijemo po palčki; 

• izvedba postopka: s palčko obrišemo predel anusa s trikratnim vrtljajem (prisotnost blata). 

Oskrba koloniziranega bolnika z MRSA/ ESBL bakterijo izven bolnišnice, v DSO ali doma, 

zahteva poostreno higieno celega telesa, redno in temeljito umivanje rok (po uporabi WCja). 

Osamitev bolnika, brez znakov okužbe v domačem okolju ni potrebna. 

V primeru kliničnih znakov okužbe je potrebno bolnišnično zdravljenje in izvajanje vseh 

standardnih in izolacijskih ukrepov. 

Sistem preprečevanja pojava in širjenja BO je sestavljen iz: 

• standardnih ukrepov, ki se izvajajo ob direktnem stiku z bolnikom ali njegovimi izločki, 

• izolacijskih ukrepov, ki se nanašajo na preprečevanje prenosa okužb z znanimi, epidemiološko 

pomembnimi povzročitelji, ki se širijo s stikom, preko kapljic in zraka. 

Standardni ukrepi predstavljajo primarno strategijo za uspešno preprečevanje prenosa 

okužb z večkratno odpornimi bakterijami. 

Bistvo teh ukrepov je prepoznati dejavnike tveganja za pojav okužb in s tem prekinitev 

poti širjenja in navzkrižnega prenosa bakterij. 

Osnova standardnih ukrepov je higiena rok in uporaba zaščitnih medicinskih rokavic. 

Higiena rok je ob pravilno načrtovanih postopkih ZN, del celovitega sistema z namenom, 

preprečiti prenos mikroorganizmov preko rok zdravstvenega osebja. 

Umivanje rok se priporoča le izjemoma, kadar so roke vidno umazane, mokre, kontaminirane 

s telesnimi izločki in po načelih osebne higiene. 

Z umivanjem odstranimo umazanijo z rok; z razkuževanjem rok pa mikroorganizme 

uničimo in se tako izognemo tveganju okužbe na delovnem mestu. 

Roke razkužujemo po standardu petih korakov in metodi vtiranja alkoholnega razkužila 

30 do 60 sekund. Roke je potrebno razkužiti: 

• pred in po vsakem stiku z bolnikom ali izločki, 

• pred in po uporabi rokavic, 

• pred in po posegih in 

• med prehajanjem iz nečistih, na čista dela. 

MEDICINSKE ROKAVICE 

V poglavje higiene rok sodi tudi uporaba zaščitnih medicinskih rokavic. 

Je z dokazi podprt ukrep, ki zaščiti bolnike, zdravstvene delavce in bolnikovo okolico 

pred okužbo. Rokavice varujejo le, če jih pravilno uporabljamo. Nepravilnosti pri uporabi 

so zelo pogoste. 

Zdravstveni delavci si pogosto ne menjajo rokavic med enim in drugim bolnikom, ali pri 

enem bolniku, predvsem kadar se izvaja več posegov. 

Uporaba rokavic v situaciji, ko to ni potrebno, nima dokazane koristi, prinaša pa dodatne 

stroške. 

Indikacije za uporabo rokavic 

Ne sterilne preiskovalne rokavice uporabljamo povsod, kjer pričakujemo onesnaženje rok 

z izločki, iztrebki bolnika ali s krvjo in drugimi telesnimi tekočinami pri diagnostiki, ZN 

in zdravljenju. 

Sterilne kirurške ali preiskovalne pa za aseptične in invazivne posege, da zaščitimo bolnika 

pred vnosom mikroorganizmov v sterilna področja in za zaščito bolnika. 

Izredno pomembno je, da je zdravstveni delavec sposoben prepoznati priložnosti za NE 

uporabo rokavic, in da izbere pravilno vrsto rokavic. 

Navodila zdravstvenim delavcem, kdaj naj uporabijo zaščitne rokavice, ne smejo biti 

preveč ohlapna, oziroma morajo biti zelo natančna. 

Sterilne rokavice naj bodo pakirane tako, da je vsak par zavit posebej; ne sterilne pa v 

škatli, zaščitene pred onesnaženjem in z odprtino, ki omogoča odvzem le ene rokavice naenkrat. 

Pravilna uporaba rokavic dopolnjuje higieno rok in je učinkovita, kolikor se pravilno izvaja. 

Opozorila pri uporabi rokavic 

• rokavice so propustne, zato zaščita ni popolna, 

• predrte in onesnažene takoj zamenjamo, 

• pred in po uporabi rokavic roke razkužimo, 

• rokavice uporabljamo za en poseg in enega bolnika, 

• uporabo rokavic časovno omejimo glede na strokovne kriterije, 

• z rokavicami ne hodimo naokrog in ne prijemamo površin in predmetov. 

Za pravilno uporabo rokavic je potrebno veliko motivacije, učenja in spodbujanja zdravstvenih 

delavcev, da presežemo različne karakterne in osebnostne značilnosti, navade in 

neznanja. 

Izolacijski ukrepi 

Dosledno upoštevanje preventivnih izolacijskih ukrepov zmanjša verjetnost okužbe in nevarnost 

prenosa bakterije. 

Bolnika izoliramo kontaktno ali kohortno. Izvaja se poostrena higiena celega telesa 

(anogenitalna) in higiensko vzdrževanje bolnikove okolice. Če bolnik nima v sobi lastnih 

sanitarnih prostorov, je potrebno skupne sanitarne prostore po vsaki uporabi koloniziranega 

bolnika z MRSA/ESBL dodatno očistiti in razkužiti. Bolnika je potrebno poučiti o nevarnosti 

prenosa bakterij in poudariti pomen umivanja rok, predvsem po uporabi WC-ja. 

O preventivnih higienskih ukrepih je koristno poučiti tudi svojce. 

Organizacija dela in higiena vsake ustanove temelji na pravilni in disciplinirani izvedbi 

higienskih ukrepov. 

Z njimi dosežemo optimalne pogoje, brez nevarnih povzročiteljev okužb. 

S stalnim izobraževanjem in poglabljanjem znanja, na katerem koli področju BO, dosežemo 

relativno trajne spremembe vedenja pri izvajanju higienskih in drugih smiselnih 

ukrepov za preprečevanje BO. 

LITERATURA: 

Strokovne podlage za pripravo programa za obvladovanje in preprečevanje bolnišničnih okužb 2000/03; 

Delovna skupina pri ministrstvu za zdravje RS. 

Bolnišnične okužbe; Zbornik predavanj - Slovensko društvo za bolnišnično higieno; Strokovni seminar; 

mar. 2003. 

Priporočila za preprečevanje širjenja ESBL pozitivnih bakterij; ministrstvo za zdravje; Nacionalna komisija 

za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb; Verzija1, 2011. 


Predstavitev projekta uvedba rednih 

letnih razgovorov v Splošni bolnišnici 

Murska Sobota 

Mag. Zdenka Gomboc 

prof. zdr. vzg. 


IZVLEČEK 

Teoretična izhodišča: Razlogov za uvajanje letnih razgovorov je veliko. Gre za učinkovito orodje 

vodenja, katerega namen je mobilizacija energije posameznikov za uresničevanje lastnih ciljev in s 

tem posledično ciljev organizacije. 

V minulem letu (2010) se je vodstvo bolnišnice odločilo za uvedbo projekta - redni letni razgovori. 

Uvedbe rednih letnih razgovorov (v nadaljevanju RLR) smo se lotili sistematično oziroma po 

korakih, kot jih narekuje projektno delo. 

Ključne besede: redni letni razgovor, projekt, vodje, sodelavci. 

UVOD 

Osnovni namen uvedbe rednih letnih razgovorov, s slehernim zaposlenim, je bil povečati 

zadovoljstvo zaposlenih in učinkovitost ter uspešnost naše bolnišnice. Poleg omenjenega 

osnovnega namena je potrebno izpostaviti še ostale prednosti, ki jih prinašajo uspešno 

izvedeni redni letni razgovori, vsaj trem ključnim udeležencem v naši bolnišnici, in to so: 

za sodelavca: 

• sodelavci bolje spoznajo svojo vlogo v delovnem procesu, 

• izrazijo mnenja, ideje in pripombe, ki vplivajo na uspešnost poslovanja, 

• pridobijo povratne informacije o svojem delu in pridobijo tudi informacije, kaj se od 

njih pričakuje v prihodnosti. 

za vodje: 

• bolje spoznajo svoje sodelavce in njihov odnos do dela, 

• seznanijo se z njihovimi pogledi na prihodnost, 

• pridobijo mnenja, izvirne ideje in pripombe za izboljšanje postopkov in procesov 

dela, 

• pridobijo podatke o pričakovanjih, načrtih, željah sodelavcev v zvezi z osebnim razvojem, 

ki se v nadaljevanju uporabijo kot osnova za izdelavo plana izobraževanja in plana 

kadrovskih sprememb, 

• pridobijo letno oceno delovne uspešnosti sodelavca. 

za zavod oziroma bolnišnico: 

• pa poleg že na začetku naštetih prednosti, prinaša uvedba rednih letnih razgovorov 

tudi možnost odkrivanja potencialov v zaposlenih, 

• pridobivanja mnenj o primernosti organizacije dela in možnih spremembah, 

• vplivanje na uspešnost zavoda kot celote preko dvigovanja delovne uspešnosti posameznikov. 

Številne raziskave, kot tudi izkušnje, kažejo na dejstva, da se zdravstvene organizacije zaradi 

svoje velikosti, specifičnosti in hierarhične strukture težje prilagajajo spremembam in 

težijo k ohranjanju »status-a q«, kar pa v današnjem času ni prednost. Tega spoznanja se 

morajo zavedati zlasti vodje v omenjenih organizacijah, da bodo v izogib omenjenim pomanjkljivostim 

uvajali pristope in orodja, ki le-te zmanjšujejo. In prav redni letni razgovori 

so eno izmed takih orodij. 

PROJEKT 

1. Faza – načrtovanje projekta RLR 

V sodelovanju z zunanjo svetovalko, gospo Metko Lampetovo, je vodstvo bolnišnice pripravilo 

načrt uvedbe RLR. 

2. Faza – usposabljanje vodij in sodelavcev za izvedbo RLR 

V mesecu maju smo izvedli tri delavnice (4. 5., 6. 5., in 10. 5. 2010), in sicer za vrhnje vodstvo 

in vodje na drugi ravni vodenja, s ciljem vodje usposobiti za uspešno izvedbo rednih letnih 

razgovorov. Skupaj se je omenjenih delavnic, ki so bile obvezne, udeležilo 45 vodij od 

50 vabljenih, kar predstavlja 90 %. Izobraževanja oz. delavnic se ni udeležilo 5 predstojnikov 

iz sledečih oddelkov: ginekološko-porodniškega oddelka, očesnega oddelka, ORL-oddelka, 

otroškega oddelka in oddelka za patologijo). 

Vsak udeleženec je prejel Priročnik za uspešno izvedbo projekta z ocenjevanjem delovne 

uspešnosti v javnem zavodu. 

3. Faza – izvedba RLR 

Ko smo vodje usposobili za izvajanje RLR, smo začeli z naslednjo fazo oz. izvedbo RLR, ki 

se je začela 1. 6. 2010. Vodje in zaposlene smo najprej seznanili s terminskim planom izvedbe 

RLR in z navodili, iz katerih je bilo razvidno, da morajo začeti izvajati RLR brez ocenjevanja 

delovne uspešnosti. 

Vsak vodja je prejel tudi potrebno gradivo (akt o sistematizaciji, opise del in nalog, plan 

izobraževanja, poročilo o RLR za vsakega zaposlenega, kateremu je nadrejen glede na interno 

organizacijo dela (oz. aktu o sistematizaciji delovnih mest). 

4. faza – Evalvacija izvedbe RLR 

Evalvacija je bila sprotna in končna. 

Sprotno evalvacijo so izvajali vodje oz. izvajalci RLR in vodja projekta. Najpogosteje izražene 

ugotovitve oz. izkušnje, izrečene, tako vodij kot zaposlenih, so bile pozitivne. Oboji 

so izrekali zadovoljstvo z RLR. Nekaj pa je bilo tudi pripomb na račun pomanjkanja časa 

za izvedbo RLR. Da bi imeli bolj objektivno oceno o samih izkušnjah z RLR, bomo v tem 

letu izvedli še anketo. 

Končna evalvacija 

Končno evalvacijo smo izvedli v mesecu januarju in februarju 2011. Slednja je pokazala, 

da smo od 1. 6. do konca leta 2010 z zaposlenimi opravili 735 ali (81,49 %) RLR, 167 ali 

(18,51 %) nismo opravili, od skupaj 902 zaposlenih na dan, ko smo pričeli z RLR. Pripravili 

smo poročilo o izvedenih rednih letnih razgovorih vodstvu bolnišnice in predloge za učinkovitejšo 

izvedbo ter dodatno izobraževanje. 

Lahko zaključimo, da je projekt v manj kot v enem letu zaživel. V letu 2011 smo znova 

pristopili k izvedbi RLR. Tokrat z vključitvijo ocene delovne uspešnosti. 

Da bi izboljšali uspešnost opravljanja RLR z zaposlenimi, smo izvedli izobraževanje oz. 

delavnico na temo izvedba RLR (16. 2. 2011) za vodje, ki se v minulem letu niso udeležili 

edukacije. 

Prav tako smo vse vodje, ki so v minulem letu izvajali RLR seznanili z uspešnostjo izvedbe 

projekta in jih opozorili na pomanjkljivosti in jim še enkrat predstavili Uredbo o napredovanju 

javnih uslužbencev v plačne razrede. 


Za konec si lahko zaželimo, da bi rezultate oziroma prednosti, ki jih prinašajo dobro izvedeni 

redni letni razgovori, zaznali čim prej, oziroma v prihodnjih letih. 

LITERATURA 

Gomboc Z. Poročilo o opravljenih rednih letnih razgovorov z zaposlenimi v SB Murska Sobota, 2010. 

Interno gradivo. 

Lampe M. Redni letni razgovor. Priročnik za izvedbo projekta Splošna bolnišnica Murska Sobota. 

Interno gradivo. 

Celovit pristop k obvladovanju 

tveganja pri ravnanju z zdravili 

1 Marija Kohek 


dipl. m. s. 

2 Metka Lipič Baligač 

dipl. m. s. 

1,2 Splošna bolnišnica Murska Sobota 

IZVLEČEK 

Teoretična izhodišča: Področje zagotavljanja varne in kakovostne obravnave bolnika vključuje tudi 

varnost pri ravnanju z zdravili. Zdravila imajo pomembno vlogo v procesu zdravljenja in obravnave, 

vendar njihova uporaba ni brez tveganj – zaradi neželjenih učinkov, napak pri predpisovanju 

in dajanju ali neustrezne kvalitete. V Splošni bolnišnici Murska Sobota smo se v kontekstu zagotavljanja 

in dvigovanja nivoja varne zdravstvene oskrbe odločili za sistematični pristop. Le-ta 

bo vključeval organiziran management obvladovanja kliničnih tveganj. Pomembno pri organizaciji 

tega področja je pravočasno zaznavanje in izključevanje morebitnih tveganj, kar bomo dosegli s 

praktičnim kontroliranjem izpostavljenih točk. Z namenom, da ugotoviva obstoječe stanje, smo izvedli 

anonimno anketo med zaposlenimi na področju zdravstvene nege na vseh hospitalnih oddelkih 

naše bolnišnice. Z analizo stanja bomo lahko na področju uporabe zdravil zgradili dobre temelje 

za prihodnost, in sicer na področju zagotavljanja še večje stopnje varnosti. 

Anketa je zajemala 100 vprašalnikov in štiri pomembne sklope, povezane z zdravili. Odziv anketirancev 

in njihovo zanimanje za področje varnosti uporabe zdravil, in kulture varnosti nasploh, 

je bil izredno dober. 

Ključne besede: varnost, kakovost, zdravila 

UVOD 

Pri ravnanju z zdravili in zagotavljanju varne oskrbe bolnikov je potrebno poznavanje teoretičnih 

podlag, na osnovi katerih lahko v procesu dela načrtujemo aktivnosti. 

Medicinske napake (medical errors) oziroma odstopanja od splošno veljavnih predpisov, 

smernic ali priporočil za oskrbo bolnikov so razmeroma pogoste, vendar na srečo ne 

povzročajo bolniku nobene ali pa le lažjo škodo. 

Škodljive, neželene učinke zdravil (adverse drug reactions) poimenujemo tiste nenamerne, 

neželene, škodljive posledice zdravil, ki so bila dana v običajnih odmerkih. Neželenih 

učinkov zdravil ne štejemo med napake pri zdravljenju, temveč med neželene dogodke 

(adverse events) v širšem pomenu besede. 

Napaka pri uporabi zdravil (medical error) je po definiciji Nacionalnega sveta za koordinacijo 

poročanja in preprečevanja napak (ZDA) »vsako nenamerno odstopanje od običajnih 

postopkov (zdravstvenega osebja ali bolnikov) pri uporabi zdravil, ki ga je možno preprečiti 

in lahko vodi v napako ali povzroči škodo bolniku.« Definicija napake pri ravnanju 

z zdravili je tesno vezana na zdravstveno osebje in bolnika ter na potencialno možnost preprečevanja 

(Možina M., 2007, str. 174).

Raziskava: 

V predstavljenem članku je bila opravljena raziskava s pomočjo izvedene ankete. Za analizo 

dobljenih podatkov smo uporabili Kruskal-Wallisov test. 

Namen je bil narediti posnetek stanja varnosti na področju varnega ravnanja z zdravili v 

vseh segmentih. S pomočjo vprašalnika sva želeli odkriti šibke točke na področju ravnanja 

z zdravili in na osnovi le-tega pripraviti predloge izboljšav v smislu obvladovanja kliničnih 

tveganj. 

Metoda raziskave 

Anketa temelji na pridobivanju podatkov o določenem področju obravnave v načrtovanem 

obsegu na podlagi vnaprej predlaganih odgovorov in ponujene možnosti predlogov 

za vsak sklop. 

Velikost vzorca 

Anketni listi so bili poslani 100 naključno izbranim zaposlenim na področju zdravstvene 

nege na vse hospitalne oddelke SB Murska Sobota. Različna področja so glede na njihovo 

velikost tudi procentualno zajeta v primernem deležu. Na kirurški oddelek (KRG) je bilo 

poslanih 20 vprašalnikov, na ušesni in očesni oddelek (ORL in OČE), 5 vprašalnikov, na 

oddelek za neakutno obravnavo (NBO), je bilo poslanih 7 vprašalnikov, v enoto za perioperatvno 

medicino, 5 vprašalnikov, na pljučni oddelek (PLJ), 5 vprašalnikov, na infekcijski 

oddelek (INF), 10, na otroški oddelek, (OTR) 10 vprašalnikov, na ginekološko-porodni oddelek 

(GIN-POR), 10 vprašalnikov in na interni oddelek z intenzivno enoto (INT), 25 vprašalnikov. 

Od tega smo dobili vrnjenih 97 anketnih listov, kar predstavlja 97 % vrnjenih anket. Trije 

anketni vprašalniki niso bili vrnjeni; 1 % iz OTR- oddelka in 2 % iz INT- oddelka. 

Hipotezi: 

1. Vsi vsebinski sklopi varnega ravnanja z zdravili niso enako dobro obvladljivi. 

2. Doslednejši pristop k varnem shranjevanju zdravil pomeni tudi pogostejše upoštevanje 

navodil pred, med in po aplikaciji zdravil. 

Uporabljeni statistični postopki za analizo podatkov raziskave 

Opisi podatkov so v tej analizi prikazani kot porazdelitve frekvenc in centralnih vrednosti 

ter mer razpršenosti. Aritmetična sredina je definirana kot vsota vseh vrednosti, deljena 

s številom enot, na katerih je bila spremenljivka izmerjena. Standardni odklon je mera 

razpršenosti podatkov. V analizi je bil uporabljen Kruskal-Wallisov test za razlike v ocenah 

sklopov varnega ravnanja z zdravili med anketiranci v različnih oddelkih. Kruskal-Wallisov 

test je neparametrični ekvivalent analize variance za podatke, ki so nenormalno porazdeljeni, 

oziroma so njihove variance heterogene. 

Spearmanov test korelacije meri vzajemno povezavo med dvema numeričnima spremenljivkama. 

Neposredna ali pozitivna korelacija obstaja, ko sta padec in porast vrednosti 

v eni spremenljivki povezani s padcem oziroma porastom v drugi spremenljivki. Inverzna 

ali negativna korelacija obstaja, ko porast vrednosti v eni spremenljivki spremlja padec 

vrednosti v drugi spremenljivki in obratno. Spearmanov test korelacije uporablja rangirane 

vrednosti spremenljivk. 

Koeficient reliabilnost (Chronbachova alfa) spada med metode za ugotavljanje notranje 

konsistentnosti med vprašanji celotnega vprašalnika, ki so bila merjena na enotni lestvici 

od 1 do 4, kjer ocena 1 pomeni najvišjo stopnjo soglasja z izbrano postavko, ocena 4 pa 

najnižjo stopnjo soglasja. 

Srednje vrednosti posameznih sklopov, ki so normalizirane, so enostavno seštete vrednosti 

odgovorov in deljene s številom vprašanj v posameznem sklopu, tako da obdržimo 

originalno vrednost spremenljivke, ki je bila kodirana od 1 do 4. 

Analiza podatkov 

V analizi sva zajeli 4 pomembna področja ravnanja z zdravili: 

• shranjevanje zdravil 

• priprava zdravil in bolnika pred aplikacijo 

• aplikacija zdravil 

• obdobje po aplikaciji zdravila 

Vsa našteta področja predstavljajo enako pomembne segmente, če želimo zagotoviti varno 

in kakovostno obravnavo in imeti dobro urejeno področje obvladovanja kliničnega tveganja. 

Slika 1. Struktura anketirancev po oddelkih bolnišnice 

Tabela 1: Rang odgovorov na posamezna vprašanja (nižja ocena predstavlja višje strinjanje 

ali pogostejše ravnanje, višja ocena pomeni šibkejše strinjanje oziroma manj pogosto ravnanje) 

celotnega vprašalnika. 


1. Zdravila imate shranjena ločeno. 

9. Primerno ravnanje z zdravili vpliva na varnost 

97 1 2 1,0 0,2 

obravnave bolnika. 

8. Pri svojem delu čutim odgovornost za ustrezno 

97 1 2 1,0 0,2 

shranjevanje zdravil. 97 1 2 1,1 0,3 

6. Upoštevam pravilo 7P pri aplikaciji bolnika. 

1. Upoštevam načela standardov hospitalne higiene 

95 1 2 1,1 0,3 

pred aplikacijo zdravila. 97 1 2 1,1 0,3 

2. Predaja službe vsebuje tudi pomembne podatke glede terapije. 95 1 2 1,1 0,3 

2. Upoštevam standard aplikacije zdravil. 97 1 2 1,1 0,3 

4. Zdravila so ustrezno označena, preden jih apliciramo. 97 1 3 1,1 0,4 

8. Stranske učinke zdravila poročam nadrejeni osebi. 97 1 4 1,1 0,5 

9. Napako evidentiram in o njej seznanim nadrejenega. 96 1 3 1,2 0,4 

1. Vsi v timu so seznanjeni o posebnostih terapije pri bolniku. 95 1 2 1,2 0,4 

2. Infuzijske raztopine so jasno ločene glede na vsebnost snovi. 

4. Prepričam se, ali je bolnik pogoltnil zdravila, če gre 

97 1 2 1,2 0,4 

za peroralni vnos. 97 1 2 1,2 0,4 

7. Opazujem in dokumentiram pojav stranskih učinkov zdravila. 96 1 4 1,2 0,5 

5. Hladilnik za shranjevanje zdravil je izključno za ta namen. 97 1 3 1,3 0,5 

5. Pri pripravi zdravil so upoštevana pravila 7P. 

6. Temperatura hladilnika za shranjevanje zdravil 

97 1 3 1,3 0,5 

je dokumentirano spremljana. 

10. Ustrezno označena zdravila, glede koncentracije, dobimo 

97 1 4 1,3 0,6 

na oddelek še iz centralne lekarne. 96 1 4 1,3 0,6 

3. Stranski učinki zdravil so trajno evidentirani. 91 1 4 1,3 0,6 

2. Pri delu so upoštevani standardi in navodila. 

7. Mesečno kontrolirate rok uporabnosti zdravil in je 

97 1 3 1,3 0,5 

to dokumentirano. 

6. Pred aplikacijo zdravila vsakega bolnika vprašamo 

97 1 4 1,3 0,6 

o morebitni alergiji. 

4. Temperatura za shranjevanje zdravil je ustrezna in je to 

95 1 3 1,3 0,5 

dokumentirano. 97 1 3 1,3 0,5 

3. Zdravila so jasno označena gleda na koncentracijo snovi. 95 1 3 1,4 0,6 

7. Bolnika seznanimo s terapijo, ki jo bomo aplicirali. 96 1 3 1,4 0,5 

3. Zdravila apliciramo, ko so primerne temperature. 

3. Pred aplikacijo zdravila se prepričam o ustrezni 

97 1 2 1,4 0,5 

temperaturi zdravila za apliciranje. 97 1 3 1,4 0,5 

N 

Minimum 

Maximum 

Povprečni odgovor 

SD 

5. Odpustno pismo vsebuje podatek o pojavu alergije. 

10. Skorajšnjo napako evidentiram in o njej poročam 

92 1 4 1,4 0,7 

nadrejeni osebi. 

5. Iz okolice bolnika so odstranjeni moteči faktorji (obiski, 

94 1 4 1,4 0,7 

čistilna služba), ko apliciram zdravilo. 96 1 4 1,5 0,6 

8. Bolnika vprašamo o terapiji, ki jo jemlje doma. 

4. Odpustno pismo vsebuje podatek o pojavu stranskih 

96 1 3 1,5 0,6 

učinkov zdravila. 90 1 4 1,6 0,8 

1. Za pripravo zdravil imamo ustrezen prostor. 96 1 4 1,6 0,9 

9. Bolnika vprašamo za dovoljenje pred aplikacijo zdravila. 97 1 4 1,9 0,8 

10. Bolnika seznanimo s stranskimi učinki zdravila. 96 1 4 2,2 0,9 

Med šest najmanj pogosto realiziranimi postavkami varstva z zdravili, po ocenah anketirancev, 

so štiri iz sklopa vprašanj o pripravi zdravil in bolnika pred aplikacijo zdravila (za 

pripravo zdravil imamo ustrezen prostor; bolnika vprašamo o terapiji, ki jo jemlje doma; 

bolnika vprašamo za dovoljenje pred aplikacijo zdravila; bolnika seznanimo s stranskimi 

učinki zdravila). Najmanj pogosto so po mnenju anketirancev tudi “iz okolice bolnika odstranjeni 

moteči faktorji (obiski, čistilna služba)” in “odpustno pismo vsebuje podatek o pojavu 

stranskih učinkov zdravila.” 

Skladnost sklopov – področij varnega ravnanja z zdravili 

Skupna ocena konsistentnosti sklopov je visoka, saj znaša koeficient reliabilnosti, 746, 

(merjen na lestvici od 0 do 1). Domneva, da pomeni visoka ustreznost ravnanja z zdravili 

v enem sklopu tudi visoko skladnost v vseh ostalih sklopih, drži. Med vsemi sklopi smo 

izračunali tudi pozitivne in statistično značilne korelacijske koeficiente (Spearmanov test). 

Tabela 2: Povprečne normalizirane vrednosti sklopov, kjer nižja ocena pomeni višjo stopnjo 

strinjanja z vsebino postavk sklopa, višja ocena pa nižjo stopnjo strinjanja. 

Število Srednja 

Sklopi varnosti pri ravnanju z zdravili 

odgovorov vrednost SD 

Shranjevanje zdravil 97 1,21 ,24 

Priprava zdravil in bolnika pred aplikacijo 95 1,50 ,39 

Aplikacija zdravil 96 1,24 ,27 

Obdobje po aplikaciji zdravila 90 1,32 ,42 

Vse povprečne vrednosti sklopov, oziroma seštevka posameznih odgovorov v sklope in deljenega 

s številom odgovorov v sklopu, so med 1,2 in 1,5 in jih lahko interpretiramo vse kot 

kazalce zelo visoke ustreznosti ravnanja z zdravili. 

Slika 2. Srednje vrednosti odgovorov v sklopu vprašanj o ustreznosti shranjevanja zdravil po 

oddelkih. 

Na sliki 2 vidimo, da je razpon razlik v povprečnih vrednostih odgovorov na vprašanja o 

ustreznosti shranjevanja zdravil sicer majhen, saj je večina odgovorov med popolnim do 

pogostim soglasjem, vendar pa je stopnja strinjanja anketirancev odvisna od pripadnosti 

oddelku (Kruskal-Walis test; p=,011). 


Slika 3. Srednje vrednosti odgovorov v sklopu vprašanj o ustreznosti priprave zdravil in bolnika 

po oddelkih 

Na sliki 3, ki prikazuje razpon ocen ustreznosti priprave zdravil in bolnika pred aplikacijo 

med oddelki, vidimo, da se je variabilnost povprečnih odgovorov med oddelki nekoliko 

povečala. Glede na rezultate testiranja rangov je stopnja strinjanja anketirancev odvisna od 

pripadnosti oddelku (Kruskal-Walis test; p=,000). Zelo verjetno je, da imajo enote s povprečno 

največ soglasja s pravili varnosti kot so ORL-OCE, GIN-POR, pljučni oddelek, in 

enote s povprečno najmanj soglasja kot so infekcija, PERIO-REA, zelo različne ustreznosti 

priprave zdravil in bolnika pred aplikacijo. 

Slika 4. Srednje vrednosti odgovorov v sklopu vprašanj o ustreznosti aplikacije zdravil po oddelkih 

Slika 4 prikazuje razpon ocen ustreznosti aplikacije med oddelki. Vidimo, da je variabilnost 

povprečnih ocen na podlagi odgovorov med oddelki relativno majhna, saj se večina 

ocen giblje med vedno in občasno. Glede na rezultate testiranja rangov je stopnja strinjanja 

anketirancev tudi pri tem sklopu odvisna od pripadnosti oddelku (Kruskal-Walis test; 

p=,010). 

Slika 5. Srednje vrednosti odgovorov v sklopu vprašanj o ustreznosti obdobja po aplikaciji 

zdravil po oddelkih 

Slika 5 prikazuje razpon ocen ustreznosti pravil v obdobju po aplikaciji zdravila med oddelki. 

Vidimo, da variabilnost povprečnih ocen na podlagi odgovorov med oddelki ni prav 

velika, saj se večina ocen giblje med vedno in občasno. Glede na rezultate testiranja rangov 

je stopnja strinjanja anketirancev tudi pri tem sklopu odvisna od pripadnosti oddelku 

(Kruskal-Walis test; p=,004). 

Zgornje slike kažejo razlike v strinjanju s posameznimi sklopi varnega ravnanja z zdravili, 

kjer povprečno nižje ocene kažejo boljše strinjanje s pravili in ustreznejše ravnanje z 

zdravili. Malo poenostavljena ugotovitev je, da delavci pljučnega oddelka vedno upoštevajo 

pravila pri ravnanju z zdravili, delavci infekcijskega oddelka pa redkeje. 

Tabela 3: Povprečni odgovori na vprašanja v sklopu priprava zdravil in bolnika pred aplikacijo 

in testiranje razlik v rangih ocen med oddelki s testom Kruskal-Walis. 

N Povprečna 

ocena 

SD Chikvadrat 

4. Zdravila so ustrezno označena preden 

jih apliciramo. 

97 1,1 0,4 20,1 0,010 

5. Pri pripravi zdravil so upoštevana pravila 7P. 97 1,3 0,5 11,8 0,159 

2. Pri delu so upoštevani standardi in navodila. 97 1,3 0,5 13,6 0,093 

6. Pred aplikacijo zdravila vsakega bolnika 

vprašamo o morebitni alergiji. 

96 1,3 0,5 16,3 0,038 

7. Bolnika seznanimo s terapijo, ki jo bomo 

aplicirali. 

97 1,4 0,5 23,5 0,003 

3. Zdravila apliciramo, ko so primerne temperature. 97 1,4 0,5 15,6 0,049 

8. Bolnika vprašamo o terapiji, ki jo jemlje doma. 97 1,5 0,6 11,7 0,165 

1. Za pripravo zdravil imamo ustrezen prostor. 96 1,6 0,9 13,1 0,110 

9. Bolnika vprašamo za dovoljenje pred aplikacijo 

zdravila. 

97 1,9 0,8 21,7 0,006 

10. Bolnika seznanimo s stranskimi učinki zdravila. 97 2,2 0,9 26,2 0,001 

V prikazu tabele 3 nas zanima, katere so tiste posamezne postavke drugega sklopa varnosti, 

kjer gre za ustrezno pripravo zdravil in bolnikov, ki se razlikujejo po pogostosti med posameznimi 

oddelki. Vidimo, da se statistično značilne razlike med oddelki nanašajo na tehnične 

lastnosti (oznake zdravil, primerne temperature) in tudi na ustrezno pripravo bolnika. 

RAZPRAVA 

• Anketiranci se z odgovori o varnem ravnanju zdravil v povprečju visoko strinjajo in 

praviloma vedno do zelo pogosto ravnajo v skladu z navodili. Nestrinjanje in redko 

neupoštevanje se v odgovorih pojavlja bolj izjemoma. 

• Vsi sklopi ravnanja so med seboj skladni (visok koeficient reliabilnosti), tako da soglašanje 

s pravili varnega ravnanja z zdravili, v okviru enega sklopa, pomeni, da anketiranci 

soglašajo s pravili varnega ravnanja tudi v drugih sklopih. 

• Najšibkejši sklop varnega ravnanja z zdravili, če sodimo po povprečnih vrednostih odgovorov 

anketirancev, je sklop vprašanj o pripravi zdravil in bolnika pred aplikacijo. 

• Najmanj pogosto anketiranci soglašajo s pravili varnosti, kadar so pravila povezana z mešanjem 

pristojnosti medicinskih sester in zdravnikov (vprašanje o terapiji, ki jo ima bolnik 

doma, zaprosilo za dovoljenje pred aplikacijo zdravila, vsebina odpustnega pisma). 

• Razlike v ocenah varnega ravnanja z zdravili med anketiranci lahko pojasnimo s pripadnostjo 

različnim organizacijskim enotam. 


p

• Varno ravnanje z zdravili v sklopu varnosti po aplikaciji, beleženju morebitnih napak 

in storjenih napak, je prav tako med šibkejšimi točkami ter bo potrebovalo več preventivnih 

aktivnosti. 

• Po obdelavi ankete sva prišli do spoznanja, da nimamo podatka o izobrazbi anketirancev, 

kar lahko bistveno vpliva na rezultat, ko omenjamo področje zavedanja kulture 

varnosti. 

Zdravljenje z zdravili je neločljivo povezano tudi z določeno stopnjo tveganja. Strategija 

zmanjševanja tveganja mora biti usmerjena v organizacijski sistem. 

Anketa je pokazala, da se v naši bolnišnici v večji meri ravna v skladu z navodili o varnem 

ravnanju z zdravili, da so manjša odstopanja med posameznimi oddelki. 

Anketa bo v vseh sklopih predstavljena v vseh organizacijskih enotah v bolnišnici in na 

področjih ter sklopih, kjer je bilo prisotno nestrinjanje, se bodo predlagale izboljšave. 

LITERATURA 

Bruce J. Wong I. Parenteral drug administation errors by nussing staf on an acute medical admissions 

ward during day duty. Drug Safety 2001; 71: 731- 6. 

Kojanić S. Varnost bolnika pri ravnanju z zdravili. XVII. srečanje pediatrov v Mariboru in IV. srečanje 

medicinskih sester. Maribor; 2007: 197- 8. 

Možina M. Napake pri ravnanju z zdravili v pediatriji. XVII. srečanje pediatrov v Mariboru in IV. srečanje 

medicinskih sester. Maribor; 2007: 174-5. 

Interna strokovna izobraževanja 

postajajo acta non verba 

Simon Šemrl 

dipl. zn., uni. dipl. org. 

Splošna bolnišnica Murska Sobota, Perioperativna medicina 

IZVLEČEK 

Teoretična izhodišča: V bolnišnicah je bilo potrebno nekaj postoriti, v kolikor smo želeli zadovoljiti 

željo po izobraževanju, vseh profesionalcev na področju zdravstvene nege. Tako vse bolj v ospredje 

prihajajo interna strokovna izobraževanja, ki nam omogočajo, ne le pridobitev licenčnih točk, ampak 

predvsem nadgradnja strokovnega znanja, ki ga je s tem deležen sleherni izmed nas. 

Metoda: Za zbiranje podatkov in ugotavljanje stanja smo, kot raziskovalno orodje, uporabili 

vprašalnik, na katerega so odgovarjali zaposleni v profesiji zdravstvene nege. Raziskava je bila izvedena 

v Splošni bolnišnici Murska Sobota, na vzorcu 70 profesionalcev, s področja zdravstvene 

nege. 

Rezultati: V pričujočem članku so predstavljeni pozitivni, kakor tudi negativni vidiki samih 

internih izobraževanj v Splošni bolnišnici Murska Sobota, predvsem s personalnega vidika zdravstvenega 

profesionalca, ki kot slušatelj vstopa v sistem le-tega. Raziskava je pokazali, da je zavest 

o pomembnosti izobraževanja močno prisotna, saj se jih udeležujemo tako tisti z, kakor tudi tisti 

brez licence, s čimer se kaže želja po lastnem napredku in strmenju k vedno boljši bolniku prijazni 

zdravstveni negi. 

Razprava: Sistemi izobraževanja strokovnih kadrov so razviti v vsaki profesiji, po najboljši volji 

in močeh profesionalcev, ki jih kreirajo. V Splošni bolnišnici Murska Sobota organiziramo posredovanje 

tako teoretičnih, kakor tudi praktičnih znanj za boljše in učinkovitejše opravljanje dela 

na delovnem mestu, na vsakem od nas pa je, da znanje uporabi in izkoristi za svoje boljše, strokovnejše 

delovanje. 

Ključne besede: interna strokovna izobraževanja, zdravstvena nega, strokovna rast 


UVOD 

V slovenskih bolnišnicah postajajo interna izobraževanja izrednega pomena, ne le z izobraževalnega, 

ampak predvsem iz finančnega vidika. Finančna kriza, ki je zajela ves svet, 

nas ni zaobšla, ampak je globlje, kot kadarkoli prej zagrizla v zdravstveno blagajno, katere 

prazen žep, se kaže že nekaj časa in kljub obljubam o skorajšnjem odhodu, le tej ni videti 

konca. 

Izobraževanja v okvirih društev, zbornic postajajo kljub nizkim finančnim kotizacijam 

še vedno predraga za marsikatere zdravstvene ustanove. Tako je bilo potrebno organizirati 

znotraj posameznih zdravstvenih ustanov instrumente, kako kljub finančni situaciji, zadostiti 

večjemu številu, znanja željnih uporabnikov to neprecenljivost, ki se je še posebej v 

profesiji zdravstvene nege, še kako zavedamo. Profesija zdravstvene nege, že dolgo, ni le 

izpolnjevanje zdravnikovih naročil, ampak stroka, ki interdisciplinarno, multidisciplinarno, 

enakopravno sodeluje s strokovnjaki za dosego najvišje možne strokovnosti v skupen 

dobrobit naših klientom. Finančna sredstva namenjena izobraževanju v posameznih slovenskih 

bolnišnicah, se iz leta v leto zmanjšujejo. Izobraževanja mednarodnega obsega, pa

predvsem utopija in namenjena tistim, ki s svojim aktivnim doprinosom navzven »promovirajo« 

posamezno zdravstveno ustanovo. Z uvedba licenc je zavedanje o pomenu izobraževanja 

le-to postavilo na višji nivo. Vsako izobraževanje mora postati in ostati »dulce et 

utile«. Tako bo stroka zdravstvene nega na vprašanje »quo vadis« imela trden odgovor v rasti 

strokovnosti. Znanja in spretnosti, ki jih mora imeti oseba, ki podaja snov postajajo vse 

bolj obsežna in zahtevna (Bizant, 2010). 

MOTIVACIJSKI DEJAVNIKI IZOBRAŽEVANJA 

Motivacijski dejavniki so ključnega pomena v vsaki organizaciji. Nemogoče je posameznika, 

tim ali delovno skupino motivirati, v kolikor cilj, ki ga želimo doseči, ni jasen in konkretiziran. 

Tako lahko povemo, da je motivacija aspiracija prihodnosti, ki brez konkretno 

zastavljenega cilja ne obstaja (Denny, 2000). Za doseganje uspešnosti je torej ključnega pomena, 

da sodelavci svoje zmožnosti uporabijo pri svojem delovanja za dosego skupnih ciljev 

(Zupan, 2001). Torej je v profesiji zdravstvene nege ključnega pomena izbor posameznih 

ciljev, ki jih želimo doseči. Ob ustreznih pogojih, ki niso omejujoči, se vsi gibljemo k 

zrelosti, k samoizpopolnjevanju (Grum in Musek, 2009). 

V profesiji zdravstvene nege se tega še posebej dobro zavedamo, saj nam permanentno 

izobraževanje daje ključ do boljšega delovanja na našem delovnem mestu. Torej lahko povemo, 

da se je permanentno izobraževanje razvilo zaradi potreb, saj je razvoj znanosti terjal 

vedno nova in nova znanja (Pertoncelj, 1974). V organiziranem izobraževanju, kot ga poznamo 

pri nas v Splošni bolnišnici Murska Sobota, je smoter vedno določen, pa naj si gre 

za pripravnika ali kateregakoli drugega zdravstvenega profesionalca. 

Vsekakor je velik motivacijski dejavnik okolje, v katerem posameznik vzpostavlja odnose. 

Najrazličnejši zunanji dejavniki, od naravnih okoliščin, socialno kulturna značilnost, 

… vplivajo na razvoj posameznikove osebnosti. Zavedati se je potrebno, da brez izobraževanja 

ne moremo spoznati in uresničevati možnosti svojega razvoja (Jereb, 1998). S tem se 

strinjata tudi Ilič, Starc (2007, cit. v Starc A., 2010) in dodata, da se osebna rast in razvoj zaposlenega 

kaže predvsem v hitrem oz. učinkovitejšem odločanju v kriznih situacijah, učinkovitejši 

organizaciji lastnega dela in dela zaposlenih, strokovna napredovanja, sprejemanje 

novih dolžnosti, kakovosti zdravstvenih in zdravstveno negovalnih storitvah, spretnosti 

pri izvedbi dela za večjo produktivnost, odgovornost za opravljeno delo, vodenje in nadzor 

postopkov kakovosti dela, doseganje skladnosti s standardi, zadovoljstvo bolnikov, učinkovitejše 

ugotavljanje bolnikovih potreb, prenos pridobljenega znanja na kolege/ice. 

Zavedati se moramo, da razumevanje in razvijanje v učečo se organizacijo poteka, kot 

pravi Barnett R. (1996) na treh ravneh: 

• posameznik, 

• institucije in organizacije, 

• družba. 

Na vsaki izmed teh ravni se učenje izraža različno. Tako so na ravni posameznika pomembna 

znanja, ki jih potrebuje v spreminjajočem se svetu in način, kako lahko ta znanja in spretnosti 

sčasoma dopolnjuje. Na ravni organizacije so v ospredju vprašanja, kakšno odgovornost 

imajo organizacije, da razvijajo učne potenciale svojih zaposlenih, in kako ustvariti 

učečo se organizacijo. Na ravni družbe je potrebno poznati socialne, družbene in institucionalne 

ovire, ki se nanašajo na politiko o ciljnih skupinah, ki znanje še posebno potrebujejo. 

VSEŽIVLJENJSKO UČENJE 

Izraz vseživljenjsko učenje je jezikovna oznaka za koncept vseživljenjskega učenja. Učenje 

lahko opredelimo kot namerno ali priložnostno (Kodelja, 2008). Tako lahko tudi interna 

strokovna izobraževanja opredelimo kot priložnostno z namenom izpopolnitve znanja, ali 

namerno z namenom pridobitve določene licence (npr. vodja skupine za samopomoč …). 

Strategija vseživljenjskega učenja deli vso izobraževanje na dve enakopravni področji, 

ki sta sistemsko komplementarni, in sicer začetno izobraževanje, torej izobraževanje otrok 

in mladine ter nadaljevalno izobraževanje, izobraževanje odraslih. Na to novo poimenovanje 

se večina kar ne more navaditi, čeravno zelo dobro označujeta vseživljenjsko izobraževanje 

in učenje. Z angleškim izrazom bi jo lahko opredelili kot initial in continuing education 

(Jelenc, 2008). Tega se zaposleni v zdravstveni negi še kako moramo zavedati, saj sam daje 

potrdilo, da nismo le izvajalni zdravstvenih posegov in storitev, ampak enakopravno delujemo 

v okviru svojih kompetenc. 

Profesionalci v zdravstveni negi se moramo zavedati, da z rednim in učinkovitim strokovnim 

izobraževanjem ter izpopolnjevanjem, torej vseživljenjskim učenjem, vlagamo v lasten 

kapital. 

Rast in razvoj človekovega kapitala se izraža v povečanju uspešnosti tako posameznika, 

kakor tud organizacije, in sicer v: 

• kakovosti zdravstvenih storitev, 

• učinkovitejši organizaciji dela, 

• zadovoljstvu zaposlenih, 

• širjenju zdravstvene dejavnosti in izboljšanju sposobnosti zaposlenih, 

• pripadnosti organizacije, 

• produktivnosti na delovnem mestu, 

• kakovosti medosebnih odnosov, 

• lažjemu in hitrejšemu sprejemanju nove tehnologije, 

• doseganje optimalnega izkoristka uporabljenih virov, 

• učinkovitejši izkoristek materiala, 

• učinkovitejši izkoristek delovnega časa (Starc A., 2010). 

METODA DELA IN CILJ RAZISKAVE 

Metoda dela je bila deskriptivna. Za zbiranje podatkov in ugotavljanje stanja smo, kot raziskovalno 

orodje, uporabili strukturiran anketni vprašalnik, na katerega so odgovarjali zaposleni 

v profesiji zdravstvene nege, Splošne bolnišnice Murska Sobota. Vprašalnik je bil 

prostovoljen in anonimen. 

Za cilj raziskave smo si postavili ugotoviti zadovoljstvo slušateljev s sistemom internih 

strokovnih izobraževanj v trenutni obliki, preko sistema pozitivnih in negativnih vidikov. 

ANALIZA REZULTATOV 

Razdeljenih je bilo 70 vprašalnikov, vrnjenih 54 vprašalnikov oziroma 77 % vseh. Od teh 

je bilo pet vprašalnikov nepravilno izpolnjenih. Pravilno izpolnjenih in uporabnih je bilo 

torej 90 % vprašalnikov. Ugotovljen odstotek izmeta je bil predviden že pred začetkom 

raziskave. 

Socio-demografski podatki so pokazali sledeče. V raziskavo je bilo vključenih 90 % žensk 

in 10 % moških. Večina anketirancev (37 %) je bila starih med 32 in 41 let, z 29 % sledijo 

sodelujoči med 22 do 31 let, 29 % skupina 42 do 51 let, 8 odstotkov sodelujočih je bilo starih 

nad 52 let. Večina anketiranih je imela več kot 20 let delovnih izkušenj (37 %), 27 odstotkov, 

10 do 20 let, 5 do 10 let, 24 odstotkov, 12 odstotkov je imelo 2 do 5 let delovne dobe, 

nobeden pa ni imel manj kot 2 leti delovne dobe. 


Graf 1: Pridobitev licence Zbornice – Zveze DMSBZTS 

Graf 2: Razlog udeležbe na ISI 

Večina anketirancev (65 %) je že pridobila licenco pri Zbornici-Zvezi, med tem, ko nas 

preseneča podatek, da je kar 35 % anketiranih ni pridobilo. Poglavitni razlog udeležbe na 

internih strokovnih izobraževanjih je pridobivanje strokovnega znanja (35 %), čemur tesno 

sledi pridobivanje licenčnih točk (27 %). Ta podatek nas ne preseneča, saj kljub nizkemu 

številu točk na posamezno izobraževanje, seštevek več izobraževanj, lahko odločilno 

prispeva k doseganju zadostnega števila točk. Sledi lasten razvoj z 20 %. Zaradi lažjega, 

boljšega dela se je opredelilo 9 %, opredelitev, da na »zunanja« izobraževanja nikakor 

ne morem priti s 5 %, izboljšanje samopodobe 4 %. Veseli nas podatek, da se nobeden (0 

%) izmed anketiranih ni opredelil, da se izobraževanja udeležuje zaradi tega, ker ga je poslal 

nadrejeni. 

Graf 3: Kdo vas motivira za obisk ISI? 

Zavedanje, da želja o pomembnosti izobraževanja mora biti lastna, se je več kot dokazala, 

saj se je kar 88 % anketiranih opredelilo, da ne potrebujejo drugega, kot motivatorja, da se 

udeležijo ISI. V 8 % je glavni motivator sodelavec in v 4 % nadrejeni. 

Graf 4: Mnenje o tem, ali so ISI dovolj pogosta. Graf 5: Mnenje o strokovnosti 

in kvaliteti ISI. 

Triintrideset odstotkov anketiranih je mnenja, da je internih strokovnih izobraževanj premalo, 

med tem, ko so ostali (67 %) s frekvenco pogostosti s tem zadovoljni. Kot lahko razberemo 

z grafa, so anketirani mnenja, da so izobraževanja dobro strokovno pripravljena, 

saj se s tem ne strinja le slaba sedmina. Tako lahko povemo, da ni pomembna kvantiteta, 

temveč kvaliteta. 

Tabela 1: Pozitivne lastnosti internih strokovnih izobraževanj 

1. Pridobitev novega oz. osvežitev znanja, lastni razvoj 40 42 % 

2. Kraj in čas izvedbe ISI 14 15 % 

3. Domači predavatelji 11 12 % 

4. Cena (ni kotizacije, potnih stroškov in stroškov bivanja) 11 11 % 

5. Dostopnost 8 8 % 

6. Licenčne točke 6 6 % 

7. Druženje 4 4% 

8. Internet stran (predstavljeno vsako predavanje v naprej) 2 2% 


Zgornja tabela prikazuje odgovore na odprto vprašanje. Odgovore smo strnili v 8 sklopov. 

Največkrat so profesionalci v zdravstveni negi, kot pozitivno lastnost internih strokovnih 

izobraževanj, pripisali pridobivanju znanja oz. osvežitvi dobljenega znanja, lastnemu razvoju 

(42 %), kar kaže na to, da je permanentno izobraževanje v ZN še kako živo, sledita 

kraj in čas izvedbe s 15 %; cena (brez kotizacije, plačevanja hotelov, …) 11 %; dostopnost 8 

%; licenčne točke 6 %; druženje 4 %. Moram priznati, da sem bil zelo presenečen, da je bila 

kot pozitivna lastnost ISI omenjena tudi interneta stran (2 %), saj smo jo šele meseca avgusta 

uredili in začeli z opisi posameznih predavanj s področja ZN tudi na internetu. 

Tabela 2: Negativne lastnosti internih strokovnih izobraževanj 

1. Jih ni 22 35 % 

2. Popoldanski čas (utrujenost, nezbranost, neprimerna ura …) 9 14 % 

3. Ni mogoče udeležbe (nadrejeni, kljub zadostnosti MS na oddelku, …) 8 12 % 

4. Prostor (premajhen, ...) 7 11 % 

5. Premalo licenčnih točk (oz. prav zaradi licenčnih točk, …) 6 9 % 

6. Čas (prekratko, na koncu manjkajo razprave …) 5 8 % 

7. Ni izmenjave mnenj s profesionalci zdravstvene nege iz drugih 

področij Slovenije 

3 4 % 

8. Strokovnost (premalo s področja sestrinstva) 3 4 % 

9. Ponavljajoče teme 2 3 % 


Največkrat so se profesionalci v zdravstveni negi opredelili, da ne vidijo pomanjkljivosti internih 

strokovnih izobraževanj (35 %), sledi popoldanski čas s 14 %; ni mogoča udeležba, 

kljub zadostnemu številu MS na oddelku z 12 %; neprimeren (premajhen) prostor z 11 %; 

premalo licenčnih točk z 9 %; prekratke čas (na koncu pogrešanje razprave) z 8 %; ni izmenjave 

mnenj z ostalimi profesionalci v slovenskem prostoru v 4 %; premalo konkretnih tem 

s področja sestrinstva 4 %, in ponavljanje določenih tem 3 %. 

Tabela 3: Spremembe v dobrobit izboljšanja internih strokovnih izobraževanj 

1. Spremembe niso potrebne 24 44 % 

2. Več praktičnega prikaza 7 13 % 

3. Poglobljena predavanje s področja stroke 5 9 % 

4. Narediti plan obiska ISI na oddelku 5 9 % 

5. Večja vključenost SMS in ZT 5 9 % 

6. Izdelava zbornika predavanj 4 7 % 

7. Način predavanja (branje s projektorja, …) 3 5 % 

8. Čas (podaljšanje) 2 4 % 


Z nekaj manj kot polovico glasov (44 %) so bili anketirani menja, da spremembe niso potrebne; 

13 % jih meni, da je preveč teoretičnega in posledično premalo praktičnega znanja; 

poglobljena predavanja s področja stroke pogreša 9 % anketiranih; da bi bilo potrebno narediti 

plan obiskov izobraževanj, in da je potrebna večja vključitev srednjih medicinskih sester 

(zdravstvenih tehnikov) v sistem predavanja, se je prav tako opredelilo 9 % anketiranih; 

presenečeni smo bili nad željo, da bi bila vsa predavanja objavljena v zborniku, saj se 

je za slednjo izreklo 7 % anketiranih; z načinom podajanja snovi (branje z diapozitivov) se 

ne strinja 5 %; 7 % anketiranih je mnenja, da bi morala biti predavanja daljša. 

UGOTOVITVE IN PREDLOGI IZBOLJŠAV 

Zavedanje vsakega posameznika o pomembnosti izobraževanja ima tudi v zdravstveni negi 

velik pomen. Interna strokovna izobraževanja so logično nadaljevanje izobraževanja, po 

formalnem zaključenem izobraževanju, česar se moramo vsi dobro zavedati. 

Zaskrbljujoč je podatek, da je le dobra tretjina anketiranih že prejela licenco pri Zbornici– 

Zvezi, hkrati pa nas veseli, da se izobraževanja udeležujejo tudi medicinske sestre, ki licence 

še nimajo, s čimer kažejo željo in potrebo po permanentnem izobraževanju. Slednje 

potrjuje tudi analiza raziskave, saj je petintrideset odstotkov, kot glavni razlog udeležbe navedlo 

željo po pridobivanju novega znanja. Vemo, da je znanje edino neprecenljivo bogastvo, 

ki ga je treba razvijati in negovati. Da je pridobivanje licenčnih točk s sedemindvajsetimi 

odstotki na drugem mestu, nas ne preseneča, saj kljub nizkemu številu točk, ki ga 

prinese vsako posamezno izobraževanje, končni seštevek le-teh odločilno prispeva k zadostnemu 

številu točk kot celote. Dvajsetina anketiranih je bila mnenja, da na »zunanja« izobraževanja 

ne morejo priti. 

Glavni motivator izobraževanja mora biti osebna rast vsakega izmed nas. Uspešnost posameznega 

izobraževanja je torej v precejšnji meri odvisna od zainteresiranosti posameznika. 

Pohvalen je podatek, da se kar v oseminosemdesetih odstotkih tega zavedamo, saj smo 

sami sebi najboljši motivator. 

Veseli nas, da izobraževanja, ki se izvajajo pri nas, niso negativno sprejeta, kar kaže podatek, 

da si kar dve tretjini vseh anketiranih želi pogostejših izobraževanj. Prav tako nas 

veseli, da je s samo strokovno kvaliteto zadovoljnih v nekaj več kot 80 odstotkov vseh anketiranih. 

Sicer se moramo zavedati, da kvantiteta ne sme postani sinonim za kvaliteto. 

Pridobivanje novega znanja, lastni razvoj oz. osvežitev pridobljenega znanja, so odlike 

dobre medicinske sestre, kar potrjuje tudi raziskava, saj so bile slednje zastopane v kar 42 

%. Vsekakor je izrednega pomena, organiziranost izobraževanj, v sami zdravstveni ustanovi 

(15 %), in sicer po končani dopoldanski izmeni, saj se tako lahko izobraževanja udeleži 

večje število znanja željnih oseb. S tem odpadejo tako kotizacije, kakor tudi potni stroški, 

stroški bivanja, kar so kot pozitivno ocenili v enajstih odstotkih. Vse bolj se moramo 

zavedati tehnologije, ki je dandanes dostopna praktično vsakomur. Tako smo zelo veseli, 

da so anketiranci izpostavili bolnišnično internetno stran, pa čeprav samo z dvema odstotkoma, 

in sicer razlog zadovoljstva tiči v tem, da nam jo je šele meseca avgusta, s področje 

zdravstvene nege, uspelo urediti. Tako je predstavljena tema vsakega naslednjega predavanja 

s kratkim opisom. 

Zavedamo se, da vse vendar ne more biti popolno. Kljub temu sta bili kar dve tretjini 

mnenja, da negativnih lastnosti internih strokovnih izobraževanj ne vidijo. Profesija zdravstvene 

nege je vsekakor zelo zahtevna in zahteva celega človeka. V tem je zagotovo razlog, 

zakaj so sodelujoči s štirinajstimi odstotki, kot negativno lastnost internih strokovnih 

izobraževanj, postavili popoldanski čas, z razlogom utrujenost, nezbranost, neprimerni čas 

… Vendar se moramo zavedati, da v kolikor bi bila izobraževanja v večernih urah, bi bila 

udeležba znatno manjša, eden izmed razlogov bi bil prav gotovo oddaljenost, tudi družinske 

obveznosti ... Udeležencev je z leta v leto več. Velikokrat udeleženci nimajo prostora, 

da bi sede poslušali izobraževanje, saj je predavalnica mnogokrat premajhna glede na željo 

po izobraževanju. Zato se mnogokrat izobraževanja organizirana v jedilnici, kjer je prostor 

neprimerno večji. Osem odstotkov si želi daljših izobraževanj, moti jih predvsem, da 

na koncu manjkajo razprave. V kolikor ni moč priti na zunanja izobraževanja, verjamemo, 

da je težja izmenjava mnenj z zdravstvenimi profesionalci iz drugih področij Slovenije, in 

to kljub sodobni tehnologiji. Ena izmed rešitev je zagotovo večja uporabnost video konferenc, 

ki bi odločilno vplivala tudi na zmanjšanje stroškov. 

S trenutnim sistemom internih strokovnih izobraževanj je zadovoljnih kar slaba polovica 

vseh udeležencev. Več praktičnega znanja, s čimer postane zagotovo samo izobraževanje 

tudi bolj zanimivo, si želi trinajst odstotkov anketiranih. Želja po poglobljenem izobraževanju 

s področja zdravstvene nege, kakor tudi večjo vključenost v sam sistem pre- 


davanja, si želi slaba desetina anketiranih. Presenetil nas je kar velik odstotek tistih, ki so 

mnenja, da bi morali narediti plan obiskov na oddelku. Kot vemo, nekatere glavne medicinske 

sestre oddelkov, kljub takratnemu zadostnemu številu medicinskih sester na oddelku, 

ne dovolijo obiska takega internega izobraževanja, v kolikor pridemo v popoldansko 

izmeno. Anketirani so nas prijetno presenetili z odgovori, saj si jih kar slaba desetina želi, 

da bi bil izdan zbornik, ki bi vključeval izobraževanja enega leta, kar pa je vsekakor povezano 

s finančnimi sredstvi. 

Z raziskavo smo dokazali, da je trenutna oblika internih strokovnih izobraževanj dobra 

tako s finančnega, kako tudi strokovnega vidika. Predloge in mnenja bomo uporabili za izboljšanje 

dosedanjih izobraževanj. Cilj raziskave je bil ugotoviti zadovoljstvo slušateljev s 

sistemom internih strokovnih izobraževanj v trenutni obliki, preko sistema pozitivnih in 

negativnih vidikov. Cilj raziskave je bil dosežen, razlog tiči v prej opisanih podrobnostih. 

V prihodnjem letu bomo analizirali slehernega profesionalca v zdravstveni negi, tudi tiste, 

ki se ne udeležujejo internih strokovnih izobraževanj, z namenom, ugotoviti globalni 

pogled na izobraževanja. 

Želeli bi si študijo z vsemi bolnišnicami v Sloveniji na to temo, vendar z veliko obsežnejšim, 

strukturiranim vprašalnikom, v katerem bi bili prav tako vključeni vsi zaposleni v profesiji 

zdravstvene nege. 

SKLEP 

Razširitev in poglobitev strokovnega znanja je ena izmed najpomembnejših zahtev za napredek 

in izkoriščanje naravnih bogastev, katerekoli stroke. Ljudje smo in ostajamo uporabniki 

in obenem izvajalci novih pomembnih odkritij, tako v preteklosti, kakor tudi v prihodnosti. 

Sistemi izobraževanja strokovnih kadrov so razviti v vsaki profesiji, po najboljši volji in 

močeh profesionalcev, ki jih kreirajo. V profesiji zdravstvene nege se permanentnega izobraževanja 

še posebej dobro zavedamo, pa ne zgolj zaradi licenčnih točk, ki jih je potrebno 

doseči v posameznem obdobju, zaradi podaljšanja profesionalne licence, ampak predvsem 

zaradi lastnega napredka in strmenja k vedno boljši, bolniku prijazni zdravstveni negi, kar 

smo neizpodbitno potrdili tudi z raziskavo. 

V Splošni bolnišnici Murska Sobota organiziramo posredovanje teoretičnih in praktičnih 

znanj za boljše in učinkovitejše opravljanje dela na delovnem mestu. Od vsakega izmed 

nas je odvisno, ali se udeležujemo diskusij, razprav, predavanj z namenom obogatitve 

z novimi znanji in izkušnjami za nadaljnje delo. Z raziskavo smo dokazali, da smo sami 

svoj najboljši motivator. 

Spremembe niso samo dobrodošel, ampak obvezen del vsakodnevnega delovanja. Strmenje 

k pozitivnim in izogibanje negativnih lastnosti internih strokovnih izobraževanj ter 

obenem vnašanje vedno novih in novih izboljšav, mora postati in ostati stalnica našega delovanja. 

»The nurse must be master of two tongues, the tongue of science and that of the people.« 

(Annie Warburton Goodrich) 

LITERATURA 

Bizant S. Motiviranje zaposlenih za strokovno izobraževanje. In: Kern T, Rajkovič V, Paape B, Ferjan 

M. Človek in organizacija: zbornik vabljenih predavateljev in povzetkov referatov, 29. mednarodna 

konferenca o razvoju organizacijskih znanosti, Portorož, 24.-26. november 2010. Kranj: Moderna 

organizacija; 2010: 90. 

Denny R. Motivirani za uspjeh. Zagreb: MEP Consult; 2000. 

Jelenc-Krašovec S. Univerza za učečo se družbo: kako univerza sledi tokovom sodobnega izobraževanja. 

Ljubljana: Sophija, 2003. 

Jelenc Z. Vpliv koncepta in strategije vseživljenjskega učenja na strokovno izrazje v vzgoji in 

izobraževanju. In: Javrh P. Vseživljenjsko učenje in strokovno izrazje. Ljubljana: Pedagoški inštitut; 

2008: 23. 

Jereb J. Teoretične osnove izobraževanja. Kranj: Moderna organizacija; 1998. 

Kobal Grum D, Musek J. Perspektive motivacije. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete; 

2009. 

Kodelja Z. Vseživljenjsko učenje: Konceptualne in terminološke težave. In: Javrh P. Vseživljenjsko učenje 

in strokovno izrazje. Ljubljana: Pedagoški inštitut; 2008: 23. 

Starc A. Izobraževanje za profesionalizacijo zdravstvene nege. In: Kompetence medicinske sestre v 

povezavi s profesionalizacijo: zbornik predavanj, Dan Stane Kavalič. Ljubljana: Zdravstvena fakulteta, 

2010. 

Zupan N. Nagradite uspešne. Ljubljana: GV Založba; 2001. 


Demenca in KPSS kot pomemben 

podatek pri delu s stanovalci na 

varovanem oddelku v sklopu demence 

Zvonka Brus Hladen 

dipl.m. s. 

Rosvita Šlebinger 

dipl. m. s. 

DSO G. Radgona Trate 40 

IZVLEČEK 

Teoretična izhodišča: V predstavljenem članku, sva se dotaknili demence in KPSS testa, s katerima 

se srečujemo na naši varovani enoti. Opisane so vrste oziroma oblike demenc in težave na katere 

moramo biti pozorni, ko odkrivamo v kateri stopnji demence je stanovalec. Predstavljeni so tudi 

vzroki za nastanek demence. Za lažje delo v našem domu uporabljamo KPSS test, katerega izvedemo 

po naročilu domskega psihiatra. Njegov rezultat nam je v veliki meri v pomoč pri delu. Prepoznava 

vrste demence in njenega stadija je pomembno za lažje načrtovanje in boljše izvajanje zdravstvene 

nege. Le-ta je specifična, zahtevnejša in v njej moramo uporabljati različne pristope pri delu. 

Ključne besede: demenca, dementni stanovalec, staranje, KPSS test 

UVOD 

V Sloveniji in v razvitem svetu delež starejšega prebivalstva naglo narašča in tako se na 

nam med boleznimi vedno bolj pogosto pojavlja demenca, kot velik problem posameznika, 

družine in družbe. To je bolezenski sindrom, ki je bistveno pogostejši v starosti kot v 

zgodnejših življenjskih obdobjih, sicer pa je demenca s težavami, ki jih prinaša, poznana 

že približno 2000 let. 

Je posledica več kot sto, po nekaterih virih celo več kot dvesto različnih bolezni. Kljub 

temu predstavlja veliko večino vseh primerov le peščica najpogostejših oblik demenc: 

Alzheimerjeva, demenca Lewyjevih telesc in demenca pri Parkinsonovi bolezni, vaskularne 

demence in frontotemporalne demence. 

Težave s spominom sprejemamo kot samoumevni del staranja, 

pa vendar postanejo težave včasih že neobvladljive. Tedaj se 

sprašujemo, ali smo spregledali začetek demence, ali težave pripisujemo 

demenci? Pri vseh teh vprašanjih nam v mozaiku diagnostike 

pomaga testiranje spoznavnih sposobnosti ali KPSS. Potrebno 

pa je še vsekakor diagnosticirati vrsto demence, da bi izrabili 

vse terapevtske možnosti, ki so nam danes na voljo. 

Ker se beseda demenca velikokrat uporablja indiskriminatorno, 

je pomembno, da vemo, kaj je medicinska definicija demence. 

Pečjak (1998:145) navaja: 

»Demenca pomeni hud upad razumskih funkcij. Simptomi so 

izrazito poslabšanje spomina, miselna neučinkovitost, zmeden 

govor, izguba orientacije v prostoru in času, nerazumevanje socialnih odnosov in nesposobnost 

za opravljanje poklica, pridružujejo pa še nekatere osebnostne spremembe.« 

Pri svojem delu moramo pozornost usmeriti na spremembe različnih področij delovanja: 

1. Na področju spoznavnih sposobnosti: 

• motnje pozornosti (izgubi »nit« razgovora), 

• zmanjšana sposobnost abstraktnega mišljenja (ne razume 

šal, pregovorov), 

• izguba besedne spretnosti (ne najde besed), 

• kratkoročni spomin (ne ve, kaj je danes delal), 

• dolgoročni spomin je ohranjen, 

• orientacija v prostoru, času, osebah je omejena, 

• presojanje okolice je omejeno, izgubi takt, je manj urejen, se 

manj spodobno vede. 

2. Motnje na nivoju čustvovanja in vedenja: 

Depresivnost in demenca se velikokrat prepletata, zato velikokrat 

opazimo čustveno labilnost, razdražljivost, jokavost, izbruhe 

jeze, vzkipljivost, sumničenje – »mi kradejo, zastrupljajo hrano.« 

Bolnik včasih bega, odhaja od doma, ker ga ne prepozna več kot svoj dom. 

Znana sta tudi nočni nemir in nespečnost, dan zamenja za noč. 

3. Telesne motnje in težave 

4. Motnje gibanja in otežena pomičnost. 

Na začetku so dobro pomični, hodijo, tavajo v isti smeri, slabša pomičnost ali nepomičnost 

nastopijo v napredovali obliki bolezni. 

5. Motnje hranjenja in požiranja 

Sprva pozabijo, kako se uporablja pribor, kasneje pa, kako je treba pogoltniti hrano. 

6. Motnje odvajanja vode in blata 

Prihaja do različne stopnje inkontinence. 

Omenjeni znaki se lahko različno kombinirajo. 

VRSTE DEMENCE 

Alzheimerjeva demenca zajema od 50 do 65 odstotkov vseh demenc. Začne se z motnjami 

spomina, nato izgubijo občutek za čas in prostor, v katerem se nahajajo. Napreduje razmeroma 

počasi in traja od 8 do 10 let, po nekaterih avtorjih pa celo od 3 do 20 let. Bolezen 

se imenuje po nemškem nevrologu Aloisu Alzheimerju, ki jo je opisal leta 1907. CT in MRI 

lahko razkrijejo napredujočo atrofijo v področju hipokampusa že zgodnjem poteku demence. 

Vzroka za nastanek bolezni pri večini bolnikov še ne poznamo. V redkih družinah je 

vzrok bolezni sprememba na različnih kromosomih, ki se deduje. To pomeni, da pri otrocih 

obstaja 50-odstotna verjetnost, da bodo zboleli. Dedne oblike se običajno razvijejo med 

35. in 60. letom starosti. 

Demenca z Lewijevimi telesci je postala samostojna oblika bolezni šele ob koncu prejšnjega 

stoletja, čeprav je na osnovi obdukcij ugotovljeno, da je prisotna v 15 do 25 % in je na 

drugem mestu med vzroki demenc. Je nekakšna kombinacija simptomov Alzheimerjeve in 

Parkinsonove bolezni, poteka z prividi in prisluhi. Parkinsonizem je običajno blag. V zgodnjem 

poteku se razvijejo halucinacije, ki so značilno kompleksne, scenske in vidne. Na 

primer: vidi ljudi ali živali in jih prepozna. Halucinacije pogosto spremljajo blodnje, običajno 

preganjalne. Pri nekaterih bolnikih so izrazite faze stuporja. Ponavljajoči so padci, sinkope, 

ki so posledica prisotnosti Lewyjevih telesc v perifernem, zlasti avtonomnem živčevju. 

V povprečju traja bolezen 7 let. Možen je hiter potek. 


Vaskularna demenca zajema 5 do 10 % vseh demenc. Je posledica infarkta ali več infarktov 

možganov in žilne bolezni. Najpogosteje se začne med 60. in 70. letom. Začetek je pogosto 

nenaden. Bolezen lahko spremljajo glavoboli, vrtoglavica, žariščni nevrološki znaki, 

motnje spomina, spanja, osebnostne spremembe. Pogostejša je pri bolnikih z anamnezo 

hipertenzije. 

Frontotemporalne demence zajemajo čelne in senčnične režnje, zgodaj se pojavijo spremembe 

osebnosti, čustvena zbledelost, motnje govora, nato motnje spomina (Bryden. C. 

(2005). Pogosto so prvi znak te vrste demenc spremembe osebnosti in socialnih veščin. 

Kažejo se z neustreznim vedenjem v dani situaciji, kot so neprimerne šale, nepredvidljivi 

odzivi in razburljivost. Pojavijo se nove oblike vedenja kot so kraje, nabiranje nekoristnih 

predmetov, branje ene in iste knjige, drgnjenje rok, ploskanje in podobno. Spremene se 

prehrambene navade, zanemarjen je osebni izgled in osebna higiena. 

Demenco povzroča več kot 200 bolezni. Lahko so posledica infekcij (HIV, TBC), poznamo 

toksične demence kot posledica kroničnih zastrupitev (svinec, aluminij) in demence 

metabolne etiologije. 

Reverzibilne demence so med drugim posledica hipotireoze, hipovitaminoza B 12 itd. 

Slika 1: Primer vaskularne demence na CT. S puščicami so označene nekroze 

kot posledica žilne okluzije. 

STOPNJE DEMENCE 

• Lahka I ali začetni stadij. 

• Srednje huda ali II stadij, kjer so zmerne spremembe, srednje razvita oblika. 

• Huda demenca, III stadij ali zadnji. 

Lahka demenca 

Človek je sposoben skrbeti sam zase, opravlja lahka vsakdanja opravila, ki jih zna že od 

prej. Ne zmore pa se naučiti novih opravil. Ob tem ne najde besed, jih nadomešča z opisovanjem, 

govor je upočasnjen, išče stvari, je nespeč, potrt, depresiven, osebnostno spremenjen 

in se umika iz socialnega okolja. 

Srednje huda demenca 

Onesposobi človeka za kakršno koli poklicno delo, precej oslabijo sposobnosti za vsakdanja 

življenjska opravila. Človek je odvisen od pomoči drugih in je tvegano, če živi sam. 

Zmanjšan je spomin za pretekle dogodke, močno so izražene motnje razumevanja, govor 

ni tekoč, orientacija je pomanjkljiva, je blodnjav, prisotno je tavanje, fizična in verbalna 

agresivnost, depresija, opažamo vznemirjenost in inkontinenco. 

Huda oblika demence - zadnji ali končni stadij 

Huda izguba spomina. Ne prepoznajo sebe, ne svojih bližnjih. Veliko spijo, običajno so inkontinentni 

za urin in blato. Prisotne so hude težave pri požiranju, s hrano v ustih ne vedo, 

kaj početi. Ne zmorejo besedne komunikacije, večkrat zavzamejo položaj fetusa, so vsestransko 

ranljivi, prisotna je izrazita potreba po negi. V tej fazi jih pogosto usmerijo v domove 

starejših občanov. 

Vzroki za nastanek demence 

• So pogosto degenerativni, tu je najpogostejša oblika demence Alzheimerjeva. Če nastopi 

že po 40. letu, govorimo o presenilni ali predstarostni demenci, po 65. letu starosti 

pa je senilna demenca. 

• Cerebrovaskularne bolezni (ateroskleroza) 

• Pomanjkljiva preskrba s kisikom kot posledica izgube krvi, dehidracije, visoka ali nizka 

telesna temperatura, RR. 

• Bolezni presnove: diabetes, celiakija, motnje v delovanju ščitnice, ledvične bolezni 

• Alkohol, nekatera zdravila 

• Poškodbe glave 

• Vnetja in novotvorbe 

Značilni znaki demence 

• Motnje čustvovanja, socialnih stikov in vedenja: razdražljivost, jezljivost, sumničavost, 

beganje, nespečnost, nočni nemir, depresivnost; 

• Telesne motnje: motnje gibanja, nepomičnost, inkontinenca, motnje hranjenja in požiranja; 

• Motnje kognitivnih-spoznavnih funkcij: spominske motnje, dezorientacija, neustrezno 

vedenje, oteženo prilagajanje na spremembe, izguba intelektualnih sposobnosti, 

izguba sposobnosti presoje, zmanjšana sposobnost govora, motnja pozornosti. 

KOMUNIKACIJA Z DEMENTNIM STAROSTNIKOM 

Zahteva veliko spretnosti, znanja, veščin, časa in empatije. Pomembna je verbalna in neverbalna 

komunikacija. Da pritegnete pozornost osebe, osebo pokličete z imenom ali priimkom, 

uporabljate običajne, enostavne besede, stavke, govorite počasi, vendar ne šepetajte. 

Navodila naj so postopna, potrebno je vzpodbujati človeka. Govoriti z mirnim glasom, 

vzpostaviti očesni kontakt. V stavku naj bo le eno navodilo, ob ponavljanju navodil, 

jim ponoviti enako. Pri komunikaciji si bodimo vedno nasproti drug drugega. Bodimo nežni! 

Ob primeru depresivnosti poskusimo pogovor usmerjati na pozitivne stvari. Ob jezljivosti 

preslišati očitke. Sumničavosti ne bomo odpravili z dokazovanjem ali prepirom. Vedno 

poskušajmo delovati kot profesionalci. Ob primeru begavosti ga zamotimo. Izogibamo 

se motečim dejavnikom, npr. pogovor ali hranjenje ob TV. Nočni nemir poskušamo zmanjševati 

z obleko, zračenjem, primerno temperaturo, zvečer jih preoblečemo v pižamo. Podnevi 

naj le počivajo! 

Dosledno uporabljajmo negovalne in ortopedske pripomočke kot so očala, bergle, hojica. 

Ne pohvalimo ali grajamo osebe, temveč vedno le dejanje. 


Zdravstveno nego načrtujemo 

Pristop naj bo individualen: vedno se vprašamo, kaj še oseba lahko naredi! 

Upošteva se njena, njegova osebnost in njene, njegove pravice, želje. 

Pospešujejo se aktivnosti, ki jih še zmorejo in čim bolj se jih vključuje v okolje, v le-to 

poskušamo čim bolj vključevati svojce. 

Pri nas v DSO Gornja Radgona naredimo individualni načrt, vanj so vključene vse službe: 

negovalna, fizioterapija, delovna terapija, socialna služba in svojci. Ob tem vsi ugotavljamo, 

vključno s stanovalcem, kaj še zmore in kaj še lahko naredi ali naredimo zanj. 

KPSS 

Preizkus KPSS ni diagnostični preizkus, ampak ga klinično uporabljamo za ugotavljanje 

stopnje zmanjšanja spoznavnih sposobnosti pri že diagnosticirani demenci. Kadar ga uporabljamo 

kot presejalni test, pokaže rezultat samo verjetnost ali sum na demenco, za njeno 

potrditev pa so potrebne klinične preiskave. Kadar dobimo nizek rezultat, moramo zanesljivo 

govoriti o kognitivnem deficitu, vendar tak rezultat lahko dobimo tudi pri depresivnem 

oziroma šolsko ali sociokulturno prikrajšanem starostniku. 

Kratek preizkus spoznavnih sposobnosti ali Mini mental examination (MMSE) je bil v 

Sloveniji prvič opravljen leta 1984. Oblikovali so ga Jansterle 1984, Vodušek 1992 leta in 

Lavrič ter Janko 1996. 

MMSE je bil prvič uporabljen leta 1975 . 

ODKRIVANJE DEMENCE 

Najprej je klinični pregled, nato sledi pogovor s svojci, MR, KPSS in risanje ure. 

V SLO je skoraj 10.000 bolnikov z Alzheimerjevo demenco. 

RISANJE URE 

Pri tej nalogi, mora stanovalec narisati uro, katera mora kazati deset minut čez enajsto uro. 

Tri izbrane anketirane stanovalce, ki so dosegli različno število točk na KPSS testu, sem 

prosila, da še narišejo uro po navodilih. Iz slik vidimo, da je skladno s številom točk (8 in 

16) temu primerna tudi risba, da pa gre pri rezultatu 24 točk za blag upad kognitivnih sposobnosti 

in ga je stanovalka dosegla zaradi intelektualne sposobnosti. Ure kljub temu ni 

zmogla narisati. 

SESTAVA KPSSA obsega 30 vprašanj. Za delo s stanovalcem potrebujemo obrazec, list 

papirja, podlago za risanje (če delamo z ležečim bolnikom), svinčnik, ročno uro, predlogo 

s pisnim ukazom (ZAPRITE OČI) in predlogo z likom za prerisovanje. Na obrazec vpisujemo 

ocene. Vsak pravilen odgovor ocenimo s točko. Pri izvedbi in vrednotenju upoštevamo 

naslednje smernice. 

1. ORIENTACIJA: postavke od 1 do 10. Ne ocenjujemo znanja, ampak orientiranost v 

času in prostoru. 

2. POMNENJE: Postavke od 11 do 13. Besede povemo v razmaku ene sekunde. Stanovalec 

jih takoj ponovi. Za vsako pravilno ponovljeno besedo dobi eno točko. 

3. POZORNOST IN RAČUNANJE: postavke od 14 do 18. Na voljo sta dve alternativni 

nalogi: a) odštevanje po 7 od 100 ali b) črkovanje besede NJIVA nazaj. 

4. OBNAVLJANJE PO SPOMINU: postavke od 19 do 21. Povprašamo po treh besedah 

iz postavk 11 do 13, katere mora ponoviti. 

5. POIMENOVANJE: postavke 22 do 23. Pokažemo uro in svinčnik ter vprašamo: »Kaj 

je to?« 

6. PONOVITEV STAVKA: postavka 24. Stanovalec dobesedno ponovi stavek. 

7. IZVAJANJE TRISTOPENJSKEGA UKAZA: postavke 25 do 27. Izvaja se tristopenjski 

ukaz, ki se vsak posamezno točkuje. 

8. IZVAJANJE USTNEGA NAVODILA: postavka 28. Stanovalcu pokažemo predlogo z 

napisom »ZAPRITE OČI.« 

9. OBLIKOVANJE STAVKA: postavka 29. stanovalec mora napisati stavek, ki ima vsaj 

osebek in povedek. 

10. PRERISOVANJE: postavka 30. Stanovalec prerisuje s predloge, ki jo ima ves čas pred seboj. 

11. Nato sledi: 

• točkovanje 

• vrednotenje 

Vrednotenje KPSS ali razlaga rezultatov: 

Največje možno število točk je 30, sicer so pa možni naslednji intervali: 

• 23 do 19 točk, lažji upad kognitivnih sposobnosti, 

• 18 do 11 točk, zmeren upad kog. sposobnosti, 

• 10 in manj, hud upad kog. sposobnosti. 

Če obravnavamo stanovalce po 14. življenjskih aktivnostih Virginie Henderson, ugotovimo 

korelacijo med doseženim številom točk in potrebami po zdravstveni negi. Ocenjujemo: 


1. DIHANJE 

2. HRANJENJE IN PITJE 

3. IZLOČANJE IN ODVAJANJE 

4. GIBANJE IN USTREZNA LEGA 

5. SPANJE IN POČITEK 

6. OBLAČENJE IN SLAČENJE 

7. VZDRŽEVANJE NORMALNE TEL. TEMPERATURE 

8. OSEBNA HIGIENA IN UREJENOST 

9. IZOGIBANJE NEVARNOSTIM V OKOLJU 

10. KOMUNICIRANJE IN IZRAŽENJE ČUSTEV 

11. IZRAŽENJE VERSKIH ČUSTEV 

12. KORISTNO DELO 

13. RAZVEDRILO IN REKREACIJA 

14. UČENJE IN PRIDOBIVANJE ZNANJA O RAZVOJU IN ZDRAVJU 

Pri delu se poslužujemo rezultatov, ki smo jih dobili na KPSS testu in s pomočjo le-teh oblikujemo 

stanovalcu primerno zdravstveno nego. 

REZULTATI KPSS NA VAROVANEM ODDELKU V DSO GORNJA RADGONA 

ANKETIRANIH JE BILO 44 STANOVALCEV NA VAROVANEM ODDELKU. 

DOSEGLI SO NASLEDNJE TOČKE: 

• OD 23 do 19 TOČK, 5 STANOVALCEV 

• OD 18 do 11 TOČK, 17 STANOVALCEV 

• 10 IN MANJ, 22 STANOVALCEV 

• 0 TOČK SO ZBRALI 3-je STANOVALCI 

• MAX. KPSS 24 TOČK - 1 STANOVALEC 

• POVPREČNA STAROST TESTIRANCEV JE BILA 81 LET 

• RAZMERJE: M 8, Ž 36 

• STAROST: NAJMLAJŠI 56, NAJSTAREJŠA 100 LET 

• SAMOSTOJNOST PRI HRANJENJU: 40 IN EDEN OBČASNO 

• NADZOR PRI OBLAČENJU: 7 STANOVALCEV 

• INKONTINENCA: SI -7, TI - 3, ZTI - 27 

• KONTINENTNI: 7 

• POPOLNA ODVISNOST: 22 

• DOSEŽENE VREDNOSTI KPSS ZA STANOVALCE BREZ INKONT. SO: 24-23-24- 

21-12-8-9 

ZAKLJUČEK 

Pravilno postavljena diagnoza je temelj zdravljenja, je pomoč delavcem in svojcem v zdravstveni 

negi. Izobraženi delavci bodo znali strokovno in korektno pristopiti k dementnemu 

človeku. 

LITERATURA 

Folstein MF, Folstein SE, McHugh-PR. Mini Maental-State. A-prctical-method for grading the cognitive 

state of patients for the clinician. J. Psychiat Res 1975; 12: 189-98. 

Jensterle J . Mini mentalni status Priredba MMS. Interno gradivo Psihiatrične klinike Ljubljana, 1984. 

Kogoj A. Demenca. In: Pregelj P. Kobentar R. eds. Zdravstvena nega in zdravljenje motenj v duševnem 

zdravju. Ljubljana. Psihiatrična klinika Ljubljana, 1. izd.: 2009. 

Kogoj A. Psih. klinika Ljubljana, povzetek predavanj. Obravnava bolnika z demenco. Ljubljana, 2008. 

Rungapadiachy DM. medosebna komunikacija v zdravstvu: Teorija in praksa Ljubljana: Educy: 2003:111, 

336-50. 

Vodušek DB. Višja živčna dejavnost. Med. razgledi 1992; 3: 369-400. 


Zdravstvena nega 

umetno ventiliranega pacienta 

Ivanka Kampuš 

ZT, Splošna bolnišnica Murska Sobota 

Interni oddelek, Enota intenzivne internistične terapije 

IZVLEČEK 

ZN umetno ventiliranega pacienta obravnava celostno obravnavo pacienta. Predstavlja posebnosti 

zdravstvene nege pacienta, ki potrebujejo mehansko ventilacijo. Življenjsko ogroženi 

pacient potrebuje kontinuiran nadzor vitalnih funkcij, hemodinamski monitoring, izvajanje 

ZN po standardih in stalno spremljanje njihovih novitet. Za strokovnost in nove izzive 

v Enoti intenzivne internistične terapije, se negovalni kader permanentno izobražuje 

in sledi novim smernicam, ki so dokaz visokega nivoja zdravstvene nege. Čimprejšnjo odkrivanje 

in ukrepanje vsakih sprememb pa služi pacientu hitrejše zdravljenje in krajšo ležalno 

dobo. 

Ključne besede: dihalna stiska, umetna ventilacija, ZN, invazivni, neinvazivni monitoring 

UVOD 

Splošna bolnišnica Murska Sobota, interni oddelek, Enota intenzivne internistične terapije 

(EIIT) je enota, ki ima sedem postelj. Vsak življenjsko ogroženi pacient potrebuje monitor, 

ki je povezan s centralnim monitorom, kjer ima zdravstveno osebje nadzor nad vsemi 

pacienti. Zato je prepoznavanje vsakih sprememb pri pacientu izredno pomembno za pravo 

terapevtsko ukrepanje. 

Najpogostejši internistični vzroki, zaradi katerih so pacienti sprejeti v EIIT, so: 

• AMI, akutni miokardni infarkti, ki so prepoznavni znotraj časovnega intervala za poseg 

koronarografije, so takoj z ekipo reševalne postaje Murska Sobota in z zdravnikom, 

prepeljani v UKC Maribor. Na opazovanju v Enoti so le prehodno na opazovanju. 

• Respiratorna insuficienca (akutna, kronična, KOPB) 

• Srčno popuščanje; pacienti, ki potrebujejo stalni nadzor življenjskih funkcij in prejemajo 

inotropna zdravila, predvsem zdravilo Levosimendan. 

• Miokarditis, endokarditis, perikarditis 

• Akutna ledvična odpoved (akutne hemodialize) 

• Sepse 

• Pljučne embolije z zapleti, pljučni edemi 

• Krvavitve iz GIIT-a 

• Akutni pankreatitis 

• ICV - pacienti, ki so prepoznavni znotraj časovnega intervala za aplikacijo zdravila 

Actilyse 

• Možganska krvavitev, ko nastopi dihalna stiska 

• Začasni pace-maker 

• Intoxikacija z zdravili, opiati, z etanolom in so življenjsko ogroženi, s škropivi 

• Elektrokonverzije 

Vsi ti pacienti so sprejeti v EIIT zaradi intenzivnega zdravljenja ali potrebe po mehanski 

ventilaciji. 

Življenjsko ogroženi pacient potrebuje poleg monitora izvor kisika, arterijsko merjenje 

krvnega tlaka , kjer preko arterijske linije spremljamo kontinuiran arterijski tlak, mehanski 

ventilator ali respirator, aspirator, temperaturno sondo (možnost meritve telesne temperature 

aksilarno ali preko trajnega urinskega katetra), infuzijske črpalke, črpalke za enteralno 

sondno prehranjevanje pacienta. Za oskrbo pacienta potrebujemo različne negovalne 

pripomočke, za zaščito izvajalca ZN pa uporabljamo predpasnike, zaščitno masko in 

zaščitne rokavice. 

Ko je pacient preklopljen na respirator ima MS/ZT kontinuiran nadzor nad vitalnimi 

funkcijami. 

KDAJ GOVORIMO O DIHALNI STISKI? 

O dihalni stiski govorimo, kadar pacient z lastnim dihanjem ne zmore več vzdrževati delnih 

tlakov kisika in ogljikovega dioksida (CO 2 ) v mejah normale. Vzrok so motnje dihanja, 

ki lahko nastanejo v kateremkoli členu dihanja (ventilacija, difuzija, transport plinov v 

krvi). Navedene motnje privedejo do hipoksije (zmanjšana koncentracija kisika v krvi) in 

hiperkapnije (zvečana koncentracija CO 2 v krvi). (1) Potem pacienta intubiramo. 

Namen intubacije: neprekinjeno vzdrževanje prostih dihalnih poti, lažje odstranjevanje 

traheobronhialne sluzi, možnost mehanskega predihavanja. 

Intubacija: za intubacijo potrebujemo: i.v. kanal za intravenozno aplikacijo zdravil, (pomembno 

je poudariti, da je pri šokovnih stanjih zelo težko vstaviti intravenozni kanal, zato 

so še kako pomembne izkušnje zdravstvenega delavca), pravilna lega pacienta, ambu, laringoskop, 

tubus (št. tubusa ob intubaciji določi zdravnik), vodilo za tubus (nekateri zdravniki 

ga uporabljajo za uvajanje tubusa), 10 ccm brizgalko za napihnjenost cuff-a (šele po 

intubaciji uporabimo aparat za kontrolo cuff-a, ki nam izmeri optimalno napihnjenost 

zračnega mešička), levkoplast za markacijo tubusa, trak za prevezo tubusa, ventilator. Za 

celostno obravnavo pacienta ob reanimaciji imamo v EIIT-u, reanimacijski voziček, ki ga 

dnevno pregledujemo in oskrbujemo. 

UMETNA VENTILACIJA 

Po intubaciji je pacient preklopljen na mehansko ventilacijo – respirator. Imamo različne 

oblike mehanskih ventilatorjev (Evita IV, Evita II, Bennett). Parametre na ventilatorju določa 

zdravnik. Določi jih glede na bolnikovo bolezensko stanje. 

Oblike umetne ventilacije: A/C oz. IPPV je popolna oblika predihavanja pacienta, katero 

prevzame umetna ventilacija; SIMV je oblika umetne ventilacije, ko umetna ventilacija 

dopušča bolnikovo frekvenco dihanja; SPONT- spontana oblika dihanja pa pacientu omogoča 

popolno samostojno dihanje in pacientu omogoča odklop od mehanske ventilacije; 

Ostale predpisane nastavitve na respiratorju: 

KISIK; zdravnik določa na osnovi plinske analize, oz. ABR-ja, oz. PAAK-a in ga na tej 

osnovi zvišuje oz. znižuje, FREKVENCA DIHANJA; zdravnik določa glede na obliko ventilacije 

oz. pacientovega stanja, PEEP je pozitiven tlak, ki ga prav tako zdravnik določa glede 

na bolnikovo bolezensko stanje, TIDALNI VOLUMEN; dihalna prostornina, ki ga zdravnik 

določi, 7 ml/kg telesne teže. 

NALOGE MS/ZT PRI UMETNO VENTILIRANEM PACIENTU 

• NADZOR DIHANJA - MS/ZT nadzoruje alarme ventilatorja in poznavanje le-teh ter 

hitro ukrepanje, poročanje zdravniku. Menjava ventilatorskih cevi na 7/dni oz. pp., 

ventilator obvezno testiramo po uporabi. 


• MONITOR - MS/ZT ima kontinuiran nadzor nad spremembami srčnega ritma, MS/ 

ZT pozna motnje srčnega ritma in jih pravočasno poroča zdravniku. 

• NASTAVITEV I.V. KANALOV- MS/ZT v EIIT-u nastavlja venske kanile, periferne kanale- 

flebokatetre. MS/ZT strokovno sodeluje pri vstavitvah hemodinamskih kanalov 

in centralnih venskih katetrov. 

• ZAPRTA ASPIRACIJA – MS/ZT izvaja nego dihalnih poti iz tubusa, traheje in bronhijev. 

Preprečujemo prenos okužb v dihalna pota, upoštevamo higienski in aseptični 

princip pri negi umetne dihalne poti. Upoštevamo pravilo razkuževanje rok in umivanje 

rok. 

• NADZOR GLOBINE TUBUSA – MS/ZT opazuje globino tubusa, ki jo zdravnik ob intubaciji 

določi. MS/ZT dnevno opazuje optimalno napihnjenost zračnega mešička oz. 

cuff-a. Optimalno napihnjenost zračnega mešička izmerimo s posebno aparaturo Endotest. 

• PREPREČEVANJE NASTANKA DEKUBITUSA – zaradi pritiska priveze tubusa ima 

MS/ZT stalni nadzor nad privezo traka na ušesih. Zato je potrebno vsakodnevno menjavo 

lego priveze tubusa. Pozorni smo tudi na vsakodnevno menjavo lege tubusa; 

levo oz. desno stran ustnega kota. 

• NGS – nastavljamo mehke sonde. Uporabljamo jih za sukcijo ali za hranjenje pacienta. 

Pri odprtju NGS preprečujemo vdor zraka. Sonde redko uvajamo skozi nos, saj s 

tem želimo preprečiti nastanek dekubitusa v nosnici, manjša je možnost za nastanek 

sinusitisa ter želimo preprečiti zmanjšano vlažnost nosne sluznice. Sonde uvajamo 

skozi usta in so pacientu prijaznejše, pričvrstimo jih ob tubus in jo skupaj s tubusem 

prevežemo. Če pacienta hranimo po NGS pazimo, da je vzglavje vedno dvignjeno 

(če to dovoljuje pacientovo zdravstveno stanje) ter s tem pazimo na zatekanje hrane v 

usta. 

• NADZOR NAD INTRAVENSKIMI IN ARTERIJSKIMI KANALI – centralni venski 

katetri, periferni kanali ali centralni periferni kanal, femoralni katetri, arterijski kanali. 

Opazujemo njihove spremembe; rdečine, edeme. Preveze so dnevne oz. pp. Spremembe 

in preveze beležimo na list za Vstavitev, funkcija in nega intravenoznega dovoda. 

• MENJAVA INFUZIJSKIH SISTEMOV – glede na vsebino infuzijskih tekočin. Pri infundiranju 

visoko kaloričnih infuzij, infuzijske sisteme menjavamo /24 ur, ostale 

/3dni ,oz. pp prej. Menjava infuzijskih sistemov beležimo na sisteme in na negovalno 

dokumentacijo. 

• NADZOR NAD TUK – beleženje urne diureze, dokumentiranje in poročanje sprememb 

zdravniku. Nadzor nad gnojnimi izcedki. Menjava urinskih vrečk /7 dni oz. pp 

prej. Na urinsko vrečko beležimo datum nastavitve urinske vrečke. 

• NADZOR NAD CVP SISTEMI – meritve beležimo na temperaturni list, menjava sistemov 

/3 dni. Beležimo jih na sistem in na temperaturni list. 

INVAZIVNI MONITORING 

Omogoča neprekinjen prikaz določenih spremenljivk s poseganjem v bolnikovo telo. Omogoča 

neprekinjen prikaz želenih spremenljivk. Kadar gre za povezavo katetrov (uvedenih 

v žilje) s specifično aparaturo, govorimo o hemodinamskem monitoringu, vrednosti pa se 

imenujejo hemodinamske spremenljivke. Preden neko vrednost odčitamo, jo spremljamo 

par sekund in nato zabeležimo številčno najmanjšo vrednost. Vsi tlaki izmerjeni s pomočjo 

invazivnega monitoringa, so izraženi v enotah mm Hg (1 mmHg je , kPa). (2) 

Glede na bolnikovo zdravstveno stanje, po naročilu zdravnika izvedemo invazivni (specifični) 

hemodinamski monitoring, ki zdravniku omogoča učinkovitejše terapevtsko zdravljenje. 

MS/ZT strokovno sodeluje pri vstavitvi hemodinamskih kanalov. MS/ZT pozna pripravo 

specifičnih aparatur in meritev parametrov. 

INVAZIVNE METODE HEMODINAMSKEGA MONITORINGA 

• PiCCO 

• Lidco 

• Swan-Ganz (SWG) 


PiCCO 

Je invazivna metoda. Omogoča neprekinjeno merjenje sistemskega krvnega tlaka, merjenje 

MV (minutnega volumna srca), merjenje volumnov srčne polnitve ter zunajžilne tekočine 

v pljučih. 

NALOGE MS/ZT: S specifičnimi znanji MS/ZT v EIIT-u, strokovno sodeluje pri vstavitvi 

hemodinamskih katetrov in izvaja hemodinamske meritve. MS/ZT pozna opravljanje z 

aparaturo. MS/ZT meritve parametrov beleži na medicinsko dokumentacijo, saj imajo velik 

pomen pri nadzoru življenjsko ogroženega pacienta ter zdravniku omogoča pravilno terapevtsko 

ukrepanje. 

LiDCO 

Je manj invazivna metoda. Z aparaturo LiDCO in specifičnega sistema, povezanega z arterijskim 

katetrom in vbrizgavanjem litijevega klorida v venski sistem, omogočimo neprekinjen 

prikaz hemodinamskih parametrov (3). Uporablja se kot diagnostični pripomoček za 

merjenje krvnega tlaka, MV srca in ostalih hemodinamskih parametrov pri bolnikih, težjih 

od 40 kg (4).

NALOGE MS/ZT: MS/ZT s specialnimi znanji izvaja meritve, beleži v medicinsko dokumentacijo 

in strokovno sodeluje pri vstavitvi katetrov. 

Swan-Ganz (SWG) 

SWG kateter omogoča neprekinjen prikaz krivulje in tlakov v pljučni cirkulaciji. Indikacije 

za uvajanje SWG katetra: motnje v delovanju srca, motnje v delovanju pljuč, transplantacija 

jeter, pljuč, septična stanja, hipovolemija. 

NALOGE MS/ZT: priprava pripomočkov SWG katetra in vodilo ter monitoring. Pomoč 

pri uvajanju SWG katetra zahteva stalno kontrolo vitalnih funkcij (možne so motnje srčnega 

ritma). 

NEINVAZIVNI MONITORING 

Predstavlja monitor ob pacientu, na katerem opazujemo: 

• Utrip in krivulja EKG-ja 

• Merjenje RR-ja z napihovanjem manšete, ki je povezan z ustreznim modulom na monitorju 

• Telesno temperaturo (merimo s sondo axilarno ali preko trajnega urinskega katetra, 

ki je prav tako kontinuirano prikazana na monitorju) 

• SpO2 – saturacija kisika oz. nasičenost periferne arterijske krvi s kisikom, merimo s 

pomočjo sonde na prstu 

NEINVAZIVNA MEHANSKA VENTILACIJA S ČELADO - CPAP 

CPAP nudi bolniku dihalno podporo na neinvazivni način, z uporabo čelade. 

Indikacije: pacienti z boleznijo KOPB oz. intoleranca za izmenjavo CO2 in O2. 

Na podlagi zdravnikove odločitve je potrebno za MS/ZT znanje in razumevanje različnih 

načinov predihavanja ter pravilna izbira in namestitev čelade. 

ZN UMETNO VENTILIRANEGA PACIENTA - POSEBNOSTI NEGE 

• NEGA TELESA – jutranja in večerna nega telesa. Večkratna nega in osvežitev pacienta 

pri zvišani telesni temperaturi. Zvišana telesna temperatura pogojuje, da koža postane 

bolj občutljiva, nastajajo rdečine kože, ki se lahko razširi v podkožje. Zato uporabljamo 

pri občutljivi koži nalepke za monitor, za občutljivo kožo. Uporabljamo kreme 

za kožo, olja za zaščito kože, saj prav življenjsko ogroženi pacient potrebuje zaradi 

slabše odpornosti tudi poostreno nego kože. 

• USTAN NEGA – 3x/dan oz. pogosteje, če nastopijo krvavitve iz ustne votline. Pozorni 

smo na bruhanje in zatekanje hrane. Ustno nego izvajamo z ustno vodo, in sicer 

najprej negujemo zobe, jezik, nebo. Pean za ustno nego menjamo po vsaki uporabi 

oz. uporabljamo gobice za ustno nego. Pri pacientih z MRSO izvajamo ustno nego po 

protokolu dekolonizacije. Uporabljamo 10 % Borax glicerin za preprečevanje izsušitve 

ustne sluznice. Trake za privezu tubusa menjamo dnevno oz. pogosteje. Uporaba 

medzobnega tampona, če pacient stiska zobe oz. tubus. Menjava »markacije« pp. 

POMEMBNO: Slaba ustna higiena vodi v razvoj bolezni ustne votline in kasneje prehajanje 

okužb v dihalna pota! 

• NEGA OKOLICE NGS (Nasogastrična sonda), če je NGS vstavljena skozi nos, sledi 

pogosta menjava lege nalepk, da preprečimo poškodbo, dekubitus kože. Pozorni smo 

na globino NGS in na izsušenost nosne sluznice. 

• NEGA IN ZAŠČITA OČI – preprečujemo izsušenost očesne sluznice. Po naročilu 

zdravnika apliciramo kapljice za oči oz. kremo za oči, da preprečimo izsušenost. Kadar 

vek ni mogoče zapreti, je obvezna uporaba očesnih komor. 

• HLAJENJE PACIENTA PRI ZVIŠANI TELESNI TEMPERATURI – pacienta večkrat 

dnevno osvežimo. Pacienta hladimo z mlačnimi obkladki (zelo hladni obkladki povzročijo 

šok za žilje) in gel obkladki na pazduhi in na dimljah. Pacienta pokrijemo z 

rjuho. ArticSun naprava pa je aparatura, ko pacienta z gel oblogami priključimo na to 

aparaturo, ki preko TUK (trajnega urinskega katetra) prikazuje TT (telesno temperaturo). 

Želeno TT lahko korigiramo na aparatu. 

• NEGA RAN – nastale zaradi pritiska. Rane oskrbujemo glede na globino rane, izločka 

iz rane. Uporabljamo različne pripomočke za oskrbo ran in sledimo najnovejšim trendom. 

Okužbe ran predstavljajo breme za bolnika zaradi možnega vdora bakterij, kar 

pomeni nevarnost razvoja sepse in s tem podaljšanje hospitalizacije. Vsako novo rano 

opišemo, spremljamo. Vsak načrt in izvajanje oskrbe ran beležimo v negovalno dokumentacijo. 

POMEMBNO: Zdravstveno osebje, ki ima stik s pacientom, kateri so okuženi z MRSA, 

ESBL in drugimi infekti, skrbi za redno razkuževanje rok in umivanje rok – preprečujemo 

prenos bolnišničnih okužb. Sodelujemo s strokovno službo za preprečevanje bolnišničnih 

okužb in sledimo njihovim smernicam za preprečevanje prenosa bolnišničnih okužb. Pacient, 

ki potrebuje izolacijo, MS/ZT izvaja vsa dela po standardu in pacienta v določenem 

delovnem času oskrbuje le ena sestra. 


• PREPREČEVANJE NASTANKA RAZJED ZARADI PRITISKA – uporaba antidekubitornih 

pripomočkov, blazin. Pomembna je razbremenitev udov in obračanje pacientove 

lege na 2 /uri. Previdno obračanje pacienta z možgansko krvavitvijo. Za dvigovanje 

in prelaganje pacienta na respiratorju uporabljamo dvigalo za paciente. 

POMEMBNO: Poleg negovalnega učinka ima nega telesa in obračanje pacienta tudi terapevtski 

učinek – boljša predihanost pljuč. Vsaka sprememba položaja pacienta se beleži v 

medicinsko dokumentacijo – temperaturni list. 

• ZAPRTA ASPIRACIJA – prednosti zaprte aspiracije: 

• Za pacienta manjša možnost vdora infekta iz okolice 

• Ni stalne potrebe odklopa pacienta od respiratorja 

• Prijaznejša do traheje 

• Večja zaščita osebja 

POMEMBNO: menjava zaprtega aspiracijskega sistema vsakih 48 ur oz. pp. Odvzemi aspiratov 

1 x tedensko zaradi hitrejšega odkrivanja okužb. 

• PREVEZE IN OSKRBE I.V. KANALOV – MS/ZT naslednji dan po vstavitvi intravenskih 

in arterijskih kanalov izvaja preveze vbodnih mest. Opazujemo spremembo 

kože, bolečino, sekrecijo, šive. Kasneje intravenozne katetre pp. 

POMEMBNO: Vsaka majhna okužba vbodnega mesta ob oslabelem imunskem sistemu je 

tudi vhodno mesto za infekt! Zato uporabljamo aseptični princip prevezovanja vbodnih mest. 

Nastavitev kanalov beležimo v medicinsko in negovalno dokumentacijo, prav tako tudi 

vsako spremembo vbodnega mesta, odstranitev kanalov … 

• OPAZOVANJE BOLEČINE - bolečino povzroča bolezen, rane, diagnostični in terapevtski 

posegi, neprimerna lega oz. spreminjanje lege pacienta. Boleči so lahko postopki 

ZN, zato zdravnik pacientu na umetni ventilaciji predpisuje analgetik v neprekinjeni 

intravenozni obliki. 

POMEMBNO: Zelo pomembno je opazovanje odzivnosti pacienta na dražljaje, saj lahko 

zdravnik na podlagi odzivnosti pacientu predpiše optimalno sedacijo na umetni ventilaciji. 

Zato pri umetno ventiliranem pacientu uporabljamo: 

BIS – ali bispektralni indeks, je nadzorni sistem pacienta. Ta je konstruiran nadzor hipnotskega 

stanja pacienta možganov, ki temelji na zajemanju EEG signalov in na podlagi 

rezultata se oceni optimalna sedacija oz. hipnotsko stanje pacienta. 

• ČIŠČENJE BOLNIKOVE OKOLICE – MS/ZT po jutranji negi pacienta z razkužilom 

očisti okolico monitorja, posteljne ograjice, nočno omarico in higienske pripomočke, 

da preprečimo morebitni prenos okužb. Okolico bolnika čistimo večkrat na dan, če 

je pri bolniku ugotovljena nevarna okužba za prenos infekta. Pomembno je, da se pri 

negi zaščiti tudi MS/ZT s predpasniki, z zaščitno masko. Pomembna je pravilna uporaba 

zaščitnih rokavic, razkuževanje in umivanje rok. 

MEDICINSKA IN NEGOVALNA DOKUMENTACIJA V EIIT-u 

• Tepmeraturni list 

• Negovalna dokumentacija za vstavitev kanalov in oskrbo 

• List predaje službe za ZN 

• Načrt zdravstvene nege 

• Sprejemna dokumentacija, ob sprejemu pacienta računalniško vnašamo kazalce kakovosti 

zdravstvene nege 

• TISS- 28 računalniška obdelava podatkov. Za vsakega pacienta MS/ZT v vsaki izmeni 

točkovno opredeli posege. TISS-28 je prirejen za enoto intenzivne terapije III 

• Negovalna dokumentacija za kronične rane 

• Dokumentacija za vstavitev intravenskih in arterijskih kanalov 

• Dokumentacija za hemodinamske meritve 

• Protokoli za točenje Actilyse 

NAJPOGOSTEJŠE PREISKAVE ŽIVLJENJSKO OGROŽENEGA PACIENTA 

• Krvne preiskave – MS/ZT odvzame krvne preiskave iz žilj ven ali iz venskih in arterijskih 

katetrov. 

• Urinske preiskave – osnovne analize ali za mikrobiološke preiskave. Pomembno je 

razkužiti vbodno mesto TUK. 

• Mikrobiološke preiskave – pošiljamo traheobronhialni aspirat, urin, konice katertov 

in različne kužnine ran in brise. Pri vsakem sprejetem pacientu v EIIT odvzamemo 

bris kože, nosu, žrela na MRSA in bris rektuma na ESBL. Kasneje, po dogovoru z 

zdravnikom, ponovimo odvzeme kužnin. 

• Rentgenske preiskave – rtg p.c. se izvaja v enoti 

• Ultrazvočne preiskave - UZ trebuha, UZ srca, se izvajajo v enoti 

• Endoskopske preiskave - gastroskopija, colonoskopija, bronhoskopija, transezofagealni 

UZ srca - vse preiskave se izvajajo v enoti 


SKLEP 

Zdravstvena nega MS/ZT v EIIT-u pogojuje dinamično delo. Zahteva specialna znanja in 

visoko strokovno, opravljeno timsko delo. Vsaka pravilno ugotovljena zaznava sprememb 

in hitro ukrepanje nudi bolniku pravo terapevtsko zdravljenje, s tem prejšnjo ozdravitev in 

krajšo ležalno dobo. 

LITERATURA 

Kodila V. Osnovni vodnik po kirurški enoti intenzivnega zdravljenja: Priročnik za medicinske sestre 

in zdravstvene tehnike; Zdravstvena nega intubiranega pacienta; Dihalno ogrožen bolnik in možni 

terapevtski ukrepi: Ljubljana 2008:88. 

Kodila V. Osnovni vodnik po kirurški enoti intenzivnega zdravljenja: Priročnik za medicinske sestre in 

zdravstvene tehnike; Neinvazivni in invazivni monitoring; Invazivni monitoring: Ljubljana 2008:30. 

Kodila V. Osnovni vodnik pokirurški enoti intenzivnega zdravljenja: Priročnik za medicinske sestre in 

zdravstvene tehnike; Specifične meritve vitalnih funkcij pri življenjsko ogroženem bolniku; Meritve z 

aparaturo LiDCO (Lithium chloride indicator dilution cardiac output): Ljubljana 2008:29. 

The Cardiovascular Monitoring Company: Uporabniški priročnik: LiDCOplus Hemodinamski Monitor; 

Indikacije za uporabo sistema hemodinamskega monitorja LiDCOplus; Predvidena uporaba: UK 

2005:7.

Oskrba rane – brošura Dosor, 

primer dobre prakse 

Suzana Divjak 

dipl. med. sestra 

DOSOR – Dom starejših občanov Radenci 

UVOD 

Skrb za smiselno starost je velika socialna vrednota, ki jo je mogoče dosegati s pomočjo srednje 

generacije, ki se pripravlja na lastno kakovostno starost. Človekova stara leta so enako 

smiselno obdobje življenja, kakor mladost in srednja leta. Zato se je treba vključevati pri 

ohranjanju in krepitvi zdravja že sedaj. Ustvarjalno delo v starosti prinaša večkratno korist. 

Izpolnjuje življenje, prinaša zadovoljstvo in pripomore k notranji sreči ter povečuje občutek 

izpolnitve. Starostniki lahko v največji meri storijo največ sami zase, z zdravim načinom življenja, 

z umsko dejavnostjo in pozitivnim razmišljanjem. 

Kljub temu pa je staranje povezano s predvidljivimi spremembami v gibanju, čutenju, 

spoznavnih funkcijah, ki vplivajo na zmogljivost starejših za učinkovito delovanje v družbi. 

Pojavijo se številne nove potrebe. Poleg številnih bolezni (artritis, rak, srčne bolezni) se pridruži 

še velikokrat nepomičnost, kar dodatno ogroža starostnika. Pri ležečih starostnikih 

se pogosto pojavijo rane, ki predstavljajo velik zdravstveni, socialni in ekonomski problem. 

Pomembno je, da imajo vsi zaposleni v zdravstveni negi čut za starostnika, empatijo, 

spoštljiv in prijateljsko naravnan odnos in pridobljena teoretična znanja, ki jih vpeljujejo 

v vsakodnevno delo. Primer dobre prakse je sodelovanje zaposlenih poleg rednega dela v 

strokovnih projektnih skupinah, ki jih izberejo glede na lasten interes. Namen sodelovanja 

v projektnih skupinah je obnavljanje znanja, pridobivanje novih znanj, lastna angažiranost 

za dosego ciljev in ne nazadnje tudi izboljšanje kvalitete dela in obravnave starostnika. 

1. PROJEKTNA SKUPINA 

PROJEKT je enkratna praviloma zahtevna in kompleksna skupina nalog, ki mora biti končana 

v določenem roku, doseči mora v naprej določene in morebitne kasneje odkrite cilje 

ter upoštevati vse podane in kasneje odkrite omejitve (Solina, Križaj). Je oblika enkratnega 

procesa, ki jo uporabljamo takrat, ko mora v procesu sodelovati VEČ LJUDI. 

PROCESI DELA so razvrščeni v dve skupini: 

1. KONTINUIRANI PROCESI – optimalno izvajani, stroški priprav so zelo veliki, št. 

ponovitev 1000 x, metode: linearno planiranje, 

2. INTERMITENTNI (PREKINJAJOČI) PROCESI – št. ponovitev je manjše (20 x do 100 

x), stroški priprav niso tako zelo veliki, orodij za planiranje je zelo veliko in niso zelo 

natančna. 

Namen strokovnih projektnih skupin v zdravstveni negi: 

• Poenotenje dela-pristopov /strokovni standard v negi. 

• Strokovna rast in specializacija. 

• Širjenje socialne mreže in motivacija. 

Cilji strokovnih projektnih skupin so: 

• Doseči obravnavo podobnih (enakih) primerov na podoben (enak) način. 

• Čim bolj se približati najvišjim strokovnim standardom v zdravstveni negi. 

• Pridobivati novo in širiti obstoječe znanje, izmenjava izkušenj. 

• Širitev novega znanja na sodelavce, novo zaposlene in začasne sodelavce. 

• Pisna navodila - protokol za enotno in strokovno opravljanje določenih postopkov v 

zdravstveni negi. 

• Sledljivost postopkov in višja kvalitete dela. 

• Večja samostojnost in kompetentnost zaposlenih v zdravstveni negi. 

• Višja ozaveščenost stanovalcev o zdravstvenih težavah v starosti in posledično večje 

zadovoljstvo uporabnika. 

• Bolj motivirani sodelavci. 

• Bolj učinkovit in stroškovno nižji prenos znanja. 

• Podpora razvoju blagovne znake DOSOR skozi inovativni pristop. 

Strokovna izobrazba zdravstvenih delavcev ne temelji samo na teoretičnem znanju, ki 

ga pridobijo tekom šolanja. Pomembno je, da znajo svoje pridobljeno znanje prenesti v vsakodnevno 

prakso zdravstvene nege. Velikokrat se dogodi, da določena specifična znanja 

pri delu manjkajo. Potrebno je zopet seči po literaturi in pridobiti znanje. 

Namen ustanovitve strokovnih projektnih skupin v Dosor-ju je bil, da si zaposleni glede 

na lasten strokovni interes pridobijo določena znanja, jih izmenjujejo in posredujejo sodelavcem. 

Hkrati pa, s svojim vključevanjem teoretičnega znanja v prakso, izboljšujejo delo 

in kvaliteto bivanja starostnikov v domu. Ustanovili smo strokovno skupino za: demenco, 

aktivacija nepomičnih in aktivnih stanovalcev, preprečevanje incidentov, oskrbo ran, sladkorno 

bolezen, zdravstveno vzgojo in preprečevanje bolnišničnih okužb. 

Vsaka izmed skupin si zastavi v časovnem obdobju specifične cilje, ki jih sodelujoči v 

projektni skupini, skupaj z ostalimi sodelavci v naprej določenem časovnem roku, tudi izvedejo. 

Vse se dokumentira. Strokovne projektne skupine se med seboj dopolnjujejo in povezujejo. 

Strokovna projektna skupina za oskrbo ran je zaradi potreb po večjem informiranosti 

vseh zaposlenih v zdravstveni negi v domu, pripravila priročnik oz. brošuro o osnovni 

oskrbi rane (akutne, kronične). V njem je povzeto le osnovno znanje ter pridobljene 

izkušnje. Strokovna projektna skupina skrbi za nadzor in oskrbo vseh ran, izvaja ukrepe 

za preprečevanje novo nastalih, nastavi liste obračanja, stanovalcu, ki je sprejet z rano, naredi 

oceno splošnega stanja, oceno rane, določi ukrepe za izboljšanje stanja in se posvetuje 

z zdravnikom, katere obloge bodo uporabljene. Redno spremlja celjenje ran, sproti zapiše 

opažanja, nanje opozori sodelavce in jih informira o spremembah. 

Veselimo se vsakega najmanjšega uspeha, saj vsaka rana, ki se zaceli v časovnem roku 

in ni zapletov, je naš uspeh, starostniku pa izboljšanje kvaliteto življenja, zmanjšana je možnost 

izpostavljanja infekcijam, zmanjšana tudi bolečina in skrb. 

2. OSKRBA RANE 

Vsak starostnik si želi, da je koža cela, brez poškodb, odrgnin, opeklin, sploh pa kakšnih večjih 

in z zapleti povezanih ran. Rana je poškodba kože in tkiv pod njo. Običajno se rane celijo 

v enem do treh tednih. Zaradi različnih motenj, kot so okužba, mrtvine, motnje prekrvavitve, 

spremljajoče bolezni, zdravila, pa zmanjšujejo ali upočasnijo celitveni proces. Oskrba akutnih 

in kroničnih ran dandanes zahteva veliko strokovnega znanja, izkušenj in timskega dela ter 

poznavanje sodobnih pripomočkov, izdelanih v ta namen. Poznamo tradicionalni način oskrbe 

ran (fiziološka razstopina in gaze, ki ob menjavi poškodujejo tkivo) in sodobne obloge, ki 

so bolj izpopolnjene in učinkovite. Tradicionalne oskrbe ran se izogibamo, vendar je včasih 

neizogibna in potrebna. Sodobne obloge zagotavljajo kronični rani optimalne pogoje za zdravljenje 

in obolelemu omogočajo kakovostno življenje. Predstavljajo napredek v pospeševanju 

procesa celjenja, se ne zlepljajo z rano, ne puščajo ostankov, vzdržujejo optimalno tempera- 


turo in vlažnost rane, ne povzročajo bolečin, so ustrezno vpojne, so polprepustne, omogočajo 

preveze na več dni. Vedno so nameščene po strokovni oceni rane in naročilu zdravnika. 

2.1 AKUTNA RANA 

Akutne rane so običajno posledica poškodb (odrgnine, praske, ureznine, vbodnine, opekline, 

kirurške rane). Pri starostnikih je teh ran največ. Zaradi slabe koordinacije gibov, slabe 

pomičnosti, slabe senzibilitete, nepravilne obutve in neupoštevanja pravil, se tovrstne poškodbe 

kože in tkiv dogajajo vsakodnevno. Le-te poškodbe povrhnjice se hitro in lepo zacelijo. 

Pri akutni rani so robovi rane približani s sponkami ali šivi in je poškodba tkiva minimalna. 

Do zacelitve pride v 5 do 10 dneh. 

Oskrba kirurške rane 

S prevezo kirurške rane očistimo vidne ostanke krvi ali izločke s površine rane. Če na rani 

ni izločka, je ne čistimo, ampak zamenjamo samo oblogo (Mertelj). Tehnika dela je aseptična. 

Čistimo s sterilno rokavico ali z instrumentom. Pri izoliranem (MRSA) stanovalcu uporabljamo 

tudi zaščitna oblačila. Najprej delamo preveze aseptičnih ran, šele nato preveze 

septičnih, ki se celijo sekundarno. 

2.2 KRONIČNA – SEPTIČNA RANA 

Kronična rana je vsaka rana, ki se celi sekundarno in se v času od šestih do osmih tednov 

ne zaceli. Lahko nastane iz akutne rane, kadar je bila primarna oskrba neustrezna, ali zaradi 

komplikacij pri celjenju, ki niso bile takoj obravnavane. Vsem kroničnim ranam je skupno, 

da se normalni proces celjenja zaradi motenj ustavi. (Mertelj) Le-te predstavljajo starostniku 

slabo počutje, bolečino in izpostavljenost infekcijam. 

Kronične rane delimo: 

• golenja razjeda (venska in arteriovenska in arterijska), 

• diabetično stopalo (je skupina sindromov, pri katerih nevropatija, ishemija, in okužba 

pripeljejo do uničenja tkiva in celo do amputacije (Metelj), 

• razjeda zaradi pritiska (razjeda zaradi pritiska - dekubitus (decumbo (lat.) - vleči se, ulcus 

(lat.) - razjeda), 

• maligna kožna rana. 

Vse poškodbe žilja pripeljejo do prehrambnih motenj kožnega tkiva, do hipoksije in ishemije. 

Posledica tega sta odmrtje in razvoj nekroze (Mertelj). Pri vseh kroničnih ranah so 

prisotni mikroorganizmi, vendar ne govorimo o okužbi. Do okužbe pride zaradi porušenega 

ravnovesja med obrambno sposobnostjo organizma, virulenco in številom mikroorganizmov 

ter okolja. 

2.2.3 RAZJEDA ZARADI PRITISKA (PRELEŽANINA, DECUBITUS) 

Razjeda zaradi pritiska ni le težava sodobnega časa. Številni zapisi obstajajo že iz preteklosti. 

Prvi zapis o razjedi zaradi pritiska sega daleč nazaj v obdobje starega Egipta. Prvi medicinski 

zapis o razjedi zaradi pritiska pa je objavil leta 1953 holandski kirurg Fabricius Hildanus, 

ki je prvič navajal vzroke za nastanek »bolezni«, kakor je poimenoval razjedo zaradi 

pritisk (Saša Horvat). Rane so dobili onemogli in kronično bolni ljudje. Narejene so bile 

številne raziskave in ugotovili so, da se razjedam zaradi pritiska, kljub vsem preventivnim 

ukrepom, včasih ni moč izogniti. Lahko pa jih zmanjšamo, če se držimo standardov preprečevanja, 

če upoštevamo vse ukrepe in delujemo preventivno. V prvi vrsti razjeda zaradi 

pritiska povzroča obolelemu bolečine, zmanjšuje njegovo kvaliteto življenja in povečuje 

tveganja za infekcije. Seveda pomenijo preležanine za zdravljenje tudi veliko večje stroške 

in zahtevajo več negovalnega časa za starostnika. Zato je še kako pomembno delovati preventivno, 

le-to poudarjati in učiti že v šoli. 

Predeli telesa, ki so še posebej izpostavljeni pritisku: 

• sedeči položaj – sednica, križni predel, 

• hrbtni položaj – zatilje, komolci, križni predel, sednični del, peta, 

• trebušni položaj – komolci, kolena, prsti stopal, 

• stranski položaj – kolena, kolki, gležnji. 

OCENJEVANJE S STOPENJSKO KLASIFIKACIJO 

Glede na globino in prizadetost tkiv jih razvrstimo v več stopenj: 

• Preležanine lahko zajamejo le kožo rdečina (stopnja 1), ki lahko izgine, kasneje ostane 

- 2), mesto poškodbe je lahko oteklo in toplo. Če pritisnemo s prstom na rdečino, 

ta ne zbledi, kar pomeni, da je že okvarjena mikrocirkulacija. 

• Podkožno tkivo razjeda (stopnja 3) - vidna na zunaj, povrhnja poškodba kože, ki zajema 

poškodbo epidermisa in /ali dermisa. Razjeda se kaže kot odrgnina ali mehur. 

• Podkožno maščevje in mišice, kar povzroči nekrozo (stopnja 4in 5) in v najhujših primerih 

prizadene celo kost. Poškodba vseh kožnih plasti in podkožja, ki segajo do mišičnih 

ovojnic, vendar jih ne zajemajo; obsežno uničenje, nekroza tkiva in poškodbe 

mišic, kosti ali podpornih struktur. 

3. DOKUMENTIRANJE 

Dokumentiranje v zdravstveni negi je zelo pomembno, saj le s pomočjo dokumentacije, v 

različnem časovnem obdobju, lahko ocenjujemo stanje rane, celjenje, poslabšanje in le-to 

tudi dokažemo. V Dosor-ju smo si dokumentacijo, ki je potrebna za starostnike z ranami, 

specificirali glede na potrebe sami. 

LIST OBRAČANJA STANOVALCA 

IME IN PRIIMEK STANOVALCA: SOBA: 

DATUM ČAS NAJDEN V 

OBRNJEN NA PODPIS 

POLOŽAJU 

(L,D, H, T) IZVAJALCA 

8.4. 7h Hrbet Levo stran 

8.4. 9 h Levo stran Desno stran 


Itd. 

NORTONOVA SHEMA ZA OCENO STANOVALČEVE OGROŽENOSTI – DOSOR 

IME IN PRIIMEK STANOVALCA ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 

DATUM SPREJEMA ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 

SPLOŠNA 

KONDICIJA 

T DUŠEVNO 

STANJE 

T AKTIVNOST T POMIČNOST T INKONTINENCA T 

Dobra 4 Zavesten 4 Hodi 4 Dobra 4 Suh, čist 4 

Zadovoljiva 3 Zmeden 3 Hodi ob 3 Omejena 3 Občasna 3 

pomoči 

inkontinenca 

Slaba 2 Apatičen 2 Na inv. 

Vozičku 

2 Zelo omejena 2 Inkontinenca 

urina 

Zelo slaba 1 Nezavesten 1 Ležeč 1 Nepokreten 1 Inkontinenca 

urina in blata 

Seštevek 

točk 

DATUM OCENE IN PODPIS IZVAJALCA ------------------------------------------------------------------------------------------------- 

2 

1

DOKUMENTACIJA ZA RANE – DOSOR 

PRIIMEK IN IME STANOVALCA: ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ 

DATUM ROJSTVA: ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 

VRSTA RANE IN STOPNJA OGROŽENOSTI (1,2,3,4,5) 

1. RAZJEDA ZARADI PRITISKA 

1. Rdečina 

2. Mehur 

3. Dermalna rana 

4. Globoka rana 

5. Nekroza 

2a) VENSKA GOLENJA RAZJEDA 

1. Varice z ali brez edemov 

2. Varice, edem, dermatitis 

Označi lokacijo ran 

3. Prisotna razjeda 

b) ARTERIJSKA G. RAZJEDA 

1. Brez težav pri stenozi 

2. Bolečine pri obremenitvi 

3. Ishemična bolečina v mirovanju 

4. Nekroza, gangrena 

4. POOPERATIVNA RANA: 

5. DRUGE RANE: 

BOLEČINA: VAS lestvica: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10 

a) v mirovanju b) v gibanju c) ponoči 

OPOMBE: -------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 

OPIS RANE: 

RANA Vrsta 

rane 

Globina 

mm 

Širina 

mm 

Dolžina 

mm 

Stanje 

rane 

izloček Robovi 

r. 

Inf. 

rane 

Vonj 

Rana 1 Da/ne Da/ne 

Rana 2 Da/ne 

Rana 3 Da/ne 

Rana 4 Da/ne 

Globina: 1. Epidermis, 2. Subcutis , 3. Mišice, 4. kita, kost 

Stanje rane: 1. Nekroza, 2. Fibrin, 3. Granulacija, 4. Epitel 

Izloček iz rane: Barva: prozoren, rumen, zeleno rumen, rjav 

Kvaliteta: sluzast, gost, krvav, tekoč 

Količina: nič, mala, srednja, velika 

Stanje kože: 1. Rdečina, 2. Suha koža, 3. Ekcem 

TOALETA RANE: 

RANA/vrsta IZPIRANJE OBLOGA DODATNI UKREPI 

Izpiranje rane: NaCl, Ringerjeva raztopina, drugo. 

Dodatni ukrepi: kompresijska terapija, imobilizacija, obračanje, drugo 

ZDRAVIK: -------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 

PODPIS MEDICINSKE SESTRE: --------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 

DATUM OCENE RANE: --------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 

FOTOGRAFIJA: 

4. UPORABA SODOBNIH OBLOG 

Na tržišču je veliko vrst sodobnih oblog za rane in vse so zelo kvalitetne. Pomembno je, da 

izberemo pravo oblogo glede na stopnjo prizadetosti tkiva in glede na količino izločka iz 

rane. Potrebno je znanje o vseh vrstah sodobnih oblog, ki jih vsakodnevno uporabljamo. Ta 

znanja so zajeta v brošuri, materiali so prikazani na internih predavanjih med zaposlenimi 

in ob vsakodnevni uporabi pri starostniku z rano. Navodila za oskrbo in uporabljen material 

določi zdravnik, v primeru odsotnosti le-tega, pa diplomirana medicinska sestra. V Dosor-ju 

imamo na razpolago veliko različnih vrst sodobnih oblog. 

ZAKLJUČEK 

Glavni namen našega dela, tudi s pomočjo strokovnih projektnih skupin, je nuditi kvalitetno 

zdravstveno nego in oskrbo, ohranjati ljudi v čim boljšem psihofizičnem stanju, jim nuditi 

ugodno počutje in jim pomagati, česar ne zmorejo sami. Težimo tudi k čim hitrejši aktivaciji 

stanovalcev, seveda v okviru njihovih zmožnosti in sposobnosti. V kolikor tega kateri 

ne zmore, popestrimo kakšno urico s prijetnim dogodkom v sobi ob njegovi postelji. 

Delo v strokovnih projektnih skupinah omogoča takojšnjo akcijo, boljšo kakovost dela. 

Zahtevno pa je vodenje projektov, ker zahteva preučevanje, svetovanje, motiviranje udeležencev 

projekta, razdeljevanje (odrejanje) dela, sprejemanje poročil izvajalcev, sprejemanje 

in koordinacija vsakodnevnega dela izvajalcev, zaznavanje odstopanj od predvidene poti, 

analiza vzrokov in posledic, odločanje o ukrepanju oz. vodenje, ukrepanje v mejah pristojnosti, 

zastopanje interesov projekta navzven. 

Skupina za preprečevanje in oskrbo ran si je zastavila 3 cilje: 

• dobra informiranost vseh zaposlenih v zdravstveni negi o preprečevanju nastanka in 

oskrbi ran, 

• preprečevanje nastajanja ran vseh vrst pri starostnikih, 

• takojšnje ukrepanje ob začetku in nega in oskrba obstoječih ter čim prej zacelitev. 

Najpomembnejši in najcenejši ukrepi za nastajanje ran so: redno obračanje starostnikov 

v postelji, uporaba antidekubitusnih pripomočkov (blazine, opetniki, podloge ...), zaščita 

kožo pred vlago (nega telesa in kvalitetne plenice), z ustrezno prehrano in hidracijo 


starostnika. Z uporabo sodobnih oblog pripomoremo, da se čas celjenja ran skrajšuje, povezano 

je z manj bolečinami, olajšano je delo negovalnemu osebju in nenazadnje verjetno 

zmanjšano število hospitalizacij. Pomemben je vsakodnevni pogovor s stanovalci in med 

zaposlenimi, nenehno osveščanje, predvidevanje in načrtovanje novih izboljšav. Glavni namen 

izvajanja in dokumentiranja, je zapisati izvedeno delo zdravstvenega delavca, ki ga je 

bil starostnik deležen, prikazati njegovo stanje in potek dogodkov v času obravnave. Dokumentiranje 

je osnova za vrednotenje opravljenega dela in je edini dokument, ki zagotavlja 

pravno zaščito izvajalcem zdravstvene nege. Zelo dobrodošlo bi bilo, da bi bila dokumentacija 

za obolelo osebo poenotena v vsej Sloveniji. Novozaposlenim v zdravstveni negi bi bilo 

vključevanje lažje in pisno sporazumevanje med ustanovami bolj enakovredno. 

LITERATURA 

Debelak A., Nikolič J., Česnik Špacapan T: Sekundarna okužba v rani. V: Zbornik predavanj s 

strokovnega srečanja Rogaška Slatina. Rogaška Slatina; 30. - 31. Marec 2007 Rogaška Slatina: 62-63. 

Horvat S. Pravljica o razjedi zaradi pritiska, ki to ni. Utrip 07-08/08 str. 29. 

Kirbiš Sitar N. Rana in njena oskrba. Naša lekarna 43 št. letnik 04 maj 2010. 

Lončarević D. Dekubitalni ulcusi (razjeda zaradi pritiska, preležanine). Izbrana poglavja iz kirurgije. 

Obzorja d.o.o. Maribor 2003; 299-300. 

Mertelj O. Negovalne intervencije pri oskrbi ran. Diplomska naloga. Maribor: Univerza v Mariboru 2002. 

Pečjak V., Belović B., Jakovljević M. Zdravi in zadovoljni v poznem življenjskem obdobju. Rdeči križ 

Slovenije 2004. 

Planinšek Ručigaj T. Golenja Razjeda. Klinični center Ljubljana. Dermatovenerološka klinika. Ljubljana 

2003. 

Skela Savič et al. Zdravstvena nega pacienta z rano. Teoretične in praktične osnove zdravstvene nege. 

Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice. Jesenice 2010;. 211-234. 

Solina F., Križaj F. Organizacijski, psihološki in sociološki vidiki projektnega dela. Ljubljana 1991. 

Somrak J. Zdravstvena nega golenje razjede in kompresijsko povijanje. Zbornik Predavanj Otočec 22.-23. 

marec 2006. Tiskarna Oblak, Ljubljana 2006; 29-31. 

Vilar V. Uporaba sodobnih materialov za oskrbo kirurških ran. Zbornik predavanj s strokovnega srečanja 

Rogaška Slatina. 30.- 31. 3. 2007. Rogaška Slatina; 59-60. 

www.pb-idrija.si/kazalniki/kaz_prelez_07.pdf -7.november 2009 

www.zasavske-lekarne.si/obloge.html.8.11.2009med.over.net/javne.../novice/.../50-18c-cparacc-ctrillerccsmrke.pdf 

8.11.2009 

Neenakosti v zdravju – sodobni izzivi 

Ema Mesarič 

dipl. m.s. 

Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota 

IZVLEČEK 

Na neenakost v zdravju vplivajo številni dejavniki ali determinante zdravja. V središču modela je 

posameznik, ki ima svoje osebne dejavnike, kot so npr. starost, spol in druge telesne lastnosti, ki so 

večinoma nespremenljive. Obdajajo jih dejavniki, na katere lahko bolj ali manj vplivamo z različnimi 

politikami. V širšem družbenem okolju na zdravje populacije prevladujoče vplivajo ekonomski, 

kulturni in okolijski vplivi. Posameznikov življenjski slog je vezan na družbene norme in socialne 

mreže, ter na delovno in bivalno okolje, kar pa je odvisno od širših socialno-ekonomskih in 

kulturnih okoliščin. 

Ključne besede: zdravje, neenakost, izzivi 


UVOD 

Neenakosti v zdravju med posameznimi državami in znotraj njih so velike in se marsikje 

povečujejo. So prisotne v vseh državah, tako v državah v razvoju kot v razvitih državah, 

tudi v Sloveniji. Pojavljajo se neenakosti med regijami in znotraj regij. V Pomurju je pričakovano 

trajanje življenjske dobe za 2,4 let nižje od slovenskega povprečja, oziroma 4 let 

manj kot v osrednji Sloveniji. 

Najpomembnejše determinante zdravja se lahko za različne socialno-ekonomske skupine 

razlikujejo. Ista raven izpostavljenosti dejavnikom tveganja ima lahko različne vplive na 

različne socialno-ekonomske skupine prebivalstva. 

Izpostavljenost dejavnikom tveganja (materialnim, psihološkim in vedenjskim) je povezana 

s socialnim statusom: nižji je socialno-ekonomski status, večja je izpostavljenost dejavnikom 

tveganja, kar se kaže v socialnem gradientu zdravja. Šibkejše socialno-ekonomske 

skupine prebivalstva so dejavnikom tveganja izpostavljene pogosteje in dalj časa ter številnejšim 

dejavnikom tveganja hkrati. 

Učinki socialno-ekonomskih determinant zdravja se skozi življenje seštevajo. Prav to 

kopičenje negativnih vplivov v celotnem življenjskem obdobju, pomembno vpliva na razlike 

v zdravju in pričakovano življenjsko dobo različnih socialno-ekonomskih skupin. Zlasti 

dogodki v zgodnjem otroštvu vplivajo na slabše zdravje v poznejšem obdobju. 

Slabo zdravstveno stanje posameznika lahko pomembno vpliva na njegovo življenje in 

povzroči npr. izgubo službe in dohodka, soočanje s socialno izključenostjo in z večjimi finančnimi 

izdatki za zdravljenje. Vse to pa lahko vpliva na nadaljnje poslabšanje zdravstvenega 

stanja. Bolne ali invalidne osebe z nižjim socialno-ekonomskim statusom hitreje izgubijo 

službo, obenem pa njihova možnost zaposlitve pada z nižanjem socialno-ekonomskega 

statusa. 

Zdravje in zmanjševanje neenakosti v zdravju morata biti temeljni izhodišči v viziji razvoja 

Slovenije. Pomembno je, da dosežemo soglasje o tem, da ekonomski razvoj ni najpomembnejše 

merilo uspešnosti naše družbe. Pri pripravi vizije in postavljanju strateških 

ciljev moramo upoštevati medsebojni vpliv ekonomskega, socialnega in okoljskega razvoja 

ter zdravja.

Za učinkovitejše zmanjševanje neenakosti v zdravju potrebujemo nacionalni okvir, ki 

bo jasno postavil usklajene cilje in prednostne naloge za različne sektorje na nacionalni in 

lokalni ravni ter zagotavljal merjenje učinkov različnih politik na zdravje (Buzeti T. et al, 

2011). 

Za boljše sodelovanje in povezovanje moramo nujno prepoznati skupne cilje in koristi 

za različne sektorje in deležnike, ki hkrati zagotavljajo pozitiven vpliv na zdravje (Buzeti 

T.et al., 2011). 

VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI ZMANJŠEVANJU NEENAKOSTI 

V ZDRAVJU 

Vloga medicinske sestre je izredno pomembna. Pri svojem delu se srečuje z različnimi ciljnimi 

– ranljivimi skupinami. Poznavanje determinant zdravja posameznika je pomembno 

pri načrtovanju strateških in specifičnih ciljev za zdravstveno nego posameznika. 

Medicinska sestra lahko veliko stori, če razume učinke, ki jih imajo običajni ukrepi (na 

področju bivanja, dela, prometa, izobraževanja, prehranjevanja, zabave, nezdravih navad, 

medčloveških odnosov itd.) na zdravje ljudi, ter prilagodi svoje aktivnosti tako, da neenakosti 

zmanjšuje, namesto da bi jih povečevala. 

Z upoštevanjem dejavnikov tveganja pri posamezniku je lahko uspeh zdravljenja bistveno 

boljši in hitrejši. Pri tem pristopu mora zagotavljati enako dostopnost do storitev in virov 

za kakovostno življenje. Pri izvajanju zdravstvene nege mora biti pozorna na dodatne specifične 

ukrepe in pristope za socialno-ekonomsko šibkejše skupine, s katerimi jim zagotovi, 

da lahko univerzalne politike izkoristijo tako učinkovito kot bolj privilegirani. 

VIR 

Buzeti T. et. all. Neenakosti v zdravju v Sloveniji; Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. 

Ljubljana, 2011. 

Gabrijelčič Blenkuš M. Zagotavljanje večje enakosti v zdravju – izzivi recesije za javno zdravje in 

promocijo zdravja v Sloveniji. Poročilo z delavnice. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 

Ljubljana 2009. 

Premik M . et.all. Slovenska šola za javno zdravje. Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Ljubljana, 

2004. 

Nekateri vidiki zaznavanja nasilja med 

mladimi v teoretičnem in praktičnem 

izobraževanju za poklic tehnik 


Some aspects of the perception of violence among young people 

in both theoretical and practical education for heath care technicians 

Edvard Jakšič 

mag. zdr. nege 

Srednja zdravstvena šola Murska Sobota 

IZVLEČEK 

V članku so predstavljene ugotovitve in najpomembnejše značilnosti magistrskega dela, ki 

je bilo zagovarjano septembra 2010 na Fakulteti za zdravstvene vede v Mariboru. 

Pri raziskavi smo želeli ugotoviti, ali je prisotno nasilje med dijaki v šolskem okolju in 

med dijaki pri praktičnem pouku v kliničnem okolju. Želeli smo ugotoviti razlike in povezave 

med nasiljem v obeh omenjenih okoljih. Zanimali so nas vzroki za prisotnost nasilja, 

ki se vršijo nad in med dijaki. 

V raziskavi je bila uporabljena kvantitativno deskriptivno metoda družboslovnega raziskovanja. 

Kot instrument raziskave je bil uporabljen anketni vprašalnik, ki je vseboval 36 

vprašanj odprtega in zaprtega tipa. Raziskava je potekala na Srednji zdravstveni šoli Murska 

Sobota v času razrednih ur. 

36 (36 %) dijakov je prepričanih, da je na šoli prisotno nasilje, s tem pa se ni strinjalo 64 

(64 %) anketiranih dijakov. 

Iz dobljenih empiričnih podatkov je ugotovljeno, da so najpogostejši vršilci nasilja v šolskem 

okolju sošolci oz. vrstniki, saj so se pri povzročiteljih fizičnega nasilja za vrstnike odločili 

vsi anketiranci. Za povzročitelje psihičnega nasilja pa se je za vrstnike odločilo 89 % 

anketirancev. Pri praktičnem pouku je fizičnega nasilja malo, saj je pritrdilno odgovorilo le 

3 % anketiranih dijakov, več pa je psihičnega nasilja (56 %), ki ga v 42,5 % vršijo pacienti in 

v 24 % sošolci oz. vrstniki. 

Dijaki tako v šolskem okolju kot pri praktičnem pouku pogosteje doživljajo psihično nasilje, 

saj je za šolsko okolje pritrdilno odgovorilo 64 % anketirancev, za praktičen pouk pa 

56 % anketirancev. Fizično nasilje je v šolskem okolju doživelo 27 % anketirancev, pri praktičnem 

pouku pa 3 % anketirancev. 

Najpogostejše nasilje je psihično nasilje (vršilci sošolci, najpogostejša oblika je žaljenje, 

zmerjanje). Pri fizičnem nasilju je najpogostejša oblika prerivanje.Za vsako dejanje obstaja 

vzrok, rešitve iščemo pri jedru problema, zato je potrebno probleme reševati pri njegovi 

etiologiji. 

Ključne besede: nasilje, mladostnik, šolsko okolje, praktični pouk 

ABSTRACT 

The article predstvaljene findings and the most important characteristics of the master thesis, 

which was zagovarjano September 2010 at the Faculty of Health Sciences in Maribor. 


In this study we wanted to determine whether the present violence among students at 

school and among students in practical classes in clinical practice. We wanted to identify differences 

and connections between violence in both these environments. We were interested 

in the reasons for the presence of violence, which are made of and among the students. 

The study used the descriptive method of quantitative social research. As a research instrument 

was administered questionnaire, which contained 36 questions open and closed. The 

research was conducted at a secondary medical school Murska Sobota during class hours. 

36 (36 %) of students believe that school is violent, this was not agreed 64 (64 %) of surveyed 

students. 

Derived from empirical data is found to be most common incumbents of violence 

at school or classmates. peers, as the perpetrators of physical violence to 

peers opted for all respondents. For the perpetrators of psychological violence are 

held for their peers 89 % of respondents. In practical teaching of physical violence 

is low, because the affirmative answer only 3 % of the surveyed students, but more 

psychological (56 %) by 42.5 % in patients and in place using 24 % or classmates. 

Physical violence in school has experienced 27 % of respondents in practical classes of 3 % 

of respondents. 

The most frequent violence, psychological violence (incumbents classmates, the most 

common form is insulting, abusive). When physical violence is the most common form of 

prerivanje.Za every action there is a reason we are looking for solutions in the core of the 

problem, it is necessary to solve problems in its aetiology. 

Key words: violence, adolescent, school environment, practical teaching 

UVOD 

V zadnjem času zelo veliko govorimo o medsebojnih odnosih med ljudmi in problemih, ki 

pri tem nastajajo. Vrednote v družbi se spreminjajo in na to vpliva več dejavnikov. Veliko se 

govori o materialni naravnanosti ljudi, da so delodajalci v službah zelo zahtevni in za svoje 

interese uporabljajo različne instrumente nasilja, še posebej mobing. Ker se sistem oblikovanja 

vrednot začenja že v zelo zgodnjem obdobju otroštva in mladostništva, so v vzgojno-izobraževalnih 

institucijah zelo usmerjeni v doseganje učnih ciljev in pridobivanja čim 

boljših ocen. Uporabljamo različne načine za dosego svojih osebnih in poslovnih ciljev. 

Tako je postala neustrezna komunikacija in uporaba vseh vrst nasilja, kot žal že sestavni 

del našega družinskega in poslovnega življenja. Nasilje v takšni ali drugačni obliki uporabljamo 

tako pogosto, da je postalo sestavni del naših življenj in ga včasih sploh ne opazimo. 

Ob tem pa seveda moramo poudariti, da vseh oblik nasilja ne smemo enačiti, saj imajo 

ene oblike močnejše posledice kot druge. Pri vseh oblikah pa gre za izvajanje moči močnejšega 

nad šibkejšim. 

Postavljena so bila naslednja raziskovalna vprašanja: 

Ali je v šolskem okolju in pri praktičnem pouku prisotno nasilje? 

Kdo najpogosteje vrši nasilje nad dijaki v šolskem okolju in kdo pri praktičnem pouku? 

Kakšne vrste nasilja doživljajo dijaki v šolskem okolju in pri praktičnem pouku? 

NASILJE MED MLADOSTNIKI 

Vse dejavnike, ki vplivajo na duševnost in obnašanje, že po tradiciji delimo na tri velike 

skupine: dednost, okolje in lastno dejavnost. Dednost je potencial, ki je zapisan v naših genih 

in na njih imamo zelo mali vpliv. Dejavnika okolja in samodejavnosti pa sta dosti bolj 

razgibana, saj je odvisno, kako se bosta uresničila. Pod vlogo bioloških faktorjev spada vloga 

temperamenta vsakega posameznika. Tu imamo opravka z zelo mirnim in tudi hiperak- 

tivnim otrokom. Ob tem ne smemo pozabiti na vpliv spola, saj so fantje ponavadi bolj agresivni 

v stikih z vrstniki. Hiperaktivnost je namreč bolj značilna za fante. Le-to pa povezujemo 

s slabšo pozornostjo, nemirom in slabšim učnim uspehom (Pušnik, 1999, str. 10,11). 

Pogosto si postavljamo vprašanja o deviantnem obnašanju mladostnikov, kaj jih je do tega 

pripeljalo. Za vsako stanje in vrsto obnašanja nekje obstaja vzrok. Pojav nasilja med mladostniki 

je področje, kateremu v zadnjem času posvečamo več pozornosti. Danielsson (2009, 

str. 1) v svojem članku opozarja, da WHO opisuje nasilje med mladimi kot svetovni zdravstveni 

problem. Ob tem pa je še poudaril, da je nasilje med mladostniki slabo raziskano 

in bi bilo potrebno na tem področju nekaj narediti. Vključiti bi se morala tudi javna zdravstvena 

politika, ki bi bila usmerjena v preventivo in razreševanje mladostniškega nasilja 

(Voukealatos, 2009, str. 1). 

O trpinčenju ali nasilju med mladostniki govorimo, kadar je posameznik v daljšem obdobju 

večkrat izpostavljen agresivnemu vedenju ali negativnim dejanjem, ki jih je povzročil 

vrstnik ali skupina vrstnikov (Olweus, 1995, str. 25). 

Bistvo tega je, da smo vsi občasno podvrženi agresivnemu vedenju, ki nam jih povzročijo 

ljudje okoli nas in nas ta dogodek notranje prizadene, vendar redka in občasna izpostavljenost 

tem dejavnikom nas morda celo notranje okrepi, nasilje pa se smatra kot nenehno 

in dolgotrajno izpostavljenost tem negativnim dejavnikom. 

Žorž (1997, str. 97) navaja, da se večina nasilja se dogaja na besedni ravni in izhaja 

iz predsodkov in stereotipnih prepričanj, zaradi katerih se do ljudi, na katere navezujejo 

predsodke vedejo drugače kot do drugih. Očitno je torej postalo tudi to, da je pomembnejše 

od travmatskega doživljanja to, kar nekdo kasneje razvija v sebi, kar sledi in se še vedno 

dogaja. 

Metode: 

Uporabljena je bila kvantitativno deskriptivno metodo družboslovnega raziskovanja. Raziskava 

je temeljila na študiju znanstvene in strokovne literature ter člankov. Kot instrument 

raziskave je bil uporabljen anketni vprašalnik, ki je vseboval 36 vprašanj odprtega in zaprtega 

tipa. 

Raziskava je potekala na Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota v času razrednih ur od 1. 

9. 2009 – 1. 10. 2009. 

V anketi je sodelovalo 100 dijakov tretjih in četrtih letnikov Srednje zdravstvene šole Murska 

Sobota. Sodelovanje je bilo prostovoljno. 

Anketirancem je bila zagotovljena anonimnost podatkov. Seznanjenji so bili z namenom 

in cilji raziskave ter opozorjeni, da je sodelovanje v raziskavi prostovoljno in da imajo pravico 

zavrnitve. 

Pred pričetkom raziskave je bilo pridobljena pisno soglasje vodstva Srednje zdravstvene 

šole Murska Sobota. 

Rezultati: 

Tabela 1: Občutek dijakov o pogostosti nasilja v šoli. 

Ali imaš občutek, 

da je na vaši šoli pogosto prisotno nasilje? 

število delež v % 

da 36 36 

ne 64 64 


Tabela 2: Dijaki, ki so bili v šolskem okolju deležni fizičnega nasilja. 

Ali si v šolskem okolju že bil-a deležen-a 

fizičnega nasilja? (pretep, prerivanje …) 


da 27 27 

ne 73 73 

Tabela 3: Dijaki, ki so bili v šolskem okolju deležni psihičnega nasilja. 


psihičnega nasilja? (zmerjanje, žaljenje …) 


da 64 64 

ne 36 36 

Tabela 4: Dijaki, ki so bili v šolskem okolju deležni psihičnega nasilja. 




da 64 64 

ne 36 36 

Tabela 5: S strani koga so doživeli fizično nasilje? 

S strani koga si doživel-a fizično nasilje? 


sošocev 27 100 

učiteljev 0 0 

drugih zaposlenih na šoli 0 0 

Tabela 6: Način doživljanja fizičnega nasilja. 

Na kakšen način si doživel-a fizično nasilje? 


udarec, klofuta 38 38 

prerivanje 50 50 

pretep 12 12 

drugo 0 0 

Tabela 7: Način doživljanja psihičnega nasilja. 

Na kakšen način si doživel-a psihično nasilje? 


zmerjanje 24 24 

žaljenje 30 30 

ignoriranje 5 5 

posmehovanje 15 15 

norčevanje 20 20 

ogovarjanje 6 6 

siljenje v neko dejanje 0 0 

drugo 0 0 

Tabela 8: Reakcija dijakov ob nasilju. 

Kako si odreagiral-a ob nasilju, ki si ga doživel-a? 

število 

delež 

v % 

Povedal-a sem sošolcem, prijateljem ... 69 42,8 

Povedal-a sem učitelju, razredniku ... 12 7,4 

Povedal-a sem staršem … 14 8,7 

Povedala-a sem bratu, sestri … 16 9,9 

Povedal-a sem svetovalni delavki na šoli ... 2 1,2 

Nikomur nisem povedal-a … 48 29,8 

Tabela 9: Vršitev nasilja. 

Ali si tudi ti vršil nasilje? 


da 67 67 

ne 33 33 

Tabela 10: Vrsta nasilja, ki so ga vršili. 

Če si vršil nasilje, kakšno nasilje si vršil-a? 


psihično 64 64 

fizično 3 3 

spolno 0 0 

nisem nikoli vršil nasilja 30 30 

Tabela 11: Vzrok za nasilnost. 

Če si odgovoril-a na katero 

od prej navedenih vprašanj pritrdilno, te prosim, če 

odgovoriš, kaj te je vzpodbudilo, da si bil nasilen? 

število 

delež 

v % 

Trenutno sem bil slabe volje. 36 51 

Imam težave v družini iz katere izhajam. 1 1,4 

Sošolci me ne marajo. 2 2,8 

Imam težave z uspehom – ocenami. 2 2,8 

Ker me je nekdo sproviciral. 29 41,4 

Drugo 0 0 


Tabela 12: Reakcija ob nasilju. 

Kaj storiš, ko vidiš, da je nekdo žrtev nasilja? 

število 

delež 

v % 

Nič, to se me ne tiče. 8 7,4 

Nič, a mislim, da bi mu morali nekako pomagati. 64 59,2 

Posredujem in pomagam. 21 19,4 

Obvestim učitelja. 13 12 

Obvestim starše. 2 1,8 

Drugo 0 0 

Tabela 13: Aktivnost učiteljev ob nasilju. 

Ali učitelji po tvojem mnenju naredijo dovolj 

za preprečevanje nasilja na vaši šoli? 


Da. 31 31 

Ne. 60 60 

Ne vem. 9 9 

Tabela 14: Prisotnost fizičnega nasilja pri praktičnem pouku. 

Ali si pri praktičnem pouku že bil-a deležen-a 

fizičnega nasilja? (pretep, prerivanje …) 


Da. 3 3 

Ne. 97 97 

Tabela 15: Vrsta fizičnega nasilja pri praktičnem pouku. 

Kakšno vrsto fizičnega nasilja si doživel-a 

pri praktičnem pouku? 


Udarec, klofuta 2 15,3 

Prerivanje 11 84,6 

Pretep 0 0 

Drugo 0 0 

Tabela 16: Prisotnost psihičnega nasilja pri praktičnem pouku. 

Ali si pri praktičnem pouku že bil-a deležen-a 



Da 56 56 

Ne 44 44 

Tabela 17: Povzročitelji psihičnega nasilja pri praktičnem pouku. 

Če si na 26. vprašanje odgovoril-a z DA, 

prosim navedi še, s strani koga si 

na praktičnem pouku doživel-a psihično nasilje? 


sošolcev 13 24 

mentorja 7 12,9 

pacientov 23 42,5 

bolnišničnega osebja 10 18,5 

svojcev pacientov 1 1,8 

Tabela 18: Prisotnost spolnega nasilja. 

Ali si bil-a že v šolskem okolju ali 

na praktičnem pouku kot žrtev spolnega nasilja? 


Da 2 2 

Ne 98 98 

Tabela 19: Najpogostejši vršilci prikritega nasilja. 

Kdo, po tvojem mnenju, vrši najpogosteje prikrito nasilje? 


sošolci 70 55,1 

učitelji 9 7 

drugi zaposleni na šoli 4 3,1 

osebje v bolnišnici 10 7,8 

pacienti 6 4,7 

svojci pacientov 28 22 

drugo 0 0 


SKLEP 

Na osnovi analize empiričnih podatkov ugotavljamo, da je v šolskem okolju, kot tudi pri 

praktičnem pouku prisotno nasilje, saj je 36 % anketiranih dijakov na vprašanje, Ali je v 

šoli in pri praktičnem pouku prisotno nasilje, odgovorilo pritrdilno. Nasilje pripoveduje 

več zgodb. Najprej govori o storilcu, o konkretnem mladostniku, o katerem lahko rečemo, 

da nima zadovoljenih svojih potreb, želja in interesov v skladu z legitimnimi socialnimi pričakovanji 

(Dekleva, 1996, str. 87). 

Ugotavljamo tudi, da je več nasilja prisotnega v šolskem okolju v primerjavi s praktičnim 

poukom. V obeh primerih pa je iz rezultatov razvidno, da je prisotnega več psihičnega 

nasilja kot fizičnega. 

Najpogostejše nasilje je psihično nasilje (vršilci sošolci, najpogostejša oblika je žaljenje, 

zmerjanje). Pri fizičnem nasilju je najpogostejša oblika prerivanje. Za vsako dejanje obstaja 

vzrok, rešitve iščemo pri jedru problema, zato je potrebno probleme reševati pri njegovi 

etiologiji. Iz dobljenih empiričnih podatkov ugotavljamo, da so najpogostejši vršilci nasilja 

v šolskem okolju sošolci oz. vrstniki, saj so se pri povzročiteljih fizičnega nasilja za vrstnike 

odločili vsi anketiranci. Za povzročitelje psihičnega nasilja pa se je za vrstnike odločilo

89 % anketirancev. Pri praktičnem pouku je fizičnega nasilja malo, saj je pritrdilno odgovorilo 

le 3 % anketiranih dijakov, več pa je psihičnega nasilja, ki ga v 42,5 % vršijo pacienti in 

v 24 % sošolci oz. vrstniki. 

Ob vprašanju lastnega nasilja nad drugimi so bili anketirani dijaki precej samokritični, 

saj je kar 67 % dijakov priznalo, da so tudi oni kdaj vršili nasilje. Od tega se je 64 % anketirancev 

opredelilo, da so vršili psihično nasilje, 3 % pa fizično nasilje. 

Zanimiva pa je tudi reakcija anketiranih dijakov kot zunanjih opazovalcev nasilja. 59,2 

% dijakov, ko vidijo, da se nekje vrši nasilje, ne stori nič, a si sicer mislijo, da bi morali pomagati. 

Le 19,4 % dijakov posreduje ob nasilju in pomaga. Ta podatek je zelo zaskrbljujoč, 

saj iz tega sklepamo, da ljudje zelo egoistično gledamo na svet in če se nekaj slabega ne dogaja 

nam, nas to prav nič ne zanima. Večina je zaverovana v svoj lasten svet in jih drugo ne 

zanima. Zelo malo ljudi je, ki so se sposobni izpostaviti in pomagati. Tu odigra pomembno 

vlogo pomanjkanja empatije, ki bi morala biti pri dijakih srednje zdravstvene šole morda 

nekoliko bolj izražena, glede na poklic, ki ga bodo v morebiti prihodnje opravljali. 

Anketirani dijaki zelo kritično ocenjujejo učitelje v šolskem okolju, ki po njihovem mnenju 

v 60 % premalo naredijo za zmanjšanje nasilja na šoli. 

Sklepamo lahko, da je najpogostejša vrsta odziva na vrstniško nasilje ignoriranje pojava. 

Tudi to je ukrepanje, ki pomeni najlažjo pot in ne razrešuje problema. 

Odziv, ki ga Dekleva (1996, str. 20) opredeljuje kot ignoriranje, včasih utemeljujemo s 

predpostavko, da je namen šole predvsem izobraževanje, ter da nezaželeni vedenjski vzorci 

nastajajo kot posledica otrokovih značilnosti in neustrezne družinske vzgoje. Obravnavanje 

vrstniškega nasilja je težka in negotova, ker šolski delavci za obvladovanje te problematike 

niso posebej usposobljeni in se iz tega razloga raje umaknejo. 

Vse se začne v družini (starši – ustrezna vzgoja in komunikacija), zelo pomemben dejavnik 

pa je tudi šola (sodelovanje s starši, učitelj-vzgled, medsebojni odnos učitelj-dijak), dodatna 

strokovna znanja o tehnikah in metodah obvladanja nenasilja. V šoli je potrebno jasno 

postaviti cilje in pravila, ki se jih morajo držati tako dijaki kot učitelji. Dijake je potrebno 

spodbuditi, da spregovorijo o prisotnosti nasilja. 

LITERATURA 

Danielsson, I. Acta Obstet Gynecol Scand. 2009; 88(5): 528-35. 

Dekleva, B. Nasilje med vrstniki v šoli in v zvezi s šolo. Ljubljana: Inštitut za kriminalogijo pri Pravni 

fakulteti Ljubljana, 1996. 

Olweus, D. Trpinčenje med učenci. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 1995. 

Pušnik, M. Vrstniško nasilje v šoli. Ljubljana: Zavod republike Slovenije za šolstvo, 1999. 

Voukealatos, A. Health Promot J Austr. 2009 Apr; 20.(1); 26-30. 

Žorž, B. Stiska je lahko tudi izziv. Nova Gorica: Educa, 1997. 

Članek je bil že objavljen na 8. Kongresu zdravstvene in babiške nege v Mariboru. 

Ali so starejši ranljiva skupina? 

Doc. dr. Danica Železnik1 , 

Emilija Kavaš2 , VMS, dipl. org. menedž, 

Daniela Morec3 , dipl. m. s. 

1 Alma mater Europea - Evropsko središče Maribor 

1 Visoka šola za zdravstvene vede Slovenj Gradec 

2 Društvo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Pomurja 

3 Dom starejših občanov Rakičan 

IZVLEČEK 

Izhodišča: Eden največjih problemov moderne družbe v razvitem svetu je staranje prebivalstva. 

Demografski trendi kažejo za Slovenijo tudi v prihodnje povečevanje števila starejših oseb. Spoštovanje 

med generacijami, med družinskimi člani, krajani, sodelavci, narodi, verami in vsemi drugimi 

skupinami je pogoj za kakovostno življenje in sožitje vseh ljudi, tako starejših kot mlajših, saj 

je marginalizacija čedalje večje množice starejših in z njo povezano staromrzništvo postalo stalnica 

v naši družbi. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako ranljivi so starejši, kako doživljajo starost 

in z njo povezane težave. 

Metode: Raziskovalni pristop je temeljil na kvantitativnem raziskovanju. Uporabljena je opisna 

raziskovalna metoda. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo ankete, kateri merski instrument je 

bil strukturiran vprašalnik, ki je obsegal demografske podatke in petintrideset trditev s področja samopodobe, 

samospoštovanja in ranljivosti. Trditve samospoštovanja so bile oblikovane s pomočjo 

Rosenbergove skale (1967), ostale trditve so bile oblikovane za potrebe raziskave. Raziskava je potekala 

od meseca januarja do sredine aprila 2011 v domovih starejših v Rakičanu, Murski Soboti, 

Beltincih, Lendavi in Ljutomeru. V raziskavi je sodelovalo 98 starejših. 

Rezultati raziskave so predstavili opis profila udeležencev, rezultate analize podatkov in 

pregled ugotovitev. Z višanjem starosti se povečuje tudi ranljivost in zaradi pešanja fizične 

moči potrebujejo veliko tuje pomoči (r=0,20; p=0,047), posledično se bolj počutijo kot številke 

(r=0,22; p=0,029). 

Razprava: Zaradi starostnih in bolezenskih sprememb lahko pri starejših pride do krize identitete. 

Ker se večina starejših ljudi težko odloči za odhod v dom starejših občanov in ker se mnogi 

težko prilagodijo in vživijo v institucionalno življenje, je med stanovalci domov starejših občanov 

kriza identitete pogosto prisotna. Ker smo želeli ugotoviti, kako doživljajo to krizo sodelujoči v raziskavi, 

smo jih spraševali o njihovi ranljivosti. Raziskava ni potrdila naših domnev, da so starejši 

v institucionalnem varstvu ranljiva skupina ljudi. 


UVOD 

Z ranljivimi skupinami označujemo skupine, pri katerih se prepletajo različne prikrajšanosti 

(na primer, materialna oz. finančna, izobrazbena, zaposlitvena, stanovanjska) in ki so 

pri dostopu do pomembnih virov pogosto v izrazito neugodnem položaju. Gre za skupine, 

ki so zaradi svojih lastnosti, oviranosti, načina življenja, življenjskih okoliščin in ali pripisane 

stigme pogosto manj fleksibilne pri odzivanju na hitre in dinamične spremembe, ki jih 

prinaša sodobna družba in manj konkurenčne na področjih, ki delujejo po načelih tekmovalnosti 

in kjer so viri omejeni. Te skupine so pogosto odrinjene na družbeno obrobje (marginalizirane) 

ter ogrožene s socialno izključenostjo.

Ranljivost pomeni izpostavljenost telesnemu in/ali čustvenemu trpljenju, prizadetosti 

ali poškodbi. To je povezano s človekovo nezmožnostjo, da bi obdržal nadzor nad svojim 

življenjem in se zavaroval pred tem, kar ogroža njegovo identiteto. Integriteta pomeni, da 

ima človek nadzor nad svojim življenjem (položajem), da se zmore zaščititi in ohraniti človeško 

dostojanstvo, da je individuum, da ni niti telesno, niti čustveno prikrajšan, prizadet, 

okrnjen in da je v čim boljšem stanju, oziroma čim bolj zdrav in neprizadet. Raven ranljivosti 

se spreminja in je odvisna od okoliščin, ki vplivajo na sposobnost obvladovanja položaja 

in od dejavnikov, ki so ogrožali njegovo integriteto. Dejavniki, ki vplivajo na ranljivost starejših, 

so bolezen, poškodba ali prizadetost (resnost, zvrst, potek) in z njimi povezane aktivnosti. 

Odvisnost, ki je posledica poškodbe, bolezni ali prizadetosti ali diagnostičnih ali 

terapevtskih intervencij, starost … Starejši ljudje so precej ranljivi, kar je posledica procesov 

staranja, nesorazmerje moči med starejšim in tistimi, ki zanj skrbijo - zloraba moči, pomanjkljive 

informacije, izguba identitete/individualnosti. Raven ranljivosti se lahko pri posamezniku 

v različnih situacijah in različnih obdobjih spreminja (Trbanc, 2011). 

Staranje je proces, ki se začne že ob rojstvu. Čeprav se v mlajših starostnih obdobjih ne 

zavedamo sprememb, ki prihajajo z leti, se vsi staramo že od tistega trenutka, ko smo se rodili. 

Do tridesetega leta te spremembe označujemo kot razvoj in zorenje, po tej starosti pa 

prihaja do dodatnih sprememb, ki pomenijo počasno in normalno slabšanje vseh organskih 

sistemov. Ta pojav imenujemo senesenca. Senesenca vpliva na to, da se poveča občutljivost 

za različna obolenja. To je zadnja stopnja v razvoju organizma (Hooyman, Asuman, 

Kiyak, 2007). Vlada mišljenje, da so pogosto s starostjo ljudje veliko bolj ranljivi, občutljivi 

in nepredvidljivi kot v mladih in srednjih letih. Staranje organizma je fiziološki proces, 

zato ga ne moremo preprečiti, lahko pa ga upočasnimo, in to predvsem z odstranjevanjem 

dejavnikov, ki povzročajo bolezensko staranje. 

OBLIKOVANJE PREDSTAVE O SEBI 

Na oblikovanje predstave o sebi vplivajo vsa življenjska okolja in vsi medosebni odnosi, ki 

jih posameznik vzpostavlja v teh okoljih, prav tako pomembno pa vpliva tudi prevladujoča 

družbena vloga, ki jo je posameznik sprejel v teku življenja. Pri razvoju identitete je najpomembnejši 

element, brez katerega ne moremo govoriti o razviti identiteti, sprejetje samega 

sebe z vsemi svojimi omejitvami, prednostmi in pomanjkljivostmi. Vse te spretnosti 

in sposobnosti pa se lahko pridobijo le v procesih vsakodnevnega komuniciranja v socialnih 

okoljih. Tako kot za vsako družbeno vlogo, veljajo tudi za vlogo medicinske sestre določena 

pravila, norme vedenja, nanjo se vežejo posebna pričakovanja in predstave, kakšen 

naj bo posameznik, ki je sprejel vlogo medicinske sestre. Pri odraslem je pomembna značilnost 

oblikovanja predstave o sebi tudi to, da to ni več enosmeren proces. Odrasli imamo 

to moč, da sami aktivno posegamo v oblikovanje predstave o sebi (Škerbinek, 2000 str. 11). 

Posameznikova identiteta je to, kar ga opredeljuje in mu omogoča samo opredeljevanje ter 

prepoznavanje samega sebe. Odgovarja na stalno prisotna vprašanja, kot so: »Kdo sem?«, 

»Kaj sem?«, V čem je moj smisel?« Mnogi avtorji jo delijo v tri temeljne kategorije: identiteta 

kot samopodoba, identiteta kot kompleks pripisanih lastnosti in identiteta kot značilnost 

družbenih sistemov. Zaradi starostnih in bolezenskih sprememb lahko pri starejših 

pride do krize identitete. Ker se večina starejših ljudi težko odloči za odhod v dom starejših 

občanov in ker se mnogi težko prilagodijo in vživijo v institucionalno življenje, je med stanovalci 

domov starejših občanov kriza identitete pogosto prisotna. Medicinske sestre morajo 

biti na ta vidik pozorne in občutljive, saj morajo skrbeti za zadovoljevanje ne samo fizičnih, 

ampak tudi psihosocialnih potreb (Zaletel, 2009, str. 183). 


STIGMA 

Stigma je razpoznavni znak, ki vzpostavlja mejo med stigmatiziranimi osebami (kamor posamezniki 

starejše uvrščajo), in drugimi s pripisovanjem negativnih lastnosti stigmatiziranim 

osebam. Številne bolezni, ne le duševne, so stigmatizirane predvsem zato, ker predstavljajo 

neskladnost s socialno normo. Stigmatizacija pogosto vodi k podcenjevanju, nepopolni 

diagnozi in nezadostnemu zdravljenju (Kuklec, 2010, str. 195). 

Urinska inkontinenca (s katero se nekateri starejši srečujejo) pomeni nehoteno uhajanje 

urina, ki osebi povzroči socialni in higienski problem. Z njo so povezani tudi nastanek 

stresa in depresije, socialna izolacija, stigmatizacija, osamljenost, slabše splošno počutje, 

zmanjšana samozavest, neodvisnost in delovna učinkovitost posameznika. Najpogostejši 

dejavniki tveganja za nastanek urinske inkontinence so veliko število porodov, starost, 

težko fizično delo ter neutrjenost mišic medeničnega dna. Pogosto je lahko glavna ovira za 

učinkovito obravnavo urinske inkontinence pomanjkanje komunikacije med prizadetimi 

osebami in zdravstvenimi delavci ter nezadostna ozaveščenost zdravstvenih delavcev o problematiki 

urinske inkontinence (Hlebš, 2008 str. 261). 

Kot navaja Železnik, (2010), poznavanje poteka življenja starega človeka olajša razumevanje 

njihovega načina samooskrbe. Poznati je potrebno tudi njihov odnos do zdravja, 

njihovo stališče do zdravega načina življenja, do medčloveških in medgeneracijskih odnosov, 

do spoštovanja, strpnosti in solidarnosti, predvsem pa njihovo mnenje o tem, ali sami 

obravnavajo starost kot enakovredno življenjsko obdobje. 

METODA 

Uporabljena je bila kvantitativna metoda raziskovanja, katere merski instrument je bil 

vprašalnik, oblikovan za potrebe raziskave. Sestavljen je bil iz demografskih podatkov 

(spol, starostna skupina, stopnja izobrazbe, zakonski stan) in iz petintridesetih trditev, ki 

so se nanašala na samopodobo, samospoštovanje in ranljivost. Udeleženci raziskave so vrednotili 

postavke na ocenjevalni lestvici Likertovega tipa od 1 (popolnoma drži) do 5 (sploh 

ne drži). Pri raziskavi so sodelovali študenti Alme mater Europea, Evropskega središča Maribor, 

v času kliničnega usposabljanja pri predmetu Zdravstvene nege starostnika z gerontologijo. 

V vzorec smo zajeli 98 starejših oseb, ki so bili nastanjeni v domovih za starejše v 

Pomurju. Vsi stanovalci so sodelovali prostovoljno, zadoščeno je bilo vsem etičnim kriterijem 

(informiran pristanek za sodelovanje, anonimnost, zaupnost in natančnost podatkov), 

ki so se upoštevali v času raziskovanja. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali se starejši ljudje 

nastanjeni v domovih za starejše počutijo ranljive. Raziskava je potekala od meseca januarja 

do sredine aprila 2011. 

Raziskovalno vprašanje 

Ali so starejši ranljiva skupina ljudi? 

Rezultati 

Tabela 1: Opis vzorca 

n=98 % 

Spol 

moški 29 29,6 

ženski 

Zakonski stan 

69 70,4 

poročen/v partnerstvu 11 11,2 

neporočen 16 16,3 

ovdovel-a 62 63,3 

razvezan-a 9 9,2

Izobrazba 

osnovna šola 52 53,1 

poklicna šola 22 22,4 

srednja šola 17 17,3 

višja/visoka šola 7 7,1 

PV (SO) interval 

Starost v letih 77,6 (8,6) 53-93 

V raziskavi je sodelovalo 98 starejših, od tega je bilo 69 (70,4 %) žensk in 29 (29,6 %) moških. 

Največji delež pri vzorcu so predstavljali ovdoveli, kar 62 (63,3 %), 16 ali (16,3 %) je 

bilo neporočenih, 11 (11,2 %) poročenih ali v partnerstvu in 9 (9,2 %) razvezanih. Osnovno 

šolo je zaključilo 52 (53, 1 %) starejših, poklicno šolo 22 (22,4 %), srednjo šolo 17(17,3 %) in 

višjo ali visoko šolo 7 (7,1 %). Povprečna starost je bila 77, 6 let. Starejši z zaključeno osnovno 

šolo so bolj soglašali, da si želijo več stikov s svojci in prijatelji (p=0,005). 24 ali 46,2 % 

z osnovnošolsko izobrazbo je soglašalo z oceno 5, med poklicno šolo pa 6 ali 27,3 %, med 

srednjo, višjo ali visoko jih je soglašalo 6 ali 26,1 %. Sicer tudi drugod preiskovanci z srednjo 

izobrazbo in več bolj soglašajo, vendar zaradi manjšega vzorca ni SP razlik. Preiskovanci 

višje starosti bolj soglašajo s trditvijo, da jim pešajo moči in potrebujejo veliko tuje pomoči 

(r=0,20; p=0,047), bolj se počutijo kot številka (r=0,22; p=0,029) in bolj so mnenja, da so nakupovalni 

centri prilagojeni mlajši populaciji (r=0,21; p=0,044) in manj soglašajo z mnenjem, 

da so kot človek vredni vsaj toliko kot drugi ljudje (r=-0,23; p=0,028). Korelacije med starostjo 

in merskimi dejavniki so zmeraj šibke. 

RAZPRAVA 

Ko govorimo o starosti, običajno mislimo na kronološko starost, ki jo merimo z leti življenja 

in je merilo vsega družbenega življenja. Funkcionalna starost pa je odraz biološke, psihofizične 

in socialne starosti posameznika. 

Zdravstveno stanje, vitalnost in veselje do življenja starih ljudi nikakor niso odvisni 

samo od let, ki jih je človek že preživel in od tega, v katero skupino kontingenta starih ga 

statistično uvrščamo. Na fiziološke in mentalne procese staranja vpliva cela vrsta dejavnikov. 

To pomeni, da so specifične potrebe starih ljudi individualno pogojene. Vseeno pa 

nam je lahko število starih ljudi v populaciji, zlasti pa še število »starih starih«, pomemben 

pokazatelj pri načrtovanju mreže različnih oblik pomoči, ki jih bodo ti ljudje verjetno (ne 

pa nujno) prej ali slej potrebovali. Glede na številne spremembe, ki jih prinaša starost, so 

stari ljudje nekoliko bolj ranljivi, rizični ali izpostavljeni različnim zdravstvenim in socialnim 

tegobam, kakor pa ljudje srednje generacije. Stabilnost samospoštovanja, kot navajajo 

Trzesniewski in sod. (2003), je nizka v otroštvu, narašča skozi adolescenco in mlajšo odraslost 

in upade v srednjih letih in starosti (vrh stabilnosti je pri 48 letih). 

Pomembna značilnost oblikovanja predstave o sebi pri starejšem človeku je, da to ni 

enosmeren proces. Kakšno predstavo bodo imeli drugi o starejšem, je odvisno od posameznikovih 

odnosov z njimi. Drugim ves čas zavedno in nezavedno sporočajo, kako se počutijo, 

ali so uspešni, zadovoljni, srečni, ali jih tarejo določene težave. Pozitivna predstava o 

njih močno vpliva tudi na odnose z drugimi. Če imajo o sebi visoko mnenje, ga bodo izražali 

besedno in nebesedno, in takšno mnenje bodo večinoma dobili tudi drugi, če pa bodo 

o sebi govorili slabo, negativno, češ kako jim nič več ne uspe, da so v napoto, nekoristni in 

nezaželeni, bodo v očeh drugih sčasoma izgubili ugled in jih s tem sami prepričali o njihovi 

majhni vrednosti. 


SKLEP 

Razumevanje starejšega pomeni razumevanje njegove enkratnosti. Na nesrečo je stereotipna 

predstava o starejših ljudeh takšna, da so vsi enaki, slabotni in ne preveč mentalno 

prištevni ljudje. Dejstvo je, da se starejši med seboj razlikujejo po zmožnostih, interesih in 

sposobnostih. Medtem ko je nekdo slaboten in ima zmanjšane intelektualne sposobnosti 

kot posledica bolezni, pa kdo drug ostane fizično in intelektualno na visoki ravni do smrti. 

LITERATURA 

Hlebš S. Ozaveščenost slovenskih zdravstvenih delavcev o osnovni problematiki urinske inkontinence. 

Obzor.Zdr N. 2008;42(4):261-272 

Hooyman NH, Kiyak A. Social Gerontology (A Multidisciplinary Perspective (8 th Edition) [Hardcover]) 

(2007) by N. Hooyman H. Asuman Kiyak (2007) 

Kuklec V. Stigmatizacija pacientov z različnimi diagnozami s strani zaposlenih v zdravstveni negi. Obzor 

Zdr N. 2010; 44(3):195-201 

Rosenberg M. Society and the adolescent self-image. Boston: Princeton University Press, 1965. 

Škerbinek AL. Poklicna identiteta slovenskih medicinskih sester Obzor Zdr N 2000; 34: 11-5 

Trzesniewski, K. H., Donnellan, M. B. & Robins, R. W. (2003). Stability of Self-Esteem Across the Life 

Span. Journal of Personality and Social Psychology, Vol. 84, No. 1, 205-220. 

Trbanc M .Socialna in ekonomska vključenost ranljivih skupin v Sloveniji www.mddsz.gov.si/ 

fileadmin/.../raziskava_vkljucevanje2.pdf 23.05.2011 

Zaletel M. Vpliv medicinskih sester na identiteto starostnikov v domovih starejših občanov. Obzor Zdr 

N. 2009;43(3):183-189. 

Železnik, D. Ocena samooskrbe starejših ljudi - pomemben dejavnik za njihovo obravnavo. Kakov. 

starost, 2010, let. 13, št. 4, str. 21-31.

Skupine za samopomoč kot pomemben 

dejavnik zadovoljstva z življenjem starejših 

1 Doc. dr. Danica Železnik, 

2 Emilija Kavaš, VMS, dipl. org. menedž, 

3 Zlatka Lebar, univ. dipl. pedagog 

1 Alma mater Europea – Evropsko središče Maribor 

2 Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurje 

3 Srednja Zdravstvena šola Murska Sobota 

IZVLEČEK 

Izhodišča: V kontekstu družinskega življenja ima staranje prebivalstva pomembno posledico, in sicer 

vprašanje skrbi za starejše ljudi. Pri tem gre za razmerje med državo in družino ter delitev odgovornosti 

za oskrbo starejših ljudi med njima. Posameznik ni izolirana entiteta, ampak je v življenju povezan 

z drugimi ljudmi. Zato imajo pomembno vlogo v skrbi za starejše ljudi skupine za samopomoč. 

Metoda: Podatke smo zbirali s pomočjo vprašalnika, ki nam je služil kot raziskovalno orodje. Izbrana 

populacija so bili udeleženci Skupin za samopomoč v Pomurju. Uporabili smo kvantitativno 

metodo raziskovanja, za izvedbo katere smo si pridobili informirano soglasje vseh sodelujočih. V raziskavi 

so sodelovali študenti Alme mater Europea - Evropskega središča Maribor v času opravljanja 

kliničnega usposabljanja, katerim smo raziskovalci posredovali natančna navodila o sami izvedbi raziskave. 

Namen raziskave je bil izvedeti kako so starejši, ki so vključeni v skupine za samopomoč, zadovoljni 

s svojim življenjem. Raziskava je potekala od meseca januarja do sredine aprila 2011. 

Rezultati: V raziskavo je bilo vključenih 148 respodentov, ki so bili vključeni v Skupine za samopomoč. 

Povprečna starost je bila 75, 8 let; najmlajši sodelujoči v raziskavi je bil star 52 let, najstarejši 

pa 96 let. Ženske manj soglašajo, da so bile kot otrok odrinjene (p=0,009), bolj soglašajo, 

da so morale biti zadovoljne s tem, kar jim življenje prineslo (0,016),s svojim življenjem so tudi bolj 

zadovoljne (0,028) in manj soglašajo, da se jim včasih zdi, da niso nič prida (p=0,008). 

Razprava: Skupine za samopomoč so osebna povezava zainteresiranih ljudi, ki temeljijo na 

samo iniciativi v skupni potrebi težavi ali stiski. To je sodobna oblika ne krajevnega sosedstva, ne 

krvnega sorodstva, velike družine, saj se ljudje v njih počutijo in delujejo kot enkratne osebe. Večina 

starejših vključenih v Skupine za samopomoč je na splošno zadovoljnih s svojim življenjem, kar 

je pokazala tudi naša raziskava. 

UVOD 

Staranje je normalno biološko dogajanje, ki ga doživi vsako živo bitje. Človekovo staranje 

ima mnogo bioloških, pa tudi socialnih, družbenih in ekonomskih značilnosti. Poteki bolezni 

so v starosti svojevrstni, obolevanje starostnikov pa je pogostejše. Z daljšanjem pričakovane 

življenjske dobe narašča tudi število starostnikov. Mnogi dejavniki, kot so zdravje, 

zmožnost delovanja, funkcionalna sposobnost, socialna blaginja in zdravstvena oskrba, 

vplivajo na starostnika in ostati v domačem okolju do smrti. Pri tem ima samooskrba posameznika 

zelo velik pomen. Praktična samooskrba odseva osebni, individualni stil in prilagoditev, 

ki je specifična za starostnikovo zgodovino, dejanske okoliščine in njihov pogled v 

prihodnost. Poznavanje poteka življenja starega človeka olajša razumevanje njihovega nači- 

na samooskrbe. Poznati je potrebno tudi njihov odnos do zdravja, njihovo stališče do zdravega 

načina življenja, do medčloveških in medgeneracijskih odnosov, do spoštovanja, strpnosti 

in solidarnosti, predvsem pa njihovo mnenje o tem, ali sami obravnavajo starost kot 

enakovredno življenjsko obdobje. 

Ohranjanje aktivnosti starostnikov na vseh področjih in povečevanje števila let, ki jih preživijo 

v zdravju, kakor visoka raven samooskrbe, so prav gotovo cilji ki bi si jih morala postaviti 

vsaka družba. Na področju zdravstvene skrbi za starostnike je potrebno zmanjševati razlike v 

zdravju starejših in omogočati čim daljše samostojno življenje v domačem okolju ter celostno 

interdisciplinarno oskrbo na domu ali v instituciji, ko starejši človek ni več sposoben samostojnega 

življenja. To naj bi dosegli z ustrezno javno in zdravstveno politiko ter službami in programi, 

ki bodo starejšim omogočali uporabljati preostale zmožnosti, zagotovili pa tudi dostop 

do primernega zdravstvenega varstva ter drugih storitev, pripomočkov in pomoči. Ocena samooskrbe 

starostnika ima izjemno pomembno vlogo za kakovostno izvajanje sodobne zdravstvene 

obravnave in predstavlja izziv in obvezo vseh, ki delujejo na tem področju. Zato je raziskovalno 

delo na področju gerontologije nujno potrebno, saj bo pomembno pripomoglo k izdelavi 

slovenskega modela samooskrbe starostnikov, ki živijo v domačem okolju in s tem k 

kakovostnejši obravnavi posameznika in njegovemu zadovoljstvu z življenjem. 

Samopomoč je socialni vzgib v človeku, da poskuša sam opraviti s svojimi stiskami ali 

okrepiti svojo socialno klenost za kljubovanje težavam. Samopomoč obsega dvoje: Oseben 

spopad s svojo lastno stisko in skupno odpravljanje stisk in urejanje težav v okviru družine, 

sorodstva, prijateljstva, sosedstva in drugih skupin. 

SKUPINE ZA SAMOPOMOČ 

So osebna povezava zainteresiranih ljudi, ki temeljijo na samoiniciativi v skupni potrebi težavi 

ali stiski. To je sodobna oblika ne krajevnega sosedstva, ne krvnega sorodstva, velike 

družine, saj se ljudje v njih počutijo in delujejo kot enkratne osebe in se kličejo praviloma z 

osebnimi imeni. Če prenesemo to teoretično definicijo na skupine starejših za samopomoč 

in jih definiramo z vidika osnovne funkcije, so naloge le-teh naslednje: 

• Pomoč proti osamljenosti starejših 

• Pomoč proti doživljanju nesmiselnosti življenja na stara leta 

• Pomoč proti medsebojni ločenosti treh generacij 


Namen skupin starejših ljudi za samopomoč je druženje uporabnikov, utrjevanje prijateljskih 

vezi, notranja rast, osmišljevanje življenja v tretjem življenjskem obdobju, izmenjava 

izkušenj in krepitev duševnega zdravja. 

Skupine rešujejo problem osamljenosti in izolacije, zmanjšujejo obolevnost (zlasti psihosomatskega 

izvora) ter starejše ljudi aktivirajo. Smiselne so dejavnosti, ki zbližujejo ljudi 

ter odpirajo svetla obzorja smiselnih stališč in delovanja v starosti. Izhajati morajo iz tega, 

kar je že v starejših, zlasti iz njihovih spominov, življenjskih izkušenj in spoznanj. Skupine 

niso storilnostne, ampak so odnosne. Ne gre za to, da bi nekaj naredili, pokazali, pač pa želijo 

gojiti in negovati medčloveške odnose med, pogosto osamljenimi, starejšimi. 

Skupine za samopomoč so zelo pomembne. Rešujejo velik del človeške stiske starejših 

posameznikov, postanejo pa tudi most, po katerem starejši svoje dragocene življenjske izkušnje 

posredujejo srednji in mlajši generaciji. 

Pomembno je tudi medsebojno druženje skupin za samopomoč, da sodelujejo in so 

med seboj povezane. 

Vizija skupine se odraža v želji članov in članic, da skupina deluje še naprej in da njeni 

člani in članice, z njeno pomočjo, bolj aktivno in doživeto preživljajo obdobje tretjega življenjskega 

obdobja. 

METODE 

Raziskovalni pristop je temeljil na kvantitativnem raziskovanju. Podatki so bili pridobljeni 

s pomočjo ankete, katere merski instrument je bil strukturiran vprašalnik. Raziskava je 

potekala od meseca januarja do sredine aprila 2011. Raziskovalni vzorec je zajemal skupaj 

151 udeležence Skupin za samopomoč kot sledi: Majca Ižakovci - 7 ; Lan Ižakovci - 4; Moč 

Ljubezni Lipa – 15; Ljudske pevke Večernice Beltinci – 12; Ljudske pevke Gančani - 9; Skupina 

Marija Lipovci - 9; Dom starejših Ljutomer – 17; DOSOR - 2; Dom Janka Škrabana – 

17; Dom starejših Lendava – 17; Dom starejših Rakičan – 37; Zunanje skupine - 56; Domske 

skupine – 95; Ocenjevala se je 5-stopenjska Likertova lestvica, kjer 1 pomeni »v celoti 

ne soglašam« in 5 »v celoti soglašam«. 


Rezultati 

Tabela 1: Zadovoljstvo z življenjem – opis vzorca 

n=148 % 

Spol 

moški 24 16,2 

ženski 124 83,8 

Zakonski stan 

poročen/v partnerstvu 34 23,0 

neporočen 16 10,8 

ovdovel-a 91 61,5 

razvezan-a 4 2,7 

b.o. 3 2,0 

Izobrazba 

osnovna šola 86 58,1 

poklicna šola 33 22,3 

srednja šola 22 14,9 

višja/visoka šola 6 4,1 

b.o. 1 0,7 

PV (SO) interval 

Starost v letih 75,8 (9,8) 52-96 

V raziskavi je sodelovalo 148 udeležencev skupin za samopomoč, 24 moških (16,2 %) in 124 

žensk (83,8 %). Povprečna starost je bila 75,8 let; najmlajši sodelujoči v raziskavi je bil star 

52 let, najstarejši pa 96 let. Največji delež je bilo ovdovelih 91 ali (61,5 %). Visoko in ali višjo 

šolo ima zaključenih 6 ali (4, 1%) sodelujočih, največ jih ima zaključeno osnovno šolo, in 

sicer 86 ali (58,1%).

ZANESLJIVOST VZORCA 

Vprašalnik je zajemal 33 vprašanj z oceno po Likertovi lestvici. Test zanesljivosti vzorca 

je bil izračunan na podlagi Cronbach alfa koeficienta, ki je znašal 0, 63 in je tako presegel 

prag 0,6, ki v literaturi predstavlja sprejemljivo stopnjo zanesljivosti vzorca (Bullinger, Power, 

Aaronson, Cella in Anderson, 1996). 

Tabela 2: Ocena zadovoljstva z življenjem 

min maks PV SO 

1. Čutim, da sem bil-a kot otrok sprejet-a in ljubljen-a. 1 5 4,4 1,0 

2. Čutim, da sem bil-a kot otrok odrinjen-a. 1 5 1,7 1,1 

3. Imel-a sem brezskrbno mladost in sem brez težav postal-a 

samostojna. 

1 5 3,8 1,3 

4. Kot otrok sem imel-a veliko dela in odgovornosti in nisem 

imel-a časa zase. 

1 5 3,7 1,3 

5. Odrasla doba je bila zame najnapornejša. 1 5 3,6 1,3 

6. Uživam življenje v starosti. 1 5 3,9 1,3 

7. Trpim zaradi negotovosti v življenju in starosti. 1 5 2,6 1,4 

8. Moral- a sem biti zadovoljen-a s tem, kar mi je prinašalo življenje. 1 5 4,4 0,9 

9. Določene stvari v življenju so mi pomagale vzdržati. 1 5 4,2 0,9 

10. Življenje mi je prineslo težave, ki so me izčrpavale. 1 5 3,8 1,2 

11. Skrb za lastno dobro počutje je bila vselej ena 

najpomembnejših stvari v mojem življenju. 

1 5 3,2 1,5 

12. Nisem imel-a časa za premišljevanje o sebi. 1 5 3,5 1,4 

13. Starost je v mojem življenju dober čas. 1 5 4,0 1,2 

14. Starost me napolnjuje z grenkobo in žalostjo. 1 5 2,8 1,4 

15. V večini je moje življenje blizu ideala, ki sem si ga zastavil-a. 1 5 3,1 1,4 

16. Moji življenjski pogoji so odlični. 1 5 3,7 1,2 

17. S svojim življenjem sem zadovoljna. 1 5 4,2 0,9 

18. Doslej mi je življenje nudilo to, kar je zame najbolj pomembno. 1 5 3,7 1,1 

19. Če bi se še enkrat rodila ne bi v svojem življenju skoraj nič 

spremenil-a. 

1 5 3,2 1,5 

20. V celoti gledano, sem s seboj zadovoljen-a. 1 5 4,2 1,0 

21. Včasih se mi zdi, da nisem nič prida. 1 5 2,6 1,4 

22. Čutim, da imam veliko dobrih lastnosti. 2 5 4,6 0,6 

30. Stvari lahko počnem enako dobro, kot večina drugih ljudi. 1 5 4,0 1,2 

23. Mislim, da ni veliko stvari na katere bi lahko bil-a ponosen-a. 1 5 2,4 1,4 

24. Zares se včasih počutim nekoristen-o. 1 5 3,1 1,4 

25. Menim, da sem kot človek vreden-a vsaj toliko kot drugi ljudje. 1 5 4,6 0,7 

26. Želim si, da bi čutila več spoštovanja do samega sebe. 1 5 3,5 1,4 

27. Pravzaprav imam občutek, da sem čista zguba, nekoristen-a, 

v napoto. 

1 5 1,9 1,3 

28. O sebi imam pozitivno mnenje, se zelo cenim in spoštujem. 1 5 4,4 0,9 

29. Počutim se zdrav-o. 1 5 3,2 1,4 

30. Potrebujem veliko zdravil da lahko funkcioniram. 1 5 2,9 1,5 

31. Počutim se osamljen-o. 1 5 2,5 1,6 

31. Ne potrebujem družbe. 

PV – povprečna vrednost, SO – standardni odklon 

1 5 2,1 1,5 

V tabeli 2 so prikazani rezultati evalvacije sodelujočih v raznih dejavnikih, ki merijo zadovoljstvo 

z življenjem . Ocenjevala se je 5-stopenjska Likertova lestvica, kjer 1 pomeni »v celoti 

ne soglašam« in 5 »v celoti soglašam«. Najmočnejše soglašanje so starejši izrazili pri 

vprašanjih: Menim, da sem kot človek vreden-a vsaj toliko kot drugi ljudje; Čutim, da imam 

veliko dobrih lastnosti; Moral- a sem biti zadovoljen-a s tem, kar mi je prinašalo življenje. 

Povprečna vrednost teh treh ocen je znašala nad 4. Najmočnejše nesoglasje so starejši izrazili 

pri vprašanjih: Čutim, da sem bil-a kot otrok odrinjen-a; Pravzaprav imam občutek, da 

sem čista zguba, nekoristen-a, v napoto; Ne potrebujem družbe. Povprečna vrednost teh 

treh ocen je znašala okoli 2. 

Vsako življenjsko obdobje je lahko lepo, če si ga znamo osmisliti in ga živeti v polnosti. 

Zadovoljstvo z življenjem 

Primerjava po spolu (t-test): 

• ženske manj soglašajo, da so bile kot otrok odrinjene (p=0,009), 

• bolj soglašajo, da so morale biti zadovoljne s tem, kar jim je življenje prineslo (0,016), 

• s svojim življenjem so bolj zadovoljne (0,028) in 

• manj soglašajo, da se jim včasih zdi, da niso nič prida (p=0,008). 

Primerjava po izobrazbi (analiza variance): 

• preiskovanci s srednjo izobrazbo in več, manj soglašajo, da kot otroci niso imeli časa 

zase (p=0,002), 

• manj soglašajo, da so morali biti zadovoljni s tem, kar jim je prinašalo življenje 

(p=0,049), 

• manj soglašajo, da jim je življenje prineslo težave, ki so jih izčrpavale (p=0,023), 

• manj soglašajo, da jih starost napolnjuje z grenkobo in žalostjo (p=0,028), 

• bolj soglašajo, da je njihovo življenje blizu ideala, ki so si ga zastavili (p=0,013), 

• bolj soglašajo, da so s svojim življenjem zadovoljni (p=0,043) in bolj soglašajo, da ob 

ponovnem rojstvu v svojem življenju ne bi nič spremenili (p=0,002). 


RAZPRAVA 

Zadovoljstvo z življenjem temelji na presoji kognitivnega procesa, v katerem oseba primerja 

prizadevanja in dosežke v zvezi z njenim / njegovim življenjem. Nanaša se na skupno oceno 

posameznikovega življenja, vključno s primerjavo prizadevanja in uspehom. Pomembni 

dejavniki za zadovoljstvo z življenjem, so dejavnosti, povezane z dejavniki neodvisnosti, 

povezanih z dejavniki okolja, in prilagodljivo teh dejavnikov. Funkcionalne zmogljivosti, 

zdravje, dobre stanovanjske razmere, aktivni življenjski slog ter dobri socialni odnosi, 

so nekateri od dejavnikov, ki pripomorejo k zadovoljstvu z življenjem in subjektivni kakovosti 

življenja (McKevitt et al. 2003, Kamper et al. 2005, Ozcan et al. 2005). 

Pri ugotavljanju zadovoljstva z življenjem starejših, se je potrebno zavedati, da oskrba 

starejših vključuje poleg zadovoljevanja osnovnih človekovih potreb tudi pravico do sreče 

in subjektivnih občutkov, kjer imajo skupine za samopomoč izjemno pomembno vlogo. 

Zadovoljstvo z življenjem je opredeljeno kot lastna posameznikova ocena njenega / njegovega 

življenja. Predstavlja kognitivno komponento subjektivnega blagostanja, večina raziskovalcev 

pa se strinja, da predstavlja posameznikovo oceno lastnega blagostanja, zdravja, 

prijateljstva in partnerstva kot tudi zadovoljstva s seboj. Zadovoljstvo z življenjem temelji 

na presoji kognitivnega procesa, v katerem oseba primerja prizadevanja in dosežke v zvezi 

z njenim / njegovim življenjem (Gfellner, 1989). Subjektivno življenjsko zadovoljstvo je 

kompromis med tistim, kar je dejansko pomembno in dosegljivo glede na okolje v katerem 

posameznik živi. Različni raziskovalci (Diener, Biswas-Diener, 2000; Diener, Suh, Oishi, 

1997), so ugotovili, da so na splošno ljudje prej zadovoljni kot nezadovoljni s svojim življenjem. 

Starejši ljudje se morajo ves čas prilagajati v zvezi s starostjo, s fizičnimi spremembami, 

spremembami okolja, z izgubami, ki jih pogosto spremljajo hude bolezni (Chao, 2006). 

Pogosto se soočajo s smrtjo prijateljev in ljubljenih oseb. Pri tem prav gotovo trpijo in si želijo 

podpore, ki jim jo nudi skupina za samopomoč. Bowling et al. (1993), poudarjajo, da so 

človeška čustva preveč zapletena, da bi jih lahko enostavno razložili z eno samo spremenljivko. 

Študije o zadovoljstvu življenja in samopomoči starejših kažejo, da dobro počutje, 

samostojnost, avtonomnost in samospoštovanje igrajo pomembno vlogo pri zadovoljstvu z 

življenjem. Po Scott et al. (2003), dojemanje osebnega nadzora igra ključno vlogo pri zdravju 

in dobrem počutju starejše osebe, kjer pa ima tudi socialna podpora pomembno mesto. 

Starejši, ki živijo med nami, bi se morali veseliti spoštljive, dostojanstvene in mirne starosti. 

Pa je vedno tako? 

V času, ko se vse bolj zavedamo problemov, ki jih pred nas postavlja naglo rastoč delež 

starejše populacije, v ospredje stopa pomen prostovoljskih programov samopomoči in družabništva 

za starejše. 

Kot zanimivost je potrebno izpostaviti, da je pobuda za oblikovanje skupin za samopomoč 

starejšim prišla iz socialne stroke in ne s strani starejših. 

Strokovni delavci jih praviloma tudi uvajajo in vodijo, čeprav smo že tudi tako daleč, da 

skupine samostojno ustanavljajo in vodijo starejši ljudje sami. Razlogi za to so, saj so starejši, 

predvsem v domovih za starejše, že po naravi bolj pasivni, vdani v svojo usodo in se težko 

oprimejo novega in neznanega. Zato je potrebno, da skupine skupaj z njimi ustanovijo 

in vodijo strokovni delavci, ki so povezani s starejšimi. 

Temeljijo na samopomoči starejših in pomoči stroke pri uvajanju samopomoči, delno se 

prepletajo z dobrodelnostjo, kadar vodijo skupine ljudje zunaj svojih službenih obveznosti, 

pa naj so to strokovni delavci, upokojeni strokovni delavci ali pa laiki. 

Običajno se zadeve med seboj prepletajo. Voditelji, ki so zaposleni v domovih, opravljajo 

to delo v svojem delovnem času, vendar ljubiteljsko in prostovoljno po lastni odločitvi. 

Nekatere skupine vodijo delavci centra za socialno delo, ki prihajajo na skupine prav tako 

prostovoljno izven svojega delovnega časa in laični delavci, ki prihajajo v skupine po predhodnem 

usposabljanju, prav tako popolnoma prostovoljno, na osnovi čiste dobrodelnosti 

in ne izhajajo iz zdravstvenih in socialnih poklicev. 

Vse pogosteje smo priča hitenju na vse mogoče strani, pa vendar si je včasih resnično 

potrebno vzeti čas, posedeti, seči drugemu v roko in biti preprosto - človek. 

Osnovni način dela je pogovor, obdelava zanimivih tem, razmišljanja, vodeni pogovori. 

Delo v skupini je zasnovano na skupinski dinamiki, individualno delo se izvaja po potrebi 

vsakega posameznega udeleženca. 

Program dela se oblikuje individualno (voditeljice skupin), občasno se program oblikuje 

tudi skupaj s člani. Veliko je delavnic, kjer se preizkušajo v ročnem ustvarjanju, izdelujejo 

rože, šivajo prtičke, izdelujejo čestitke, s katerimi razveseljujejo druge skupine, udeležujejo 

se kulturnih prireditev, izletov, strokovnih ekskurzij ... Večkrat skupaj s člani pripravijo 

program glede na želje članov. 


SKLEP 

Z raziskavo smo ugotovili, da so starejši pravzaprav bolj zadovoljni s svojim življenjem, kot 

smo si predstavljali in pričakovali, da bo raziskava pokazala. Zanimivo je dejstvo, da so ženske 

bolj zadovoljne s svojim življenjem kot moški

Pri ugotavljanju zadovoljstva z življenjem starejših ne smemo prezreti dejstva, da se je 

potrebno zavedati, da oskrba starejših vključuje poleg zadovoljevanja osnovnih človekovih 

potreb, tudi pravico do sreče in subjektivnih občutkov, kjer imajo skupine za samopomoč 

izjemno pomembno vlogo. 

V Društvu medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja so že leta 1996 

spoznali, da se je potrebno seznaniti s težavami in potrebami starejših jih prepoznavati in 

reševati. Velik pomen ima pri tem mlajša in srednja generacija. Skupine za samopomoč delujejo 

in predstavljajo pomemben delež pri zagotavljanju kakovosti življenja starejših v lokalnih 

skupnostih, kakor tudi v domovih za starejše. 

Solidarnost in medgeneracijsko sodelovanje je temelj varnosti in razvoja celotne družbe 

in vsakega posameznika; enako mlade, srednje in starejše generacije. Solidarnost je tudi 

celostna vrednota, ki ima svojo materialno in nematerialno plat. Razvoj družbe in posameznika 

ogrožata tako materialna revščina kot malodušje, nezaupanje, brezčutnost in slabo 

sodelovanje ljudi. 

Zato je toliko bolj pomembno podpirati in spodbujati in razvijati take oblike prostovoljstva 

in sožitja ter sodelovanja v skupinah, ki so se v 13-letih pokazale kot uspešne. 

Potencial vsake generacije naj bi bil vgrajen v medgeneracijsko solidarnost cele družbe. 

LITERATURA 

Bullinger M, Power MJ, Aaronson NK, Cella DF, Anderson RT. Creating and Evaluating Cross-Cultural 

Instruments. In: Spilker B, eds. Quality of Life and Pharmacoeconomics in Clinical Trials. Volume 69. 

Second Edition edition. Philadelphia: Lippincott-Raven; 1996: 659-68. 

Chao SY, Liu HY, Wu CY, Jin SF, Chu TL, Huang TS & Clark MJ (2006) The effects of group 

reminiscence therapy on depression, self esteem, and life satisfaction of elderly nursing home 

residents. J Nurs Res 14:36-45. 

Diener, E, Suh, E.in Oishi, S.(1997).Recennt findigs of subjective well-being. Indian Journal of clinical 

Psychology12, 124-128. 

Diener, E.(2005). Subjective well-being:The science of happiness and a proposal for a national index. 

American Psyhologist. 55: 34-43. 

Diener, E in Biswas- Diener R. (2000).New directions on sujective well-being. The cuting edge.Indian 

Journal of clinical Psychology.27, 21-33. 

Gfellner BM (1989) Perceptions of health, abilities, and life satisfaction among very old adults. Percept 

Mot Skills 68(1):203-209. 

Kamper AM, Stott DJ, Hyland M, Murray HM & Ford I (2005) Predictors of functional decline in elderly 

people with vascular risk factors or disease. Age Ageing 34(5):450-455. GA & Camacho T (1983) 

Perceived health and mortality: a nine-year follow-up of the human population laboratory cohort. Am 

J Epidemiol 117:292-304. 

McKevitt C, Redfern J, La-Placa V & Wolfe CD (2003) Defining and using quality oflife: a survey of 

health care professionals. Clin Rehabil 17:865-70. 

Ozcan A, Donat H, Geleck N, Ozdirenc M & Karadibak D (2005) The relationship between risk factors 

for falling and the quality of life in older adults. BMC Public Health 5:90. 

Scott PA, Välimäki M, Leino-Kilpi H, Dassen T, Gasull M, Lemonidou C, Arndt M, Schopp A, Suhonen 

R & Kaljonen A (2003) Perceptions of autonomy in the care of elderly people in five European 

countries. Nurs Ethics 10(1):28-38. 

Primerjava prehrambnih navad 

pomurskih in primorskih starostnikov 

Zoran Kranjec 

dipl. zn., mag. zdr. nege 


IZVLEČEK 

Izhodišča: Zdrava prehrana je osnovni pogoj za ohranjanje zdravja, boljše počutje in kvalitetno 

življenje v obdobju starostnika. Z uravnoteženo prehrano in zdravim življenjskim slogom zmanjšamo 

tveganje nastanka s prehrano pogojenih bolezni ter vplivamo na dolžino in kvaliteto življenja. 

Na prehranjevanje in zdravstveno stanje starostnika imajo pomemben vpliv fiziološki, psihološki, 

ekonomski in socialni dejavniki. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, če obstaja povezava med 

načinom prehranjevanja, družbenim slojem, izobrazbo in zdravstvenim stanjem starostnikov. Prav 

tako smo želeli ugotoviti, katere so glavne razlike v prehranjevalnih navadah med starostniki iz pomurske 

in obalno-kraške regije. 

Metode: V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna metodologija z uporabo ankete. Za kvantitativne 

podatke je bil uporabljen program SPSS, s pomočjo katerega je bila izvedena statistična 

analiza podatkov (deskriptivna analiza, X 2 test, t-test). Raziskava je zajemala 50 starostnikov iz 

pomurske regije in 50 starostnikov iz obalno-kraške regije, ki so člani društva upokojencev. Za tehniko 

zbiranja podatkov smo uporabili standardiziran anketni vprašalnik o prehranjevalnih navadah 

starostnikov. 

Rezultati: Glede na regijo obstajajo med starostniki razlike v prehranjevalnih navadah, predvsem 

z vidika uživanja vrst mesa in maščob. Raziskava je pokazala, da 64 % pomurskih starostnikov 

boleha za srčno-žilnimi boleznimi, med primorskimi starostniki pa prevladujejo bolezni gibalnega 

sistema (58 %). Med pomurskimi starostniki je prisotna debelost v kar 40 %, medtem ko je 

primorskih starostnikov debelih zgolj 20 %. Ugotovili smo tesno povezavo med srčno-žilnimi obolenji, 

indeksom telesne mase, družbenim slojem in izobrazbo. 

Diskusija in zaključki: Število starostnikov se z leti povečuje, zato bi bilo potrebno pripraviti 

in promovirati enotna priporočila za zdrav življenjski slog v tretjem življenjskem obdobju. Pri tem 

zavzemajo pomembno vlogo medicinska sestra in drugo zdravstveno osebje z zdravstveno-vzgojnim 

delom. 


UVOD 

Staranje in vse starejše prebivalstvo predstavljata ključna problema, s katerima se srečujejo 

številne razvite države. Sodobna znanost, predvsem na področju medicine, in vedno nova 

dognanja so pripeljala do tega, da se življenjska doba posameznika vse bolj podaljšuje. Tudi 

Slovenija, kot sicer mlada država, v tem procesu ni izvzeta. Leta 1995 je bilo v Sloveniji starejših 

od 65 let 12,5 % prebivalcev, leta 2000 pa že več kot 14 %. Demografska gibanja kažejo 

(Graf 1), da naj bi se v naslednjih dveh desetletjih ta delež povečal za 6 %, kar pomeni, 

da bo leta 2020 vsak peti Slovenec starejši od 65 let (Eurostat, 2008). Tako se bo število prebivalcev 

starejših od 65 let v tridesetih letih povečalo za 262.000, to je kar 70 %. Sredi leta 

2007 je bilo v Sloveniji 323.562 prebivalcev starejših od 65 let (Statistični letopis, 2008), kar 

je predstavljalo 16 % vse slovenske populacije.

Graf 1: Projekcija števila starejših prebivalcev v Sloveniji v obdobju 2005-2050 

Vir: Eurostat 2005-2050 

Z izrazom »starostnik« opredeljujemo populacijo starosti ljudi 65 let in več. Nekateri vedenjski 

vzorci v prehrani in načinu življenja človeka lahko delujejo kot dejavniki tveganja, 

ki ogrožajo zdravje, ali kot varovalni dejavniki, ki krepijo zdravje in izboljšujejo kakovost življenja 

ter podaljšujejo življenjsko dobo. Dokazano je, da dejavniki nezdravega življenjskega 

sloga (nezdrava prehrana, telesna nedejavnost, alkohol in tobak) spadajo med ključne 

vzroke za nastanek najpomembnejših kroničnih nenalezljivih bolezni, ki so: bolezni srca 

in ožilja, sladkorne bolezni, nekatere vrste raka, nekatera kronična pljučna obolenja, debelost, 

osteoporoza in druge bolezni mišično-kostnega sistema (Hlastan-Ribič, 2008, str. 114). 

V Sloveniji obstaja očitna razlika v umrljivosti med zahodnim in vzhodnim delom države. 

Zahodni del države (gorenjsko, severno in južno primorsko območje) ima nižjo stopnjo 

umrljivosti kot celjsko, koroško, mariborsko in pomursko območje (Hlastan-Ribič in 

Pokorn, 2003, str. 42). Socialno-ekonomske razmere in način življenja določajo strukturo 

bolezni in vzroke smrti. Najpogostejše bolezni pri starostnikih so bolezni srca in ožilja ter 

bolezni gibalnega sistema (Turk, 2002, str. 11). 

Zdravje v starosti ni le odsotnost bolezni in bolečin. Zdravje je produkt našega stila življenja, 

kot tudi rezultat zdravega, zmernega in pravilnega načina prehranjevanja. Posameznik 

naj v tem obdobju življenja uživa raznoliko in pestro prehrano, izbira naj med živili z 

malo maščob, predvsem nasičenih maščob in holesterola, dnevni prehrani pa naj doda čim 

manj sladkorja in soli. Med območji proučevanih populacij v naši raziskavi so očitne razlike 

v povprečnem pričakovanju trajanja življenja, ki na severovzhodu Slovenije znaša 72 let, na 

skrajnem jugozahodu Slovenije pa 75 let (Statistični letopis, 2008). Zato smo v tej raziskavi: 

• proučevali vzročno povezanost med načinom prehranjevanja, družbenim slojem, izobrazbo 

in zdravstvenim stanjem starostnikov med vzhodnim in zahodnim delom države, 

• analizirali in prikazali prehranjevalne navade obeh vzorčnih skupin starostnikov, 

• opisali, katere so glavne razlike v prehranjevalnih navadah med starostniki iz pomurske 

in obalno-kraške regije. 

Pri vsakdanji prehrani starostnika zavzemajo pomembno vlogo tudi medicinske sestre 

in drugo zdravstveno osebje, predvsem z zdravstveno-vzgojnim delom na primarni, sekundarni 

in terciarni ravni. Zdravstvena vzgoja predstavlja interdisciplinarno dejavnost, njeno 

delovanje v sistemu zdravstvenega varstva, zunaj njega pa je usmerjeno k trajni kakovostni 

spremembi razmerja do zdravja in bolezni, ki zajema doživljanje zdravja kot vrednote, prevzemanju 

skrbi in odgovornosti vsakega posameznika, družine, skupnosti in celotne družbe 

za lastno zdravje (Bilban, 2004, str. 117). 

Ključnega pomena je, da se medicinske sestre in drugo zdravstveno osebje na svojem 

področju dela in pri izvajanju zdravstvene nege srečujejo z ljudmi v vseh obdobjih razvoja 

od rojstva do smrti, tako v ustanovah kot doma (Križaj, 1999, str. 78). Dolžnost medicinskih 

sester in drugih zdravstvenih delavcev je vzgajati in opozarjati ljudi na zdrav način življenja 

v vseh starostnih obdobjih, da bodo ljudje tudi v starosti uživali in kakovostno živeli. 

Prav zaradi tega imajo medicinske sestre in drugo zdravstveno osebje veliko možnosti 

pri vplivanju na aktivno, zdravo in kakovostno življenje v vseh obdobjih, tudi v starosti. Pomembna 

naloga je torej zdravstveno-vzgojno delo, kjer medicinske sestre in drugo zdravstveno 

osebje nastopajo kot učitelji, promotorji in svetovalci, saj svetujejo in učijo uporabnike 

zdravstvenih storitev in njihove svojce, kako živeti, da bodo ohranjali in krepili zdravje 

ter si zagotovili zdravo starost. 

Zdravstvena vzgoja je sestavni del promocije zdravja in preprečevanja bolezni. Spoznanje, 

da starost predstavlja zdravstveni problem, ki je močno povezan z načinom življenja, 

zdravstvenim delavcem nalaga informiranje in poučevanje starostnikov o zdravem načinu 

življenja, saj se le tako lahko spremenijo neustrezne življenjske navade, ki privedejo do nastanka 

bolezni. 

NAMEN IN CILJI RAZISKAVE 

Namen raziskave je bil ugotoviti način prehranjevanja starostnikov in vpliv le-tega na zdravstveno 

stanje starostnikov v pomurski in obalno-kraški regiji. 

Cilji izvedene raziskave so bili: 

• ugotoviti vzročno povezanost med načinom prehranjevanja in zdravstvenim stanjem 

starostnikov v proučevanima regijama, 

• analizirati in prikazati prehranjevalne navade obeh vzorčnih skupin starostnikov, 

• opisati, katere so glavne razlike v prehranjevalnih navadah med starostniki iz pomurske 

in obalno-kraške regije, 

• pripraviti zloženke in predavanja, ki bodo vsebovala informacije za starostnike o pomembnosti 

primernega in zdravega načina prehranjevanja za tretje življenjsko obdobje. 

METODE 

Opis vzorca 

Raziskava je zajemala 50 starostnikov iz pomurske regije in 50 starostnikov iz obalno-kraške 

regije, ki so hkrati člani Društva upokojencev v njihovih krajih (Murska Sobota, Izola). 

Pri anketiranju so sodelovali samo starostniki, ki so bili stari 70 let ali več. Vsakega smo 

individualno zaprosili za sodelovanje, s pojasnitvijo o možnosti odklonitve sodelovanja v 

raziskavi. Raziskava je potekala v prostorih Društva upokojencev Murska Sobota in v prostorih 

Društva upokojencev Izola, po predhodnem soglasju obeh Društev. Vsi anketirani 

starostniki so sodelovali prostovoljno, prav tako so bili seznanjeni z namenom in vsebino 

raziskave in jim je bila zagotovljena popolna anonimnost. Svoje sodelovanje so lahko prekinili 

kadarkoli so želeli. Za izvedbo raziskave smo pridobili pisno soglasje predsednika 

Društva upokojencev Murska Sobota in soglasje predsednika Društva upokojencev Izola. 

Instrumentarij 

Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Tehnika zbiranja podatkov je bil standardiziran 

anketni vprašalnik, ki je vseboval skupaj 20 vprašanj. Za preučevanje prehranjevalnih 

navad pomurskih in obalno-kraških starostnikov smo izbrali 17 vprašanj (prehranjevalne 

in druge navade ter demografija) iz celotnega vprašalnika SJM (Slovensko javno 


mnenje) 2001/3. Vprašalnik smo dopolnili z dvema vprašanjema, prvo se je nanašalo na 

zdravila, ki so jih starostniki uživali, drugo vprašanje pa se je nanašalo na obolenja pri starostnikih. 

Zadnja točka v vprašalniku je predstavljala vrednost krvnega pritiska in pulza, 

ki smo ga izmerili pri vsakem posamezniku. 

Postopek obdelave podatkov 

Za kvantitativne podatke smo uporabili program SPSS, s pomočjo katerega smo izvedli statistično 

analizo podatkov (deskriptivna analiza, X 2 test, t-test) in program Microsoft Excel, 

ki smo ga uporabili za grafični prikaz podatkov. 

REZULTATI 

Demografski podatki 

V anketi o prehranjevalnih navadah je sodelovalo 50 starostnikov iz pomurske regije in 50 

starostnikov iz obalno-kraške regije (tabela 1). V raziskavo so bili zajeti samo tisti starostniki, 

ki so bili stari 70 let ali več (približno polovica je bilo starih do 75 let, kar četrtina jih je 

imela več kot 78 let). Med vsemi anketiranimi je bilo dve tretjini žensk in tretjina moških. 

Skoraj vsi starostniki (90 %) imajo dokončano osnovno ali srednjo šolo. V primorski regiji 

je največ starostnikov (54 %) s srednješolsko izobrazbo, medtem ko v pomurski regiji največji 

delež (52 %) predstavljajo starostniki z osnovnošolsko izobrazbo. Večina starostnikov 

iz primorske regije pripada delavskemu ali srednjemu sloju, medtem ko v Pomurju izstopa 

srednji sloj (več kot polovica). Primorski starostniki v glavnem prihajajo iz mestne skupnosti 

(52 %), nekoliko manj iz primestne (34 %), medtem ko pomurski starostniki v glavnem 

pripadajo vaški in mestni skupnosti, v primestni skupnosti jih živi le 8 %. 

Tabela 1: Demografski podatki 

Pomurci 

Regija 

Primorci 

Skupaj 

n % n % n % 

moški 15 30 % 17 34 % 32 32 % 

Spol ženski 35 70 % 33 66 % 68 68 % 

skupaj 50 100 % 50 100 % 100 100 % 

70-72 let 14 28 % 10 20 % 24 24 % 

73-75 let 9 18 % 16 32 % 25 25 % 

Starost 76-78 let 17 34 % 9 18 % 26 26 % 

več kot 78 let 10 20 % 15 30 % 25 25 % 

skupaj 50 100 % 50 100 % 100 100 % 

osnovna šola ali manj 26 52 % 19 38 % 45 45 % 

srednja šola 18 36 % 27 54 % 45 45 % 

Izobrazba višja, visoka šola 6 12 % 3 6 % 9 9 % 

brez odgovora 0 0 % 1 2 % 1 1 % 

skupaj 50 100 % 50 100 % 100 100 % 

Družbeni 

sloj 

Tip 

krajevne 

skupnosti 

čisto spodnji 6 12 % 0 0 % 6 6 % 

delavski 9 18 % 28 56 % 37 37 % 

srednji 28 56 % 20 40 % 48 48 % 

višje srednji/zgornji 7 14 % 1 2 % 8 8 % 

kmečki stan 0 0 % 1 2 % 1 1 % 

skupaj 50 100 % 50 100 % 100 100 % 

mestna 20 40 % 26 52 % 46 46 % 

primestna 4 8 % 17 34 % 21 21 % 

vaška 26 52 % 7 14 % 33 33 % 

skupaj 50 100 % 50 100 % 100 100 % 

Prehranjevalne navade starostnikov 

Zajtrk in kosilo sta obroka, ki ju starostniki redno (to je vsak dan) uživajo (89 %). Večerja je že 

nekoliko redkejši obrok, vsak dan jo skupaj uživata slabi dve tretjini anketiranih starostnikov 

(64 %), med primorskimi starostniki še nekoliko manj. Malica je obrok, ki se uživa v precej 

manjši meri, vsak dan skupaj v slabi polovici primerov (46 %), in sicer med primorskimi starostniki 

manj pogosteje, kot med pomurskimi starostniki. Razlika v pogostosti uživanja tega 

obroka je v obeh regijah statistično značilna. To smo ugotovili s pomočjo X2 testa. 

Najbolj priljubljeni vrsti maščobe sta olivno olje med primorskimi starostniki in rastlinsko 

olje med pomurskimi starostniki (tabela 2). Razlike v uporabi vrst maščob so statistično značilne 

glede na regijo. Primorski starostniki najpogosteje uporabljajo olivno olje (92 %), medtem 

ko ga pomurski starostniki uporabljajo v petini primerov (20 %). Ostale vrste maščob primorski 

starostniki uporabljajo v manjši meri (v slabi polovici primerov margarino, vse ostale 

vrste maščob uporabljajo redkeje). Med pomurskimi starostniki je najbolj uporabljena vrsta 

maščobe rastlinsko olje (uporabljeno v 80 % primerov), temu sledi svinjska mast (64 %). Statistično 

značilne razlike so opazne v vseh primerih, z izjemo masla. Primorski starostniki poleg 

olivnega olja uporabljajo še margarino (48 %) in rastlinsko mast (26 %), medtem ko pomurski 

starostniki poleg rastlinskega olja uporabljajo še svinjsko mast (64 %). 

Tabela 2: Uporaba maščob v prehrani starostnikov 

Katere vrste maščob 

Regija 

Testiranje razlik 

Skupaj 

uporabljate pretežno Pomurci Primorci 

med regijama 

v vaši prehrani? 

Chi- 

(možna 2 odgovora) 

n % n % n % 

Sig 

square 

olivno olje 10 20 % 46 92 % 56 56 % 

rastlinsko olje 40 80 % 13 26 % 53 53 % 

margarina 10 20 % 24 48 % 34 34 % 

138,2 0,001* 

svinjska mast 32 64 % 1 2 % 33 33 % 

maslo 7 14 % 9 18 % 16 16 % 

rastlinska mast 1 2 % 6 12 % 7 7 % 

Glede uživanja vrst mesa je v obeh regijah med starostniki zelo priljubljena perutnina, glede 

ostalih vrst mesa pa so opazne statistično značilne razlike med regijama (tabela 3). V pomurski 

regiji so starostniki zelo naklonjeni svinjini (76 %), ostale vrste mesa uživajo manj 

pogosto. Primorski starostniki takoj za perutnino najpogosteje posegajo po ribah (52 %), 

nekoliko manj pa po govejem (30 %) in svinjskem mesu (28 %). Statistično značilna razlika 

med obema regijama je prisotna v primeru svinjskega mesa in v primeru rib. K svinjskemu 

mesu so bolj naklonjeni pomurski starostniki, k ribam pa veliko bolj starostniki iz primorske 

regije. 

Tabela 3: Uživanje vrst mesa pri starostnikih 

Kateri 2 

vrsti mesa 

najpogosteje 

Pomurci 

Regija 

Primorci 

Skupaj 

uživate? (možna 

2 odgovora) 

n % n % n % 

perutnino 42 84 % 35 70 % 77 77 % 

svinjsko 38 76 % 14 28 % 52 52 % 

ribe 7 14 % 26 52 % 33 33 % 

goveje 9 18 % 15 30 % 24 24 % 

telečje 3 6 % 8 16 % 11 11 % 

jagnjetino in 

drugo 

1 2 % 2 4 % 3 3 % 


med regijama 


Chisquare 

Sig 

47,042 0,001*

Izmed alkoholnih pijač je vino tisto, ki ga starostniki redno uživajo (skupaj 18 %). Okrog 

polovica anketiranih starostnikov (52 %) občasno poleg vina uživa še pivo, medtem ko žgane 

pijače uživajo starostniki občasno le v dobri tretjini primerov (38 %). Do razlik med regijama 

prihaja v primeru pogostosti rednega in občasnega uživanja vina. Primorski starostniki 

uživajo vino bolj redno, medtem ko pomurski starostniki bolj občasno (tabela 4). 

Tabela 4: Pogostost uživanja alkoholnih pijač med starostniki 

Kako pogosto 

uživate? 

vino 

žgane 

pijače 

pivo 

Regija 

Pomurci Primorci 

Skupaj 

n % n % n % 

nikoli 13 26 % 18 36 % 18 36 % 

občasno 35 70 % 23 46 % 23 46 % 

redno 2 4 % 9 18 % 9 18 % 

skupaj 50 100 % 50 100 % 50 100 % 

nikoli 32 64 % 31 62 % 31 62 % 

občasno 18 36 % 19 38 % 19 38 % 

redno 0 0 % 0 0 % 0 0 % 

skupaj 50 100 % 50 100 % 50 100 % 

nikoli 26 52 % 23 46 % 23 46 % 

občasno 24 48 % 26 52 % 26 52 % 

redno 0 0 % 1 2 % 1 2 % 

skupaj 50 100 % 50 100 % 50 100 % 


med regijama 

Chi- 

Sig 

square 

7,744 0,021* 

0,043 0,836 

1,264 0,532 

Zdravstveno stanje starostnikov 

Starostniki redno uživajo zdravila za zniževanje krvnega pritiska (na Primorskem polovica, 

v pomurski regiji skoraj dve tretjini starostnikov), sledijo zdravila za lajšanje bolečin, 

v obeh regijah slaba polovica (44 %). Redkeje starostniki uživajo zdravila za pomiritev in 

zdravila proti strjevanju krvi (manj kot četrtina primerov). Dobra petina starostnikov (22 

%) na Primorskem in dobra desetina (12 %) v Pomurju ne uživa nobenih zdravil. Med obema 

regijama ne prihaja do statistično značilnih razlik glede uživanja zdravil. 

Srčno-žilne bolezni in bolezni gibalnega sistema sta najbolj pogosti bolezni, za katerima 

bolehajo starostniki. Obe vrsti bolezni sta prisotni skupaj pri polovici anketiranih starostnikov 

(53 %). Srčno-žilne bolezni so nekoliko bolj prisotne med starostniki v pomurski 

regiji (64 %), medtem ko so bolezni gibalnega sistema bolj prisotne med starostniki v primorski 

regiji (skoraj 60 %). Statistično značilnih razlik glede bolehanja za boleznimi med 

regijama ni. 

Tretjina starostnikov se srečuje z visokim krvnim pritiskom oziroma arterijsko hipertenzijo, 

med primorskimi starostniki je odstotek nekoliko višji. Normalen krvni pritisk ima 

dobra četrtina starostnikov (29 %), optimalen krvni pritisk pa ima slaba petina starostnikov 

(18 %). Normalen krvni pritisk je bolj prisoten med pomurskimi starostniki (52 %) kot med 

starostniki iz primorske regije (42 %). 

Največ starostnikov (42 %) se srečuje z zmerno povečano telesno maso. Na Primorskem 

je delež teh nekoliko večji (48 %) kot v Pomurju (36 %). Po drugi strani pa je med pomurskimi 

starostniki največ takšnih, ki imajo močno povečano telesno maso, kar dve petini (40 

%), medtem ko je na Primorskem takšnih starostnikov le petina (20 %). Dobra četrtina starostnikov 

(28 %) ima priporočljivo telesno maso. Med primorskimi starostniki je delež takšnih, 

ki imajo priporočljivo telesno maso, nekoliko večji kot med pomurskimi starostniki. 

Slaba polovica anketiranih starostnikov (42 %) iz primorske regije boleha za srčno-žilnimi 

boleznimi, medtem ko je takšnih obolelih starostnikov iz pomurske regije skoraj dve 

tretjini (64 %). 

Ugotovili smo tudi, da obstajajo korelacije med posameznimi dejavniki tveganja, in sicer 

med: 

• izobrazbo in indeksom telesne mase: Obstajajo statistično značilne razlike glede na indeks 

telesne mase med različno izobraženimi starostniki. Slaba polovica starostnikov 

z nižjo izobrazbo (osnovna šola ali manj) ima močno povečano telesno maso. Več kot 

polovica starostnikov s srednjo oziroma z višjo izobrazbo ima zmerno povečano telesno 

maso. Priporočljivo telesno maso ima več višje izobraženih (30 %) v primerjavi z 

nižje izobraženimi starostniki (27 %). 

• izobrazbo in krvnim pritiskom: Krvni pritisk je prav tako povezan s stopnjo izobrazbe 

starostnikov. Normalen krvni pritisk imajo srednje in višje izobraženi starostniki v 

več kot tri četrtini primerov (85 %), medtem ko nižje izobraženi starostniki le v polovici 

primerov (49 %). 

• izobrazbo in srčno-žilnimi boleznimi: Nižje izobraženi starostniki pogosteje bolehajo za 

srčno-žilnimi boleznimi (71 %) kot starostniki s srednjo oziroma višjo stopnjo izobrazbe 

(39 %). Razlika je statistično značilna. 

• indeksom telesne mase in krvnim pritiskom: Ugotovili smo, da imajo starostniki z višjo 

telesno maso, tudi višji krvni pritisk. Med starostniki, ki imajo priporočljivo telesno 

maso, jih ima dobrih 82 % normalni krvni pritisk. Med tistimi starostniki, ki imajo 

močno povečanje telesne mase, je le 40 % starostnikov z normalnim krvnim pritiskom, 

vsi ostali imajo arterijsko hipertenzijo. 

• družbenim slojem in krvnim pritiskom: Med anketiranimi starostniki iz primorske in pomurske 

regije, ki pripadajo srednjemu in zgornjemu sloju, jih ima večina (80 %) normalen 

krvni pritisk. Starostniki, ki pripadajo delavskemu sloju, imajo normalen krvni pritisk 

78 %. Med anketiranimi starostniki, ki pripadajo spodnjemu in h kmečkemu sloju, 

jih ima normalen krvni pritiski zgolj 28 %, vsi ostali trpijo za arterijsko hipertenzijo. 

• družbenim slojem in uporabo vrste maščob: Obstaja razlika glede družbenega sloja in uživanja 

vrst maščob pri starostnikih. Za srednji, zgornji in tudi delavski družbeni sloj 

velja, da starostniki uživajo olivno olje v veliko večji meri, kot starostniki iz spodnjega 

in kmečkega sloja. Iz spodnjega ter kmečkega sloja je le en starostnik izjavil, da uživa 

olivno olje. 

• izobrazbo in uporabo vrste maščob: Uporaba vrste maščob v vsakdanji prehrani je povezana 

s stopnjo izobrazbe starostnikov. Olivno olje pogosteje uporabljajo v vsakdanji 

prehrani srednje in višje izobraženi starostniki, v skoraj tri četrtini primerov (74 %), 

medtem ko nižje izobraženi starostniki le v slabi polovici primerov (41 %). 

RAZPRAVA 

V anketi o prehranjevalnih navadah je sodelovalo 50 starostnikov iz pomurske regije in 50 

starostnikov iz obalno-kraške regije, ki so hkrati člani Društva upokojencev iz Murske Sobota 

in Izole. V raziskavo so bili zajeti samo tisti starostniki, ki so bili stari 70 let ali več (približno 

polovica je starih do 75 let, kar četrtina jih ima več kot 78 let). Ker so bili v raziskavo 

zajeti starostniki stari nad 70 let, je bilo pričakovati, da bo v raziskavi sodelovalo več žensk, 

saj le-te po statističnih podatkih živijo dlje kot moški. Med vsemi anketiranimi je bilo 

2/3 žensk in 1/3 moških. 

Skoraj vsi starostniki (90 %) imajo dokončano osnovno ali srednjo šolo. V primorski regiji 

jih je največ (54 %) s srednješolsko izobrazbo, medtem ko v pomurski regiji največji delež 

(52 %) predstavljajo starostniki z osnovnošolsko izobrazbo. Večina starostnikov iz primorske 

regije pripada delavskemu ali srednjemu sloju, medtem ko več kot polovica starostnikov 

iz pomurske regije pripada srednjemu sloju. Primorski starostniki v največji meri 

izhajajo iz mestne skupnosti (52 %), nekoliko manj iz primestne (17 %), medtem ko pomurski 

starostniki pripadajo tako vaški (26 %) kot tudi mestni skupnosti (20 %). 


Zajtrk in kosilo sta obroka, ki se redno uživata v večini primerov (89 %). Večerja je že 

nekoliko redkejši obrok, medtem ko je malica obrok, ki se uživa v precej manjši meri (46 

%). Kot kaže naša raziskava, je kosilo osrednji obrok med starostniki, na kar so opozorili že 

Gabrijelčič-Blenkuš et al. (2010, str. 56), ko so proučevali prehranjevalne navade odraslih 

prebivalcev Slovenije z vidika varovanja zdravja. 

V opravljeni raziskavi je prišlo do značilnih prehranjevalnih razlik med regijama glede 

uživanja vrste maščob v vsakdanji prehrani. Razliko v uporabi maščob smo nekako tudi 

pričakovali, saj je za obalno-kraško regijo značilna uporaba oljčnega olja, kar potrjuje tudi 

naša raziskava. Primorski starostniki v veliki večini uporabljajo olivno olje (92 %). Kapš 

(1999, str. 37) ugotavlja, da olivno olje ugodno deluje na srce in ožilje in tudi omejuje izgube 

kalcija v kosteh, preprečuje zaprtost in izboljšuje absorpcijo vitaminov. Medtem ko je 

med pomurskimi starostniki najbolj priljubljena vrsta maščobe rastlinsko olje (uporabljeno 

v 80 % primerov), temu sledi svinjska mast (64 %). Rezultati naše raziskave so v skladu 

z raziskavo, kjer so raziskovali prehranjevalne navade kot dejavnike tveganja za nastanek 

kronično nenalezljivih bolezni, saj so Djomba et al. (2010, str. 74) ugotovili, da je odstotek 

uporabe svinjske masti najvišji v vzhodni Sloveniji. Ugotovili smo tudi pomembno povezavo 

med uživanjem vrste maščob in družbenim slojem ter izobrazbo, saj starostniki iz višjega 

družbenega sloja in višje izobraženi pogosteje uporabljajo olivno olje v vsakdanji prehrani, 

kar je prav tako v skladu z ugotovitvami prej omenjene raziskave. Tudi Dolinar (2006, 

str. 3) navaja, da je v mediteranski kuhinji malo maščob živalskega izvora, a obilo zelenjave, 

zelišč in začimb ter veliko rib, kar se odraža tudi na zdravstvenem stanju prebivalstva 

na Primorskem. Frasova (2007, str. 8) pa je navedla, da so za Pomursko regijo značilne dobre 

gastronomske lastnosti kulture, saj ima Pomurje tako rekoč vse, kar je potrebno za popolno 

gastronomsko regijo, vse preveč pa je v vsakdanji prehrani živalskih maščob. Smiselna 

povezava na omenjeno trditev je bila potrjena, saj tri četrtine pomurskih starostnikov 

uživa maščobe živalskega izvora. 

Že Turk (2002, str. 11) je ugotovil, da so najpogostejše bolezni pri starostnikih bolezni 

srca in ožilja ter bolezni gibalnega sistema. Ugotovitev popolnoma potrjuje tudi naša raziskava, 

saj za srčno-žilnimi boleznimi in boleznimi gibalnega sistema boleha več kot polovica 

anketiranih starostnikov. Srčno-žilne bolezni so bolj prisotne med starostniki v Pomurju 

(64 %), medtem ko bolezni gibalnega sistema prevladujejo med starostniki na Primorskem 

(58 %). 

V raziskavi je bilo ugotovljeno, da imajo normalen krvni pritisk (120/80 mm Hg - 139/89 

mm Hg) v nekoliko večji meri pomurski starostniki (52 %) kot primorski starostniki (42 %). 

Normalen krvni pritisk ima dobra četrtina starostnikov, zato tudi starostniki v največji meri 

redno uživajo zdravila za zniževanje krvnega pritiska (na Primorskem 50 %, v Pomurju 62 

%), kar bi lahko bil vzrok, da so imeli pomurski starostniki v času opravljanja raziskave, 

izmerjen normalen krvni pritisk v večji meri kot njihovi vrstniki na Primorskem. Sledijo 

zdravila za lajšanje bolečin, saj jih v obeh regijah redno uživa slaba polovica (44 %), sedative 

uživa skupaj 21 % starostnikov, antikoagulantna zdravila uživa 20 % starostnikov. Nobenih 

zdravil ne jemlje 17 % anketiranih starostnikov. 

Za vsakega starostnika, ki je sodeloval v raziskavi, smo izračunali indeks telesne mase, 

ki je dober pokazatelj načina življenja, vključno s prehrano. To je pokazala študija o prehranjevalnih 

navadah odraslih prebivalcev Slovenije, ki jo je junija 2001 izvedlo Ministrstvo 

za zdravje. Debelost je najpogostejša v vaških okoljih in v Pomurski regiji, kar potrjuje tudi 

naša raziskava. Med pomurskimi starostniki je največ takih, ki imajo močno povečano telesno 

maso (40 %) in tudi več jih prihaja z vaškega okolja (52 %). Dobra četrtina starostnikov 

(28 %) ima priporočljivo telesno maso, med primorskimi starostniki je teh nekoliko več (32 

%) kot med pomurskimi starostniki (24 %). 

Pri starostnikih ugotavljamo in izražamo stanje prehranjenosti na različne načine, kot 

referenčna mera je bil tako za odrasle kot tudi za starostnike uveden indeks telesne mase 

(DACH, 2004, str. 25). Opravljena raziskava je pokazala, da obstajajo razlike glede indeksa 

telesne mase med različno izobraženimi starostniki. Slaba polovica starostnikov z nižjo iz- 

obrazbo (osnovno šola ali manj) ima močno povečano telesno maso. Več kot polovica starostnikov 

s srednjo oziroma višjo izobrazbo ima zmerno povečano telesno maso. Priporočljivo 

telesno maso ima več višje izobraženih (30 %), v primerjavi z nižje izobraženimi (27 %). 

To je pokazala tudi raziskava Ministrstva za zdravje iz leta 2001, ki pravi, da je pri bolj izobraženih 

manj debelosti kot pri tistih z nedokončano osnovno šolo. 

Iz rezultatov je razvidna povezava med izobrazbo starostnikov in vrednostjo izmerjenega 

krvnega pritiska. Normalen krvni pritisk imajo srednje in višje izobraženi v več kot tri 

četrtini primerov (85 %), medtem ko nižje izobraženi le v polovici primerov (49 %). Ugotovili 

smo tudi korelacijo, da starostniki, ki prihajajo iz kmečkega sloja, v večji meri (67 %) bolehajo 

za srčno-žilnimi obolenji kot ostali starostniki. Omenjena povezava je v skladu s trditvami 

Hlastan-Ribičeve in Pokorna (2003, str. 34), ki navajata, da nižja izobrazba pomeni 

tudi manjšo informiranost, zaužitje manj kakovostne hrane, zato posledično slabe prehranjevalne 

navade in večjo zdravstveno ogroženost. 

V razvitih državah povzročijo z debelostjo povezane bolezni srca in ožilja 40-50 % vseh 

smrti. Znano obliko bolezni (srčni infarkt, možgansko kap, angino pektoris) ima v Sloveniji 

v povprečju 5,9 % odraslih, starejših od 19 let, pri starejših od 65 let pa že kar 23,7 % 

(Lainščak et al., 2005, str. 11). Na osnovi pridobljenih podatkov lahko potrdimo, da sta telesna 

mesa in krvni pritisk ter s tem posledično bolezni srca in ožilja tesno povezani, saj 

smo dokazali zakonitost, da imajo starostniki z višjo telesno maso tudi višji krvni pritisk. 

Med tistimi starostniki, ki imajo močno povečanje telesne mase, je le 40 % starostnikov z 

normalnim krvnim pritiskom, vsi ostali pa imajo arterijsko hipertenzijo. Zgoraj omenjena 

povezava med debelostjo in krvnim pritiskom velja za starostnike v obeh regijah. Na omenjen 

problem opozarjajo tudi Djomba et al. (2010, str. 78), ki poudarjajo, da sta čezmerna 

prehranjenost in debelost pomembna vzroka za nastanek kronično nenalezljivih bolezni, 

predvsem nastanek arterijske hipertenzije in srčno-žilnih bolezni. 

Namen naše raziskave je glede na cilje dosežen, saj smo dobili odgovore na zastavljena 

vprašanja. V prihodnosti bi bilo potrebno opraviti reprezentativno raziskavo z vsakim 

posameznikom in z vprašalnikom, ki bi zelo natančno opredelil prehranjevalne navade ter 

količino posameznih živil v dnevi prehrani starostnika, predvsem uporabo soli v vsakdanji 

prehrani, saj bi le na ta način dobili popolno sliko o stanju na področju prehranjevanja starostnikov. 

Naše mnenje je, da lahko zgolj na podlagi omenjene raziskave učinkovito vplivamo 

na izboljšanje zdravstvenega stanja in informiranost starostnikov v Sloveniji, pri tem 

pa je pomembno vključiti tudi svojce starostnikov. 


SKLEP 

Ugotovili smo, da imajo socialno-ekonomski in kulturni dejavniki pri prehrani starostnika 

pomembno vlogo. Razlike med zdravjem in prehranjevalnimi navadami obeh regij kažejo 

na povezavo med zdravjem, znanjem, revščino in vsakdanjo prehrano. Le s skrbno načrtovano 

prehrano, ki vključuje pester izbor živil in ustrezno pripravo obrokov, lahko pokrijemo 

potrebe starostnikov po energiji in hranilih. Zdrave prehranjevalne navade in primernejši 

prehranjevalni status sta bolj izražena pri starostnikih z višjo izobrazbo in višjim družbeno-ekonomskim 

statusom. Več pozornosti aktivnosti pa bi bilo potrebno v prihodnosti 

usmeriti v skupine z nižjo izobrazbo in nižjim družbeno-ekonomskim statusom.

LITERATURA 

Bilban, M. Telesna aktivnost za ohranjanje zdravja in preprečevanja poškodb. Celje: Založba Grafika 

Gracer d.o.o., 2004: 8–155. 

DACH. Referenčne vrednosti za vnos hranil. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje, 2004: 21–135. 

Dimovski, V, Žnidaršič, J. Ekonomski vidiki staranja prebivalstva v Sloveniji. Kako ublažiti posledice s 

pristopom aktivnega staranja. Kakovostna starost št. 1. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka, 2007: 2–14. 

Djomba, JK, Vertnik, L, Zaletel-Kragelj, L, Maučec-Zakotnik, J, Hlastan-Ribič, C. Prehranske navade kot 

dejavnik tveganja za kronične nenalezljive bolezni. V: Hlastan-Ribič, C. (ur.). Cvahtetovi dnevi javnega 

zdravja 2010. Ljubljana: Medicinska fakulteta, 2010: 69–85. 

Dolinar, S. Okusi mediterana. Ljubljana: Dedal, 2006: 2–11. 

Fras, M. Stare prleške in prekmurske jedi za naše dni. Murska Sobota: Pomurska založba, 2007: 2–10. 

Fras, Z, Leskovšek, B. Razširjenost dejavnikov tveganja ter srčno-žilna ogroženost odrasle slovenske 

populacije. V: Fras, Z. (ur.). Slovenski forum za preventivo srca in ožilja. Ljubljana: Združenje 

kardiologov Slovenije, 2007: 17–26. 

Gabrijelčič-Blenkuš, M, Gregorič, M, Tivadar, B, Koch, V, Kostanjevec, S, Fajdiga-Turk, V, Žalar, A, 

Lavtar, D. Prehranske navade odraslih Slovencev z vidika varovanja zdravja. V: Hlastan-Ribič, C. (ur.). 

Cvahtetovi dnevi javnega zdravja 2010. Ljubljana: Medicinska fakulteta, 2010: 55–68. 

Garrow, J, et al. Human nutrition and dietetics. Edinburgh: Churchill Livingstone, 2000. 

Hlastan-Ribič, C, Pokorn, D. Vpliv načina življenja na dolgost življenje preiskovancev starih nad 60 let v 

Ljubljani. Zdrav Var 2001; 40(9–10): 306–313. 

Hlastan-Ribič, C, Pokorn, D. Prehrana in zdravje v Sloveniji. Med Razgl 2003; 42: 29–46. 

Hlastan-Ribič, C. Zdrava prehrana za starostnike V: Bilban, M. (ur.). Zbornik prispevkov. Ljubljana: 

Medicinska fakulteta, 2008: 113–123. 

Hojnik Zupanc, I. Dodajmo življenje letom. Ljubljana: Gerontološko društvo Slovenije, 1997: 3–70. 

Hoyer, S. Pristopi in metode v zdravstveni vzgoji. Ljubljana: Visoka šola za zdravstvo, 2005: 1–8. 

Kapš, P. Na zdravje starost. Novo mesto: Erro, 1999: 12–37. 

Kolaborativni center SZO za primarno zdravstveno nego. Promocija zdravja in zdravstvena vzgoja. 

Maribor: Kolaborativni center SZO za primarno zdravstveno nego, 1997: 21–45. 

Križaj, M. Zdravstevna nega – pomemben dejavnik kakovosti življenja v tretjem življenjskem obdobju. 

Obzor Zdr N 1999; 33 (1): 269–78. 

Lainščak, M, Fras, Z, Zaletel-Kragelj, L. Slovenija v gibanju z zdravo prehrano. Zdrav Var 2005; 44: 10–17. 

Malačič, J. Staranje prebivalstva Slovenije po projekcijah prebivalstva 2001–2036. Naravna rast nasproti 

celotni rasti prebivalstva. Referat Radenci, 2003: 11. 

Maučec-Zakotnik, J, Koch, V, Pavčič, M, Hrovatin, B. Manj maščob-več sadja in zelenjave: zdravo 

prehranjevanje s pomočjo prehranske piramide. Ljubljana: Cindi Slovenija, 2001. 

Maučec-Zakotnik, J, Lainščak, M. Preventiva srčnožilnih bolezni. Zdrav Vestn 2003; 72: 261-3. 

Pajnkihar, M. Teoretične osnove zdravstvene nege. Maribor: Visoka zdravstvena šola, 1999: 23–26. 

Pokorn, D. Skrivnosti skritih let. Ljubljana: Forma 7, 1999: 7–58. 

Pokorn, D. Starost, staranje in zdrava prehrana. Zdrav Var 1999; 38: 23–28. 

Pokorn, D. Prehrana v različnih življenjskih obdobjih. Prehrana v starosti. Ljubljana: Marbona, 2005: 9–89. 

Predan, M. Prehrambene navade starostnikov. (diplomsko delo). Maribor: Visoka zdravstvena šola, 2001:1–7. 

Premik, M. Socialno medicinski vidiki zdravstvene vzgoje. Zdrav Vestn 1996; 96: I-3-66. 

Puska, P. Successfull strategies to influence national diets: the finnish experience. Zdrav Var 2004; 43: 

191–196. 

Ramovš, J. Kakovostna starost. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka, 2003: 63-79. 

Robertson, A. Food and health in Europe-sustainable food production and consumption. Zdrav Var 

2004; 43: 95–98. 

Turk, Z. Fizikalna in rehabilitacijska medicina. Maribor: Visoka zdravstvena šola, 2002: 9–15. 

Walker, AA. European perspective on quality of life in old age. Eur J Ageing 2005; 2: 2–12. 

WHO – World Health Organization. Keep fit for life: Meeting the nutritional needs of older persons. 

Geneva, 2002: 9–49. 

VIRI 

Eurostat Yearbook 2008. In the spotlight-Demographic change/challenge or opportunity? Dosegljivo na 

www.ec.europa.eu/eurostat, (4.11.2009). 

Statistični letopis. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije, 2008. Dosegljivo na www.stat.si, 

(14.7.2009). 


Društvene dejavnosti

Abrahamovih 50 let Strokovnega društva 

medicinskih sester, babic in zdravstvenih 

tehnikov Pomurja 



V soboto, 8. januarja 2011 smo imeli v novi Kulturni dvorani Murska Sobota slavnostno 

akademijo, ki je bila posvečena 50-letnemu delovanju in strokovnem druženju pomurskih 

medicinskih sester v Društvo medicinskih sester Murska Sobota, DMS Radenci, v Društvu 

medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Pomurja in sedaj v Strokovnem društvu medicinskih 

sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja. 

Skozi besede, slike, pesem, glasbo in spomine smo pod vodstvom voditelja Bojana Rajka 

in sovoditeljice Martine Horvat, naše stanovske kolegice, podoživljali razvoj zdravstvene in 

babiške nege in dejavnosti Strokovnega društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih 

tehnikov Pomurja skozi zgodovino, prostor, čas, besedo in spomine. 

Naš program so popestrili Učenci glasbene šole Beltinci s svojimi mentorji, Kvartet Aeternum, 

ženski pevski zbor Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov 

Pomurja Žarek pod vodstvom zborovodkinje Anke Suhadolnik, skupina Halgato ter Andija 

Sobočana na cimbalah. Pozdravni nagovor je imela predsednica DMSBZT Pomurja Emilija 

Kavaš. Navzoče je nagovoril in se zahvalil za delovanje in aktivnosti društva župan Mestne 

občine Murska Sobota, Anton Štihec, ki je tudi podelil predsednici društva priznanje 

Mestne občine Murska Sobota za kakovostno in pomembno delo društva v 50. letih. Ob 

tej slovesnosti je imela nagovor predsednica Zbornice-Zveze zdravstvene in babiške nege 

Darinka Klemenc. Akademija je bila izpeljana izvrstno. Osrednji dogodek je bila podelitev 

jubilejnih priznanj 26 medicinskim sestram in babicam, ki so od leta 1950 do 1965 orale 

ledino zdravstveni in babiški negi v Pomurju. Te uka željne in polne elana stanovske kolegice 

so tudi bile pobudnice in ustanoviteljice Društva medicinskih sester Murska Sobota. 

Ob podelitvi jubilejnih priznanj smo na odru naredili tudi skupinsko fotografijo. Prisotni 

v dvorani so ob zaključku podelitve vstali ter z močnim in srčnim aplavzom dali zahvalo 

vsem dobitnicam jubilejnih priznaj. 

Ob tem trenutku sem začutila pomen našega delovanja, dejanj in priznanja. Zavedala 

sem se, kako pomembno je spoštovati korenine in jih tudi zalivati s pozornostjo in ljubeznijo, 

da to drevo zdravstvene nege raste v pokončno, močno, s sadeži ljubezni in spoštovanja 

obdano in vsem viharjem kljubovalno ter daje varno zavetje vsem, ki zdravstveno nego na 

svoji življenjski poti potrebujejo. 

Pomen našega druženja in akademije ter podelitve priznanj je dala nabito polna dvorana 

članov, upokojenih članov, gostov, naših prijateljev in podpornikov. 

Bili smo še posebej veseli, da so z nami praznovali župan Mestne občine Murska Sobota 

Anton Štihec, županja Občine Ljutomer, župan Cankove, Gornjih Petrovec in drugi 

predstavniki lokalnih skupnosti, gospod škof murskosoboške škofije - dr. Peter Štumpf, 

predsednica Zbornice-Zveze zdravstvene in babiške nege Darinka Klemenc, podpredsednik 

Zbornice-Zveze in državni svetnik Peter Požun, podpredsednica Zbornice-Zveze in 

koordinatorica strokovnih regijskih društev Ksenija Pirš, predsednica Republiškega 

strokovnega kolegija za zdravstveno nego Daniela Mörec ter ostale članice tega organa, 

predsednice strokovnih regijskih društev in strokovnih sekcij in častnega razsodišča 

Zbornice-Zveze, ostali prisotni funkcionarji Zbornice-Zveze, regijskih strokovnih društev, 

Strokovno društvo medicinSkih SeSter, babic in zdravStvenih tehnikov Pomurja � zbornik StrokovneGa Seminarja 2011 99

ivša predsednica Zbornice-Zveze dr. Bojana Filej, direktorji in pomočnice direktorjev za 

področje zdravstvene nege zdravstvenih in socialnih zavodov v pomurski regiji, direktor 

zavarovalnice Vzajemna, doc. dr. Danica Železnik, dekanja Visoke šole za zdravstvene 

vede Slovenj Gradec in predstojnica oddelka za Zdravstveno nego in fizioterapijo v Murski 

Soboti Evropskega središča Maribor, predstojniki in glavne medicinske sestre oddelkov 

in vodje služb, cenjene prejšnje predsednice društva in dobitnice zlatih znakov, priznanj, 

srebrnih znakov, zahvalnih listin, drage dobitnice jubilejnih priznanj in vsi drugi cenjeni 

člani in prijatelji našega društva. V dvorani nas je bilo čez 320. 

Pozni popoldan in večer je bil preživet lepo, prijetno, veselo ter zadovoljno tako kot si 

to zaslužijo medicinske sestre (s tem mislim vse poklice v zdravstveni negi) in babice, ki 

poklic izvajajo kot poslanstvo in pot za sočloveka. 

V času 50-ih let smo prehodili skupno pot, na kateri smo se družili, se izobraževali, 

povezovali in rasli strokovno in osebnostno, se udeleževali predavanj, simpozijev, kongresov, 

izletov, strokovnih ekskurzij in drugih aktivnosti, ki jih vsako leto znova organizira 

Strokovno društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja. Posebej nas 

veseli, da se naših aktivnosti udeležujejo tudi predstavniki drugih zdravstvenih poklicev in 

lokalna javnost. 

Naša prizadevanja, aktivnosti in razvoj društva ter stroke zdravstvene nege v zavodih 

smo predstavili v zborniku, ki smo ga ob tej priložnosti izdali in nosi naslov Zdravstvena 

nega skozi čas, besede, slike in spomine in so ga vsi prisotni na Akademiji prejeli. V vseh 

letih se je zvrstilo veliko aktivnosti, vse pa so bile z namenom kakovostne zdravstvene nege 

in varne oskrbe podprte s stroko primerljivo in enakovredno ostalim v slovenskem prostoru 

in širše. Zbornik je objavljen na spletni strani društva: www.drustvo-mszt-pomurja.si 

Delo društva koordinirajo člani izvršilnega in nadzornega odbora in so predstavniki 

vseh zdravstvenih, socialnih zavodov, zdravstvenih šol, predstavniki upokojenih med. sester 

ter medicinskih sester v zdraviliščih in v zasebni dejavnosti v pomurski regiji. Prav tako 

prihaja 1060 članov iz vseh teh okolij. S tako organiziranostjo imamo dobro kontinuiteto 

dela, stanovsko povezanost in prenos informacij v pomurski regiji ter širše z Zbornico- 

Zvezo in ostalimi regijskimi stanovskimi društvi in strokovnimi sekcijami. 

Vsako leto ima društvo redno letno ter že tradicionalno srečanje pomurskih medicinskih 

sester, babic in zdravstvenih tehnikov ter občni zbor. Ta srečanja imajo 35 let dolgo 

tradicijo in so zelo dobro obiskana. Od leta 2000 podeljujemo vsako drugo leto priznanja 

in srebrni znak ter zahvalno listino najbolj zaslužnim medicinskim sestram in zdravstvenim 

tehnikom Pomurja. Teh posameznih dobitnic, dobitnikov ali skupin je v tem času 94. 

Priznanja zlatega znaka Zbornice-Zveze zdravstvene in babiške nege Slovenije je v tem 

času prejelo 14 stanovskimi kolegic iz Pomurja. 

Na področju strokovne rasti imamo zelo dobro organizirana in obiskana strokovna 

predavanja in strokovne ekskurzije, ki jih društvo organizira vsako leto po pripravljenem 

programu. Ob tem imamo že dve desetletji izdana potrdila, ki so se do sedaj upoštevala za 

napredovanje. Zadnja leta pa so vsa izobraževanja licenčno ovrednotena. Vsak izvajalec 

na področju zdravstvene nege je voden v registru Zbornice- Zveze, ki je tudi pooblaščena 

za podelitev licenc. V obdobju sedmih let potrebuje zaradi poklica, ki je v Evropi reguliran, 

nabrane predpisane licenčne točke, ki potrjujejo stalno izobraževanje in sledenje 

strokovnemu razvoju. Prav zato, ker menimo, da je za dobro delo pomembna strokovna 

rast in izobražen kader, smo se v društvu vrsto let – že desetletje - zavzemali za visokošolski 

program zdravstvene nege v naši pokrajini. 

V zdravstvenih, socialnih zavodih ter pri zasebnikih v Pomurju, je velika večina izvajalcev 

zdravstvene nege vključena v DMSBZT Pomurja in v Zvezo–Zbornico zdravstvene in 

babiške nege Slovenije. 

Člani društva delujejo tudi na drugih področjih, kot so Rdeči križ, Karitas, Društvo za 

boj proti raku, v raznih humanitarnih organizacijah ter v Skupinah za samopomoč. Delo 

društva je vidno tudi v lokalnih skupnostih, pri raznih zdravstveno-vzgojnih programih, 

predavanjih in projektih. 

Udeleženci na slavnostni akademiji ob 50 letnici DMSBZT Pomurja 

Udeleženci na slavnostni akademiji ob 50 letnici DMSBZT Pomurja 

Druženje v Avli 


Župan mestne občine Murska Sobota Anton Štihec podeljuje DMSBZT Pomurja 

priznanje ob 50-letnici uspešnega delovanja 

Podelitev šopkov dosedanjim predsednicam DMSBZT Pomurja 

Na akademiji je zapel tudi PZ Žarek 

Dobitnice jubilejnih priznanj 


Spomladi leta 1995 nam je po nekajletnih željah uspelo ustanoviti svoj pevski zbor. Po 

petnajstletnem delovanju vidimo, da je bila to dobra zamisel, saj ženski pevski zbor Žarek 

s svojim lepim petjem navdušuje poslušalce in svoje sodelavce, bolnike ter naše člane. Z 

delovanjem zbora smo odprli novo dimenzijo delovanja društva. Ob izvrstni zborovodkinji 

gospe Anki Suhadolnik napreduje naših 20 medicinskih sester v lepem zborovskem petju 

in nas zastopa in predstavlja na različnih kulturnih prireditvah. Zbor dosega v pomurskem 

prostoru vidno mesto. 

Časovne prelomnice so najpogosteje praznovanja obletnic in obenem tudi priložnost za 

kratek zastoj koraka, ki je namenjen razmišljanju o prehojeni poti. Ob takih dogodkih se 

zavemo, da je 50 let čas, kdor koli ga že praznuje, zaznamovan z vzponi in padci, z nekaj 

večjimi in mnogo manjšimi uspehi in tudi s kakšnim neuspehom. 

Vse pa se odvija v odsevu časa in prostora, v katerem človek in njegove organizacije 

živijo, delujejo in se razvijajo. 

Vsak izmed nas živi svojo umetnost življenja, ki pa istočasno vpliva na druga življenja 

in jih sooblikuje. Tako je naša skupaj prehojena pot - 50 let druženja pomurskih medicinskih 

sester, babic in zdravstvenih tehnikov pot in istočasno umetnost, ki smo jo do sedaj 

prehodili za poklic in stroko ter skrb za človeka v pokrajini ob Muri. 

Skupaj se potrudimo, da bomo znali, želeli in uspeli peljati naprej našo pot in umetnost 

druženja in življenja, ki naj preko sodelovanja, povezovanja in sprejemanja sprememb vodi 

v strokovni razvoj in kvalitetno zdravstveno nego, namenjeno sočloveku. 

Posebna vrsta umetnosti v tem hitrem tempu življenja ter kriznih časov pa je povezovanje 

in druženje vsega članstva in stroke ter izvajalcev v njej. Naj ta umetnost prispeva h 

kakovosti, učinkovitosti in varnosti zdravstvene nege in zadovoljstva vseh izvajalcev na 

področju zdravstvene nege in širšega interdisciplinarnega tima v dobrobit vseh, ki naše 

storitve potrebujejo. 

Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujem vsem dosedanjim predsednicam društva, 

tajnikom, blagajnikom, vsem članom izvršilnega, nadzornega odbora, raznih komisij in 

odborov ter dobitnikom vseh oblik priznanj, ki so s svojim doprinosom pripomogli k dobrobiti 

strokovnega razvoja in humanega odnosa v stroki zdravstvene nege v naši pokrajini 

in tudi v širši deželi. 

Prav tako iskrena hvala vsakemu posamezniku v društvu, ki je prispeval s svojo 

angažiranostjo k popolnosti in dovršenosti k mozaiku zdravstvene in babiške nege in delovanja 

društva. 

Ob tej priložnosti tudi najlepša hvala vsem direktorjem zavodov, pomočnicam za 

področje zdravstvene nege in glavnim medicinskim sestram, ki podpirate delovanje 

društva. 

Iskreni hvala velja vsem dosedanjim predsednicam in generalnim sekretarjem ter funkcionarjem 

Zbornice-Zveze zdravstvene in babiške nege, ki so nas pri naših prizadevanjih 

podpirali, spodbujali in z nami hodili po poti strokovne rasti, razvoja, pripadnosti poklicu, 

sprejemanju sprememb in drugačnih pogledov, dokazovanja, izobraževanja in druženja. 

Posebej pa veljajo čestitke in zahvala dobitnicam jubilejnih priznanj, ki so v mnogo 

težjih pogojih in razmerah orale ledino na področju strokovnega razvoja zdravstvene in 

babiške nege in vseh poklicev, ki izvajajo zdravstveno nego. Zahvala velja vsem tukaj neimenovanim, 

ki so skupaj z dobitnicami jubilejnih priznanj prispevali k razvoju zdravstvene 

in babiške nege, inštrumentalske dejavnosti, anestezije, bolnišnične, ambulantne, primarne 

in preventivne dejavnosti, domske oskrbe in še drugih, ki oblikujejo in soustvarjajo 

celotno paleto zdravstvene nege. 

Iskrena hvala za dobre temelje in korenine na katerih stoji in raste stroka zdravstvene 

nege in vsi poklici v njej. 

Iskrena hvala vsem, ki so pomagali in prispevali k aktivnostim ob jubileju 50. let ob: 

• izdaji zbornika, 

• akademiji in 

• strokovnemu druženju. 

Prav tako pa posebna zahvala donatorjem, ki so nam pomagali finančno ali materialno pri 

izvedbi tega zahtevnega projekta. Tukaj je sigurno veljal rek: »V slogi je moč.« 

Dobitnice jubilejnih priznaj so: 

• Katarina Bergles, dipl. m. s., Splošna bolnišnica Murska Sobota, otroški oddelek 

• Terezija Cesnik, babica, Splošna bolnišnica Murska Sobota, porodni oddelek 

• Marjeta Drvarič, VMS, Splošna bolnišnica Murska Sobota, infekcijski oddelek, Srednja 

zdravstvena šola Murska Sobota 

• Slavica Fekonja, VMS, Zdravstveni dom Gornja Radgona, Zdravilišče Radenci 

• Marija Gorše Gobec, VMS, Zdravstveni dom Lendava, Zdravstveni dom Murska 

Sobota 

• Gizela Balažic Györkös, Zdravstveni dom Lendava 

• Ljudmila Hakl, SMS, socialna delavka, Dom starejših Rakičan 

• Etelka Hari, VMS, Zdravstveni dom Murska Sobota, Medicina dela 

• Marjana Kramarič, VMS, Zdravstveni dom Gornja Radgona 

• Zlatka Makari Gerenčer, SMS, Splošna bolnišnica Murska Sobota, ušesni oddelek 

• Ludvik Markovič, VMT, Zdravstveni dom Murska Sobota 

• Mira Miloševič, VMS, Splošna bolnišnica Murska Sobota, kirurški oddelek 

• Ljudmila Pelc, Zdravstveni dom Gornja Radgona 

• Vera Perkič, VMS, Splošna bolnišnica Murska Sobota, pljučni oddelek 

• Marinka Planinc, VMS, Splošna bolnišnica Murska Sobota, kirurški in transfuzijski 

oddelek 

• Magda Rakuša, babica, Zdravstveni dom Murska Sobota, patronaža 

• Helena Ravnič, VMS, Zdravstveni dom Murska Sobota, Srednja zdravstvena šola 

Murska Sobota 

• Antonija Sedonja, VMS, dipl. sociolog, Splošna bolnišnica Murska Sobota, glavna 

med. sestra SBMS 

• Zorica Skalar, babica, instrumentarka, Splošna bolnišnica Murska Sobota, operacijski 

blok 

• Terezija- Cvetka Steržaj, VMS, Zdravstveni dom Ljutomer 

• Cecilija Škraban, VMS, Splošna bolnišnica Murska Sobota, ginekološko-porodni 

oddelek 

• Štefka Šömen, VMS, Dom Lukavci, Zdravstveni dom Ljutomer 

• Marija Štrakl, Zdravstveni dom Gornja Radgona 

• Katarina Vinčec, VMS, Zdravstveni dom Murska Sobota, Srednja zdravstvena šola 

Murska Sobota 

• Sidonija Zver, VMS, Splošna bolnišnica Murska Sobota, infekcijski oddelek 

• Fanika Žitek, VMS, Splošna bolnišnica Murska Sobota, očesni oddelek 


Aktivnosti v Strokovnem društvu 

MSBZT Pomurja v letu 2011 



Leto 2011 počasi zaključujemo. V tem času smo v društvu imeli kar pestro dogajanje in 

mnoge aktivnosti. Nekatere izmed njih bomo predstavili v tem prispevku v zborniku. 

• Januarja smo imeli slavnostno akademijo, kjer smo praznovali in obeležili 50 let delovanja 

ter podelili jubilejna priznanja. Dogodek je bil svečan, lep in jubileju primeren. 

• Kar hitro za tem smo 10. 2. 2011 izvedli že tretji seminar obveznih vsebin 

Dimenzije etike in morale v zdravstveni in babiški negi. Ta seminar smo ponovili še 14. 

9. 2011 in ga bomo izvedli še 10. 12. 2011. Obvezne vsebine etike se je lansko leto in letos 

udeležilo 450 udeležencev. Seminar je zelo zanimiv. Z zanimanjem sledimo predavanjem, 

ki jih, po pripravljenem programu za obvezne vsebine, izvaja strokovnjakinja na področju 

etike in zdravstvene nege doc. dr. Danica Železnik. Zanimive so tudi delavnice, kjer pri 

delu v skupinah obravnavamo etične dileme ter jih ob koncu seminarja kot poročilo dela po 

skupinah tudi obravnavamo in analiziramo. Udeleženci seminarjev pri evalvaciji ocenjujejo 

obvezne vsebine kot zelo pomembne ter potrebne v praktičnem delu na področju zdravstvene 

nege. Prav tako so zadovoljni z organizacijo in izvedbo seminarja ter izbiro vsebin in 

predavateljice. Etične dileme, ki jih po vsakem seminarju zberemo, bomo po naslednjem 

seminarju, ki bo v decembra, obdelali ter predstavili strokovni javnosti. 

Z izraženo potrebo in zadovoljstvom slušateljev po teh znanjih vidimo, da je etika 

pomembno področje, ki ga v Društvu podpiramo in izvajamo. 

Slušatelji na predavanju Dimenzije etike ... 

• V torek, 22. 02. 2011 ob 16. 00 uri smo imeli v Domu starejših občanov Gornja 

Radgona strokovno srečanje, kjer smo začeli z lepim kulturnim programom, ki so ga pripravili 

delavci zavoda in njihovi stanovalci. V nadaljevanju so nam predstavili dejavnost 

doma in vlogo zdravstvene nege in drugih sodelavcev v timu ter razkazali prostore. Na 

samem srečanju smo se podrobno seznanili z demenco in testom za demenco KPSS kot 

pomembnim podatkom pri delu s stanovalci na varovanem oddelku v sklopu demence. 

Predavateljici sta bili Zvonka Brus Hladen, dipl. m. s., vodja zdravstvene nege in Rosvita 

Šlebinger, dipl. m. s., oddelčna sestra. Isti predavateljici sta nam tudi podali temo Stanovalci 

v DSO Gornja Radgona - nosilci večkrat odpornih bakterij. Po strokovnem srečanju, 

kjer nas je bilo kar 130, je sledilo prijetno druženje z vodstvom zavoda, udeleženci srečanja 

in delavci doma, ki so nas lepo sprejeli in pogostili. 

Iskrena zahvala vodstvu in zaposlenim Doma starejših občanov Gornja Radgona za prijazen 

sprejem, strokovna predavanja in pogostitev. 

Srečanje v Domu starejših Gornja Radgona 

• V sodelovanju ELITE IZOBRAŽEVANJE, d. o. o. smo s predavateljico Klaro Ramovš, 

profesorico andragogike, mojstrico poslovne komunikacije, izvedli seminar Komunikacija 

za zaposlene, ki kot prvi stopajo v stik s pacienti. 

Cilj seminarja je bil: 

• Osvojiti temeljne komunikacijske aksiome in veščine dobrega sporazumevanja. 

• Prebuditi zavest, da smo na delovnem mestu dolžni odigravati vlogo, ki nam je zaupana. 

• Ozavestiti udeležence, da nikoli ne dobijo druge priložnosti, da bi naredili dober prvi 

vtis in da so odgovorni za svoje odzive. 

Skozi vsebine nas je predavateljica peljala preko igranja vlog in delu po skupinah. Obdelali 

smo naslednje teme: 

Učinkovita komunikacija 

Naloga vsakogar, ki dela z ljudmi, je biti usposobljen, urejen, prijazen, pripravljen pomagati 

– profesionalen. 

• delovno mesto - oder 

• moje poslanstvo 


• čemu sem tukaj 

• meje človeškega obnašanja postavljajo norme: družbene, službene, osebne 

a) neverbalna komunikacija 

– govorica telesa in obraza, osebna urejenost, obleka, urejenost delovnega mesta 

b) verbalna komunikacija 

– komunikacija po telefonu, kjer je glas, odmev človekove duše in edina človekova vizitka - 

čustvena inteligenca 

Samopodoba – zrcalo naših odnosov s seboj in z drugimi 

• kako prepoznamo slabo in kako dobro samopodobo 

• kaj lahko sami naredimo za boljšo samopodobo 

• nekaj dragocenih namigov 

Seminar je bil izpeljan kakowvostno, tankočutno ter empatično z veliko mero izkušenj 

in spretnosti predavateljice, ki ima vsekakor bogate izkušnje. Dan je minil kot bi trenil. 

Imeli smo se lepo. Vsi smo bili mnenja, da taka predavanja potrebujemo za osebno rast 

in pozitivno podobo poklica ter za dobro in boljše komuniciranje s pacienti, svojci, v timu 

zdravstvene nege in širšem multidisciplinarnem timu. 

Komunikacija - slušatelji in predavateljica Klara Ramovš 

• V sodelovanju s Sekcijo reševalcev v zdravstvu in Zbornico-Zvezo zdravstvene in 

babiške nege smo v prostorih Srednje zdravstvene šole Murska Sobota v dveh terminih, 

in sicer 12. 3. 2011 in 28. 5. 2011 izvedli obvezno vsebino TEMELJNI POSTOPKI 

OŽIVLJANJA z vključenim AED. 

Udeleženci seminarja, ki jih je bilo v dveh terminih 90, so bili nad potekom in podajo tem 

ter aktivnostih, ki so jih sami izvajali, zadovoljni in si podobnega še izobraževanja želijo, 

ker menijo, da so nujno potrebna. Problem pri izvajanju obvezne vsebine TPO z AED je 

delo v skupinah, ki so omejene do 45 ter plačilo kotizacij, ki jih zavodi težko plačujejo, 

društvo pa jih tudi ne bo zmoglo v toliki meri sofinancirati. 

Učenje oživljanja na lutki 

S Pevskim zborom Žarek smo obiskali Šent Lipš in Žitaro vas, kjer je župnik Martin Horvat, 

nekdanji murskosoboški stolni župnik. Obisk in nastop zbora smo načrtovali že na 

izletu v Berlinu, ki nam ga je uredil, in bil tudi z nami v Berlinu, gospod Horvat, ki je kar 

vrsto let bil tam duhovnik za Slovence. 

Pevski zbor je imel v obeh župnijskih cerkvah nastop. Sodelovali smo pri sveti maši 

skupaj z moškim oktetom iz Gančan. V obeh krajih smo doživeli nepozaben sprejem 

župljanov, ki so slovenske in avstrijske narodnosti in skupaj z dobrim sodelovanjem razvijajo 

obe vasi in župniji. Naše druženje je bilo prijetno. Človek si prav zaželi takih druženj, 

ki ti dajo pozitivno energijo za delo in ti pokažejo lepoto sobivanja. Po toplem sprejemu, 

navdušenju nad petjem in druženju smo si ogledali, seveda skupaj z gospodom Horvatom, 

še Celovec in obiskali duhovno kulturni center za Tinje. Tudi tam smo doživeli lep sprejem. 

Gospod Kopernik nam je z zanosom in zavzeto predstavil dejavnost doma, ki deluje za 

Slovence, živeče v Avstriji, za matično Slovenijo in tudi za avstrijske državljane. Dom razvija 

dialog slovenske in avstrijske kulture ter sožitja obeh narodov. Pripravil nam je zelo 

zanimivo predavanje, tako da nam je čas prehitro minil in smo se vsi zadovoljni in srečni, 

da smo se udeležili tega gostovanja, vračali domov k svojim vsakodnevnim obveznostim. 

Dan na Koroškem nam bo še dolgo ostal v lepem spominu. Hvala gospodu Marinu Horvatu, 

njegovim župljanom, pevkam Zbora Žarek in pevcem Okteta iz Gančan za čudovito 

podarjen dan. 

Načrtovali smo tudi, da se 8. maja priključimo spominskemu maratonu in organiziramo 

nordijsko hojo ter imamo druženje (piknik) pa nam žal zaradi slabega vremena te rekreativno- 

družabne prireditve ni uspelo izvesti. 

Hvala vsem, ki so sodelovali, prispevali svoj prosti čas in pomagali, da smo vse te aktivnosti 

lahko skupaj izpeljali in doprinesli k osebnemu zadovoljstvu, kakovosti življenja, strokovni 

rasti, pozitivni samopodobi ter prepoznavnosti zdravstvene nege v pomurskem prostoru. 


PZ Žarek, koncert Žitara vas na avstrijskem Koroškem 

Občni zbor DMSBZT Pomurja 

Predavateljica na obvezni vsebini Dimenzije Etike 

in morale doc. dr. Danica Železnik 

Obisk Celovca – gostitelj Martin Horvat, župnik v Žitara vasi 

Občni zbor DMSBZT Pomurja 

Dimenzije Etike in morale – delavnice 

Dimenzije Etike in morale – delavnice 

Čestitke za Zlati znak, dobitnici Martini Horvat Delavnica TPO 

Gledališka predstava dijakov SZŠMS 

Tipična slovenska družina 

Vodstvo Doma starejših Gornja Radgona na srečanju v domu 

Udeleženci na gledališki predstavi dijakov SZŠMS 

Tipična slovenska družina 


Seminar Medicinske sestre in babice zagotavljamo dostopnost 

in enakost zdravstvene oskrbe pacientov, 26. maj 2011 

DMSBZT Pomurja – Dogodki ob 12. maju 

– mednarodnem dnevu medicinskih 

sester v Pomurju 



Strokovno društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja je ob 5. 

maju - mednarodnem dnevu babic, in 12. maju - mednarodnem dnevu medicinskih sester 

izvedlo naslednje aktivnosti: 

SODELOVANJE NA KONGRESU 

• Poster in predstavitev DMSBZT Pomurja 

Sodelovali smo na Kongresu Zdravstvene in babiške nege v Mariboru s predstavitvijo aktivnosti 

društva s posterjem in na stojnici, kjer smo skupaj z ostalimi stanovskimi društvi 

predstavili svojo dejavnost z materiali, ki jih je društvo izdalo, in s kulinariko, ki je popestrila 

dejavnost ter predstavila del naše pomurske dediščine. 

Predstavitev društev je popestrila kongresno dejavnost, omogočila prijetno druženje, ter 

spoznavanje in prinesla v Habakuk v Mariboru delček vsake pokrajine od koder člani prihajamo. 

• Obkongresna dejavnost 

Prav tako smo prispevali delček organizacije in sodelovali na obkongresni dejavnosti v 

turnirju golfa in šoli golfa. Večino organizacije in priprav ter izvedbe te obkongresne dejavnosti 

je izpeljalo DMSBZT Koper. Vsi, ki so sodelovali na tej dejavnosti, so se imeli lepo 

v čudovitem sončnem popoldnevu na igrišču golfa v Moravskih Toplicah. Zaradi premalo 

prijav za kolesarjenje tega programa nismo izpeljali. 

SEMINAR »MEDICINSKE SESTRE IN BABICE ZAGOTAVLJAMO 

DOSTOPNOST IN ENAKOST ZDRAVSTVENE OSKRBE PACIENTOV« 

Že nekaj let organizira Strokovno društvo MSBZT Pomurja na moto, ki ga tisto leto imamo 

ob mednarodnem dnevu medicinskih sester, celodnevni seminar. Letos je ta seminar potekal 

26. 5. 2011 v Kulturni dvorani Beltinci. 

Program je bil strokovno bogat, pester in obsežen. 

Na predavanjih so bili predstavljeni: 

• primeri dobrih praks: za dostopnost in enakost zdravstvene oskrbe, 

• raziskovalna dejavnost na področju zdravstvene nege v zavodih in društvu 

• ter aktivnosti v skrbi za dobro delo in pozitivno klimo v timu z dobro komunikacijo, 

letnimi razgovori, rednim izobraževanjem. 

Seminar smo začeli s kulturnim programom dijakov Srednje zdravstvene šole Murska Sobota 

z mentorjem Edvardom Jakšičem, ki so nas skozi pesem, melodijo in besedo popeljali 

v temo zahvale za delo, ki ga opravljamo. Program je bil čudovit uvod v seminar. Iskrena 


hvala dijakom in mentorju, ki so nas razveselili in nam pripravili res lep uvod. 

Ob tej priložnosti smo tudi čestitali naši letošnji dobitnici zlatega znaka Martini Horvat in 

ji podarili šopek. 

Skozi seminar so nas peljali predavatelji: 

• Emilija Kavaš, VMS, dipl. org. menedž., DMSBZTP: DMSBZT Pomurja v skrbi za 


• Marija Zrim, dipl. m .s., SBMS: Kako postati učeča se zdravstvena organizacija? 

• Šarika Benko, dipl. m. s., SBMS: Aktivnosti ZN pri preprečevanju okužb v bolnišnicah 

in drugih zdravstvenih ustanovah 

• mag. Zdenka Gomboc, prof. zdrav. vzg., SBMS: Projekt uvajanja letnih razgovorov v 

SB Murska Sobota 

• Marija Kohek, dipl. m. s., SBMS- NO, Metka Lipič, dipl. m .s., SBM: Celovit pristop k 

obvladovanju tveganja pri ravnanju z zdravili 

• Martina Horvat, dipl. m. s., Zdravstveni dom Murska Sobota:Pogoste teorije etičnega 

odločanja in odklonitev pacienta 

• Simon Šemrl, dipl. zn., univ. dipl. org., SBMS: Interna strokovna izobraževanja v SB 

Murska Sobota - »modre srede« 

• Zvonka Hladen Brus, dipl. m. s., DSO Gornja Radgona: Demenca in KPSS test v DSO 

G. Radgona 

• Rosvita Šlebinger, dipl. m. s., DSO Gornja Radgona: KPSS test v domu starejših 

občanov Gornja Radgona 

• Ivanka Kampuš, ZT, SBMS, interni odd.: Zdravstvena nega umetno ventiliranega pacienta 

v EIIT 

• Suzana Divjak, dipl. m. s., DOSOR: Oskrba rane - brošura DOSOR, primer dobre 

prakse - projektne skupine 

• Ema Mesarič, dipl. m. s., Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota: Neenakosti v 

zdravju - sodobni izzivi 

• Edvard Jakšič, mag. ZN, dipl. zn, SZŠ Murska Sobota: Nekateri vidiki zaznavanja 

nasilja med mladimi pri teoretičnem in praktičnem izobraževanju za poklic tehnik 


• doc. dr. Železnik, Daniela Mörec, dipl. m. s., Emilija Kavaš, VMS, dipl. org. menedž., 

DMSBZTP: Ali so starejši ranljiva skupina 

Predavatelji na seminarju 26. 5. 2011 

• doc. dr. Danica Železnik, Emilija Kavaš, VMS, dipl. org. menedž., Zlatka Lebar, univ. 

dipl. pedagog, DMSBZTP: Kakovost življenja v Skupinah za samopomoč 

• Zoran Kranjec, dipl. zn., mag. ZN: Primerjava prehrambenih navad pomurskih in 

primorskih starostnikov 

• mag. Andrej Trampuž, univ. dipl. psih. in Maja Trampuž Imago edukatorka: Komunikacija 

v stresnih situacijah 

• Matej Lunežnik, univ. dipl. psiholog: Kako ustvariti uspešen tim? 

Predavanja so bila zanimiva, pripravljena na visokem strokovnem nivoju in doprinos 

k temu, da preko izobraževanj in prenosa znanj ter predstavitev dobrih praks in raziskovanj 

pripomoremo k uresničitvi dostopnosti in enakosti zdravstvene oskrbe predvsem, 

ko sledimo novostim stroke in jih uvajamo v svojih delovnih sredinah. Prav gotovo pa je 

pomembno razvijati tudi osebnost in graditi na dobri komunikaciji, razvoju timov, razvijati 

pogoje dela in razvoja z letnimi razgovori, skrbjo preprečevanja interhospitalnih infekcij in 

obvladovanjem tveganj pri ravnanju z zdravili ter postati učeča se zdravstvena organizacija 

s stalnim permanentnim izobraževanjem na formalni in neformalni ravni. 

Zavedamo se pomena izobraževanja ter prenosa znanja. V DMSBZT Pomurja prispevamo 

kar velik delež pri tem, da imajo člani zdravstvenega tima možnost, dostopnost in enakost 

pri pridobivanju znanja in usposabljanja. 

Ta celodnevni seminar, ki je bil licenčno ovrednoten in brez kotizacije ter dostopen vsem 

članom, je sigurno prispeval k temu. Seminarja se je udeležilo 150 slušateljev. 

Vsem predavateljem se iskreno zahvaljujem za dobro in strokovno pripravljene teme. Hvala 

za to, da ste izvedli predavanja brezplačno, kajti le-tako nam uspe potem izpeljati seminar 

kakovostno dobro in brez kotizacije. 

Hvala moderatorjem, ki so skrbeli, da je seminar potekal kvalitetno, po predvidenem urniku 

in programu. 

Cenjeni člani, hvala za prisotnost, kajti le s pridobivanjem novih znanj in sledenju razvoju 

stroke lahko dvigujemo stroko zdravstvene nege in razvijamo tudi naša druženja ob odmorih 

in prigrizkih. 

• Gledališka predstava ljubiteljskih gledališčnikov dijakov Srednje zdravstvene šole 

Murska Sobota, 1. 6. 2011 - Grajska dvorana Murska Sobota 

Tipična slovenska družina - režijo in scenarij je pripravil Edvard Jakšič, mag. zdravstvene 

nege, predavatelj na Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota. Dijaki so prireditev posvetili 

v okviru organizacije DMSBZT Pomurja 5. maju - mednarodnem dnevu babic in 12. maju 

- mednarodnem dnevu medicinskih sester. 

Prireditve v Grajski dvorani Murska Sobota so se udeležili izvajalci na področju zdravstvene 

nege v vseh pomurskih zdravstvenih in socialnih zavodih, v zasebni dejavnosti ter 

upokojeni člani zdravstvene nege. Gledaliska prdstava je bila pripravljena in izvedena pod 

mentorstvom Edija Jakšiča, ki je bil tudi eden izmed igralcev. Predstava je bila zelo dobra, 

navdušila je poslušalce in razgrela prisotne tako, da so se nasmejali od srca. 

Po prireditvi je bilo prijetno druženje in kramljanje v avli soboškega gradu. 

Najlepša hvala dijakom, Ediju Jakšiču in Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota, ki so v 

hitrem tempu in ob mnogih aktivnostih našli čas, da naštudirajo gledališko predstavo in 

jo tudi izvedejo. Predvsem pa hvala v imenu medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov 

Pomurja za ketere ste to prestavo tudi izvedli. 


Udeleženci na slovesnosti podelitve Zlatih znakov ... ... ob mednarodnem prazniku medicinskih sester – Maribor 

Dobitniki Zlatega znaka Zbornice Zveze 2011 – Maribor 

Dobitnica Zlatega znaka ... ... pomurka Martina Horvat 

Pomurski udeleženci slavnostne prireditve ob 12. maju 

v Mariboru z nagrajenko Martino Horvat 

Predstavitev DMSBZT Pomurja na kongresu 

Zdravstvene in babiške nege Slovenije v Mariboru, 12. maj 2011 


Skrb za očesnega urgentnega pacienta 

na primarni ravni 

ZELENA MRENA in SIVA MRENA 


VMS, dipl. org. menedž. 

Strokovno srečanje smo imeli v četrtek, 29. 09. 2011, od 12. 30 do 17. 00 v jedilnica Splošne 

bolnišnice Murska Sobota. 

Skozi novosti na področju medicinske oskrbe, zdravstvene nege in aktivnosti ob tem so 

nas popeljali naslednje teme in predavatelji: 

• Skrb za očesnega urgentnega pacienta na primarni ravni, Satar Baghrizabehi, dr. med. 

spec. oftalmolog 

• Vloga medicinske sestre v očesni triažni ambulanti, Darinka Solar, s. m. s 

• Siva mrena: diagnoza in terapija, Vlasta Štrumbelj dr.med., spec. oftalmolog 

• Pomen negovalnega kadra pri pacientih s sivo mreno, Darja Kučan, dipl. m. s. 

• Glavkom: diagnoza in terapija, Mitja Šterman, dr. med., spec. oftalmolog 

• Pomen negovalnega kadra pri pacientih z glavkomom, Nataša Veren Horvat, dipl. m. s. 

• Pacienti s sivo in zeleno mreno: Kje smo?, Teodor Robić, dr. med., spec. oftalmolog 

• Vloga operacijske medicinske sestre pri očesni operaciji, Melita Lapoša, dipl. m. s 

Strokovno srečanje je bilo za vse udeležence zanimivo in poučno, saj so bila predstavljena 

najnovejša strokovna dognanja in pristopi ter s tem v zvezi vloga medicinske sester in 

ostalih članov tima. Izvajalci zdravstvene nege potrebujemo takih srečanj in prenosa strokovnih 

znanj in veščin, saj nam znanja in spoznanja koristijo pri opravljanju zdravstvene 

nege na vseh področjih in s tem omogočamo strokovno rast, ki vodi v kakovostno in varno 

zdravstveno nego. 

Zanimiv in pozitiven pristop sodelovanja in interdisciplinarnega timskega dela so skozi 

svoja izvajanja predstavili vsi predavatelji. 

Najlepše se zahvaljujem vsem predavateljem in kolektivu očesnega oddelka, ki so nam 

z veseljem in kakovostno pripravili to strokovno srečanje, ki je vsekakor doprineslo k 

širjenju strokovnih novosti in spoznanj na področju okulistike v vsa okolja, kjer naši člani 

opravljajo zdravstveno nego. 


2. Pomurski simpozij 

o kronični rani 

Marija Kohek 

dipl. m. s. 

V petek, 21. 10. 2011 in v soboto, 22. 10. 2011 je v prostorih grajske dvorane Murska Sobota 

potekal 2. pomurski simpozij o kronični rani. Strokovni seminar je tudi tokrat pripravila 

delovna skupina za oskrbo kronične rane v sodelovanju s Strokovnim društvom 

medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja in Pomurskim zdravniškim 

društvom. Delovanje na področju izobraževanja je med poglavitnimi nalogami te skupine. 

Izobraževanja v takšnem obsegu so zahtevni in odgovorni projekti, zato smo v delovni 

skupini ponosni, da vsak izmed članov, poleg svojega dela, vlaga trud in energijo v pripravo 

in organizacijo strokovnega srečanja. In ponovno nam je uspelo pripraviti kvalitetna 

predavanja in ustvariti veliko pozitivne energije in izmenjave mnenj. 

K temu so pripomogli tudi številni poslovni partnerji in člani Strokovnega društva 

medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja. Odmevnost dogodka je letos 

presegla meje Pomurja in nas hkrati navdihnila z veliko novega optimizma, kajti na 

letošnjem simpoziju smo imeli udeležence tudi iz drugih slovenskih regij, kar nas veseli, 

kajti dober glas seže v deveto vas. Odzivi so pozitivni, ideje, ki so se pojavile, so začetek 

pisanja nove vizije. Med predlogi so se znašle tudi zamisli, ki bodo lahko bistveno vplivale 

na kvaliteto obravnave vseh bolnikov s kronično rano. V skupini bomo ob koncu leta naredili 

»bilanco«, kjer bomo pregledali realizirane cilje in dokončali še pomemben projekt 

izdelave dokumentacije za celostno oskrbo. Mislim, da smo že začeli kovati cilje za delo 

v naslednjem obdobju, med le-temi bo v naslednjem letu strokovni seminar, ki ga bomo 

poskusili tudi mednarodno obarvati. 

Hvala vam, dragi udeleženci strokovnega 

srečanja! Trdno verjamem, da ste bili tam zaradi 

znanja, kar je pokazala tudi polna dvorana. Vi ste 

bili najbolj pomembni člani tega dogodka. Samo 

upamo, da ste čas, namenjen izobraževanju, na 

koncu ocenili kot »bilo je vredno«.Hkrati pa smo 

veseli za podane predloge in pobude na osnovi 

katerih bo naslednje leto vsebinsko bolj bogato. 

Hvala vodstvu bolnišnice, da nas podpirate in da 

ste ponosni na naše delo. 

Pred nami in vami je tudi nov izvod strokovne 

literature na področju obravnave kronične rane. 

Vizija dela skupine za oskrbo kronične rane v 

SB Murska Sobota je bila široko zastavljena in v 

tem letu prihajamo ponovno do vrhunca našega 

strokovnega in predvsem timskega dela. Veseli 

smo, da naše želje v letu 2010, ob izdaji prvega 

zbornika, niso ostale le sanje, ampak dobivajo realno podobo. Samo želimo si, da se tako 

dobro strokovno delo z rezultati, kot je ta zbornik, nadaljuje tudi v prihodnosti. Veseli smo, 

da zmoremo, da imamo priložnost, in da smo sposobni v timskem duhu ustvarjati dobro. 

Zborniki so teoretične podlage, ki pri vsakdanjem delu pomagajo do bolj kakovostne in 

varne obravnave kronične rane s strani vseh izvajalcev zdravstvene oskrbe. Medicinske 

sestre in ostali izvajalci smo v naši delovni skupini resnično dobro povezani in usmerjeni k 

ciljem skupne vizije. To dejstvo nas v sedanjem času še posebej razveseljuje. Prav zato bomo 

nadaljevali z enako kvaliteto in zagnanostjo, v mislih pa že rišemo projekte za prihodnost. 

Naj bo zbornik vsebina, ki nas pri delu vodi in usmerja! 

Ob tej priložnosti se želim toplo zahvaliti vsem članom delovne skupine, da pomagate 

ustvarjati stroko vsak s svojim takšnim ali drugačnim prispevkom. 


Strokovno srečanje s čajanko − 

DSO Ljutomer 

Dragica Kosmajer 

ZT, članica IO 

V četrtek, 17. 11. 2011, smo imeli v Domu starejših občanov Ljutomer strokovno srečanje 

Strokovnega društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja (DMS- 

BZT Pomurja). 

Predsednica društva pomurske regije, ga. Milka Kavaš, nas je toplo pozdravila, nam 

dodala pridih prijaznega, vljudnega in domačega občutka sprejetosti. 

Med drugim je poudarila: 

»Skupaj se potrudimo, da bomo znali, želeli in uspeli peljati naprej našo pot, umetnost 

druženja in življenja, ki naj preko sodelovanja, povezovanja in sprejemanja sprememb 

vodi v strokovni razvoj in kvalitetno zdravstveno nego, namenjeno sočloveku.« 

Gospod direktor doma, Boris Sunko, univerzitetni diplomirani psiholog, je predstavil 

Dom starejših občanov Ljutomer, organizacijo dela ter pomen doma starejših za lokalno 

skupnost in občino ustanoviteljico. Poudaril je, da je pomembna lokacija doma, da je ta v 

središču mesta in tako zelo primerna za prebivalce Ljutomera in okolice s svojimi storitvami 

in aktivnostmi. Podrobno je predstavil model vodenja kakovosti E-Qalin, ki ga dom 

izvaja že nekaj časa in mu le-ta prinaša širino, kakovost in strokovnost. 

Gospa Danica Korošec, vodja zdravstvene nege, je prikazala učinke dveh projektov 

izboljšav v Domu starejših občanov Ljutomer: Preprečevanje padcev in Projekt 

preprečevanje nasilja v domu. 

Mihaela Belšak, diplomirana medicinska sestra, je spregovorila o negi stanovalcev z 

demenco in vlogo zdravstvene nege pri oskrbi teh varovancev. 

Gospa Marta Horvat, višja FTH, je predstavila sodelovanje fizioterapevta v zdravstvenem 

timu ter poudarila pomen dobre komunikacije in pozitivne klime v interdisciplinarnem 

timu. 

Na našem strokovnem druženju smo imeli prvič v DMSBZT Pomurja registracijo preko 

direktne elektronske povezave s portalom članstva pri Zbornici-Zvezi. Registracija in 

vodenje evidence nam je šlo dobro od rok ter brez posebnih težav, kar se imamo zahvaliti 

naši tajnici Jasni, ki se je dobro pripravila na administracijo. Člani pa se bomo morali navaditi, 

da bomo imeli v prihodnje pri sebi člansko izkaznico. 

Naše srečanje smo popestrili z nastopom domskega mešanega pevskega zbora zaposlenih 

»Mavrica« ter ob prijetnih vižah in zvokih pridane melodije, poskusili pričarati popestren 

popoldan našega druženja. 

Po končanem strokovnem delu smo imeli ogled zavoda, kjer smo predstavili tudi našo 

skrb za preprečevanje padcev s pripomočki in zaščitami. 

Na koncu smo ob dobri postrežbi domske kuhinje prijetno pokramljali in zadovoljni z 

novimi znanji in izkušnjami odšli vsak v svoj dom. 

Hvala vodstvu doma, vsem sodelavcem za izkazano pomoč in prijetno sodelovanje ob 

pripravah na skupno strokovno srečanje in prijetno druženje. 

Hvala predsednici za vso izkazano pozornost, vsem članom in članicam za njihovo 

prisotnost. 

Prepričana sem, da so taka strokovna druženja pomembna ter da preko strokovnih 

srečanj, ki jih imamo v različnih okoljih, spoznavamo delo zdravstvene nege in organizacijo 

le-te. S tem pa se bogatimo in širimo obzorja stroke in osebne rasti. 


Gradimo prihodnost: odprti za 

spremembe in nove izzive na področju 

raziskovanja zdravstvenih in socialnih ved 

Irena Šumak 

mag. zdr. nege, Srednja zdravstvena šola Murska Sobota 

V Laškem je potekala 21. in 22. septembra 2011 1. znanstvena konferenca z mednarodno 

udeležbo s področja zdravstvenih in socialnih ved z naslovom: Gradimo prihodnost: odprti 

za spremembe in nove izzive na področju raziskovanja zdravstvenih in socialnih ved. Konferenco 

je organizirala Visoka šola za zdravstvene vede Slovenj Gradec pod pokroviteljstvom Varuhinje 

človekovih pravic Republike Slovenije, dr. Zdenke Čebašek-Travnik. Na konferenci 

je sodelovalo veliko mednarodno uspešnih in prepoznavnih predavateljev, tako s področja 

zdravstvenih, kakor tudi socialnih ved, še več pa je bilo predavateljev iz vse Slovenije, ki so 

konferenci dodali posebno vrednost. 

Posredovala bom nekaj, meni zelo pomembnih, misli in utrinkov mojih nekdanjih 

učiteljev, ker so se me ponovno dotaknili. 

Začenjam z nagovorom Varuhinje človekovih pravic, ki je med drugim povedala: »Biti 

prvi v naši kulturi pomeni biti korak pred drugimi, pomeni imeti vizijo in pogum za nekaj 

novega, drugačnega … Prvi pomeni tudi, da se napoveduje drugi in naslednji dogodek v 

nizu. Konferenca na kateri se srečujemo, nedvomno odpira nove poti, poti sodelovanja in 

resnične skrbi za paciente« (Čebašček-Travnik, 2011). 

Dekanica Visoke šole za zdravstvene vede Slovenj Gradec, doc. dr. Danica Železnik, je 

v svojem nagovoru izpostavila naslednje: »Izobrazba in znanje predstavljata pomemben dejavnik 

sodobne družbe in njene prihodnosti. Prihajajoča doba znanja prinaša drugačne zahteve. 

Uspešnejši bodo tisti, ki bodo bolje upravljali z znanjem, ki bodo znanje znali poiskati, 

ga zavarovati, porazdeliti na osnovi kompetenc, ga povečati, izkoristiti … Zdravstvena in 

socialna dejavnost morata biti sposobni dosegati večjo kakovost in produktivnost ter hitro 

odzivanje na zahteve in potrebe uporabnikov, zato jima najvišjo varnost pomeni prav nadarjen 

posameznik z znanjem, sposobnostmi in spretnostmi (Železnik, 2011). 

Prof. dr. Peter Praper je povedal: »Časi se spreminjajo in mi se spreminjamo z njimi,« 

pravi latinski pregovor. Na področjih poklicnega dela se zanašamo na to, da nam čas prinese 

poklicne izkušnje. Pa ni vedno tako. Trstenjak je ob priložnosti opozoril, da ljudje v 

svoji različnosti uporabijo čas zelo različno. Nekateri - radovedni in pripravljeni učiti se, 

pridobijo poklicne izkušnje v kratkem času, spet drugi, v mnogo daljšem času, bolj malo 

od naštetega. Dodal bi, da je pripravljenost učiti se, povezana s samopodobo. Ljudje, ki 

potrebujejo dokaze o lastni vrednosti, pogosto odklanjajo nove informacije, ker utegne to 

zamajati prepričanje o lastni vsevednosti in maksimalni poklicni usposobljenosti. Še več 

problemov nastaja v poklicnem delu, ki nas izčrpava v zahtevanih medosebnih odnosih. S 

posplošitvami premoščamo potrebo prilagajati se v vsakem novem odnosu. To nas potisne 

v rutinsko delo, ne da bi se tega zavedali. Pristajanje na vseživljenjsko supervizijo nas obvaruje 

pred rutino (Praper, 2001). 

Vsak izmed nas udeležencev, tako aktivnih kot pasivnih, je zagotovo pripomogel s svojim 

kamenčkom zgraditi mozaik, ki je dal prav tej konferenci poseben pečat. 

Znanstvena konferenca nam ponovno potrjuje, da bomo medicinske sestre lahko le z 

medsebojnim spoštovanjem in sodelovanjem med seboj in z ostalimi disciplinami, kakovostno 

in uspešno izvajale aktivnosti v korist pacienta. Hvala vsem, ki ste nas obogatili z 

znanjem, izkušnjami, dobrimi željami … 


VIRI 

Čebašček-Travnik, Z. Gradimo prihodnost skupaj. V: Železnik D, Kaučič M. (ur.). Gradimo prihodnost: 

odprti za spremembe in nove izzive na področju raziskovanja zdravstvenih in socialnih ved: zbornik 

predavanj z recenzijo. Slovenj Gradec: Visoka šola za zdravstvene vede, 2011, str. 22. 

Praper, P. Supervizija kot model vseživljenjskega izobraževanja in metoda raziskovanja. V: Železnik D, 

Kaučič M. (ur.). Gradimo prihodnost: odprti za spremembe in nove izzive na področju raziskovanja 

zdravstvenih in socialnih ved: Zbornik predavanj z recenzijo. Slovenj Gradec: Visoka šola za 

zdravstvene vede, 2011, str. 94. 

Železnik, D. Pozdravni nagovor. V: Železnik D, Kaučič M. (ur.). Gradimo prihodnost: odprti za 

spremembe in nove izzive na področju raziskovanja zdravstvenih in socialnih ved: Zbornik predavanj 

z recenzijo. Slovenj Gradec: Visoka šola za zdravstvene vede, 2011, str. 12.

Kakovostna in specifična obravnava 

ortopedskega bolnika v zdravstveni negi 

Aleksandra Nagy 

dipl. m. s. 

V soboto 19. novembra 2011 je potekal strokovni seminar v prostorih kulturne dvorane v 

Beltincih z naslovom« Kakovostna in specifična obravnava ortopedskega bolnika.« Strokovni 

seminar smo pripravili zdravstveni sodelavci Splošne bolnišnice Murska Sobota zaposleni 

na kirurškem oddelku v organizaciji Strokovnega društva medicinskih sester, babic 

in zdravstvenih tehnikov Pomurja. 

Predavatelji 

Namen strokovnega srečanja je bilo prikazati kakovostno in predvsem specifično obravnavo 

ortopedskega bolnika. Kakovost v zdravstveni negi je nekaj celovitega in je ključni 

element v procesu doseganja cilja, ki se prepleta s specifiko obravnavanega bolnika. 

Slavko Kramberger, dr. med., spec. ortoped, ki je odgovoren za nov zagon ortopedije 

v Splošni bolnišnici Murska Sobota, je predstavil in prikazal osnovne principe kirurškega 

zdravljenja utesnjenih živčnih struktur v hrbteničnem kanalu – spinalna stenoza. Predstavil 

je tudi končne izide operativnih posegov. 

Suzana Kramberger, dipl. m. s. je predstavila delo in vlogo operacijske medicinske sestre 

pri herniji disci. Operater in operacijska medicinska sestra se morata v medsebojnem 

dogovoru popolnoma uskladiti. To delo zahteva specifična znanja in tudi izredno mero 

potrpežljivosti, natančnosti in strokovnosti. 

Marko Hanc, dr. med., specializant ortoped. je predstavil pojav artroze, ki je 

najpogostejša v kolenu. Artroza je degenerativna bolezen, povzročena s pospešeno obrabo 

sklepnega hrustanca. Za to bolezensko stanje obstaja patološko - anatomska podlaga. Prikazal 

je tudi indikacije in kontraindikacije za operativni poseg. Preko videofilma nam je 

predstavil sam operativni poseg totalne endoproteze kolena. 

Vlogo operacijske medicinske sestre pri totalni protezi kolena nam je predstavila Nina 

Pušenjak, dipl. m. s.. Zelo nazorno nam je predstavila potreben inštrumentarij, položaj 

bolnika, dodatno opremo med operacijo in samo specifiko dela pri totalni endoprotezi 

kolena. 

Hristo Grančarov, dr.med., spec. ortoped je zanimivo in slikovno prikazal operativni 

poseg – totalno endoprotezo kolka. Predstavil je tudi pričakovane koristi po vstavitvi totalne 

endoproteze kolka v smislu zmanjšanja bolečin v prizadetem kolku in povečane gibljivosti 

ter kvalitetnejšega življenja po operativnem posegu. 

Simona Sečko, dipl. m. s. je predstavila vlogo operacijske medicinske sestre pri totalni 

protezi kolka. Predstavila nam je, kako pomembna je organizacija dela v operacijskem 

bloku in pravo sosledje dogodkov. Slikovno je prikazala samo pripravo na operativni poseg 

in sam potek operacije. 

Zahteve in pričakovanja ljudi po bolj kakovostnejšem življenju so tudi v starosti vse 

večje. Pripravo ortopedskega bolnika na operativni poseg in zdravstveno nego po operativnem 

posegu sta predstavili Mateja Barbarič, dipl. m. s. in Simona Farkaš, dipl. m. s.. 

Namen je nuditi bolniku kontinuirano, kakovostno in specifično zdravstveno nego ves čas 

bolnikove hospitalizacije. Prikazali sta tudi psihično in fizično pripravo bolnika dan pred 

posegom in pooperativno zdravstveno nego dan po operativnem posegu. 

Enota intenzivne nege v Splošni bolnišnici Murska Sobota je specifična enota, ki je organizacijsko 

in prostorsko dobro urejena. Zdravstveno osebje v tej enoti je strokovno podkovano 

in izredno fleksibilno. Martina Novak, dipl. m. s. in Anita Cigut, ZT sta predstavili 

specifiko dela v enoti intenzivne nege pri ortopedskem bolniku. Potrebe po zdravstveni 

negi pri teh bolnikih se po operaciji nenehno spreminjajo, zato je potrebno nenehno opazovanje 

in hitro ukrepanje. 

Aleksandra Nagy, dipl. m. s. je predstavila pomen avtotransfuzije in pasivne avtotransfuzije 

pri ortopedskih bolnikih. Medicinska sestra mora biti dobro strokovno usposobljena, 

imeti mora specifična znanja iz področja zdravstvene nege, ki jih mora nenehno nadgrajevati 

in dopolnjevati. Ker sledimo novostim in novim smernicam smo poleg avtotransfuzije 

vpeljali v proces dela tudi pasivno - pooperativno avtotransfuzijo. 

Bolečina je osebno doživetje in jo vsak bolnik doživi drugače. Vlogo medicinske sestre 

pri lajšanju pooperativne bolečine je predstavil Andrej Horvat, ZT. Z letom 2010 smo začeli 

z lajšanjem akutne pooperativne bolečine po navodilu anesteziologa. Ta nov način dela je 

pokazal dobre rezultate, saj se je pokazala izredna dobra učinkovitost teh metod pri operiranih 

bolnikih. 

Pomembno vlogo fizioterapevta pri obravnavi ortopedskega bolnika nam je predstavila 

Ema Košnik, viš. fizioterapevtka, ki vpeljuje v proces dela nove metode dela na področju 


fizioterapije. Fizioterapija je pomemben del procesa rehabilitacije po operaciji. Fizioterapevt 

usposobi bolnika hoje po ravnem in po stopnicah s pomočjo bergel. 

Zavedati se moramo, da nam vlaganje v znanje prinaša hitrejši razvoj in večjo prepoznavnost 

naše stroke kot samostojne in nepogrešljive discipline. Stremeti moramo vedno 

k novim ciljem in sprejemati izzive kot del našega vsakdana. Le na ta način bomo tudi 

pomembno prispevali k našemu nadaljnjemu osebnostnemu in profesionalnemu razvoju. 

Seminar je bil strokovno in organizacijsko izpeljan zelo dobro. Hvala vsem predavateljem, ki so 

s svojim predavanjem in predstavitvijo dela pokazali pomen timskega sodelovanja, spoštovanja 

dela drug drugega ter s tem možnost razvoja dobre, kakovostne in varne oskrbe na področju 

ortopedske obravnave, oskrbe in nege bolnika. 

Iskrena hvala predavateljem kirurškega oddelka in operativnega bloka in njihovim sodelavcem, 

ki so nam omogočili, da smo preko Strokovnega društva medicinskih sester, babic in 

zdravstvenih tehnikov izpeljali ta seminar brez kotizacije. Mnogim članom in drugim zdravstvenim 

sodelavcem so podali najnovejša strokovna spoznanja in veščine na področju ortopedije 

s strani medicinske stroke, zdravstvene nege in fizioterapije. Prav tako so predstavili dober 

multidisciplinarni pristop na področju kakovostne in specifične obravnave ortopedskega bolnika 

v zdravstveni obravnavi in zdravstveni negi. 

Emilija Kavaš, predsednica DMSBZT Pomurja 

Srečanje upokojenih medicinskih sester 

in zdravstvenih tehnikov 


VMS, dipl. org. menedž. 

V novembru imamo že kar tradicionalno srečanje naših upokojenih članov. Letos smo se 

zbrali 24. 11. 2011 v jedilnici Splošne bolnišnice Murska Sobota. Na srečanju je bilo čez 

100 upokojenih kolegov in kolegic. Pridružila se nam je pomočnica direktorja za področje 

zdravstvene nege Splošne bolnišnice Murska Sobota, ga. Metka Lipič Baligač, ki nas je 

tudi nagovorila. Našega srečanja se je udeležil direktor Splošne bolnišnice Murska Sobota, 

gospod Bojan Korošec, ki nas je prav tako pozdravil. Na našem druženju sta bili 

z nami pomočnica direktorja za področje zdravstvene nege Zdravstvenega doma Murska 

Sobota, gospa Vida Pirling in Zdravstvenega doma Lendava, gospa Doris Kyrali Gal. 

Pridružile so se nam tudi glavne medicinske sestre posameznih oddelkov v bolnišnici ter 

člani izvršilnega in nadzornega odbora DMSBZT Pomurja. Veseli smo bili naših gostov, ki 

so s svojim obiskom pokazali, da cenijo delo predhodnikov in se veselijo druženja z nami. 

V kulturnem programu nam je zapel Ženski zbor Žarek, ki je nastopil s pomlajeno zasedbo, 

kajti pridružile so se nove pevke. Zbor še posebej rad zapoje našim kolegicam in kolegom, 

ki niso več aktivne. Zbor vodi glasbena pedagoginja Anka Suhadolnik. 

Po Ženskem pevskem zboru Žarek so kulturni program nadaljevali dijaki Srednje 

zdravstvene šole Murska Sobota z mentorjem Edvardom Jakšičem. S pesmijo in besedo 

ter čutnim nastopom so razveselili prisotne. Dijaki so poudarili, da radi pripravijo kulturni 

program svojim predhodnikom. S svojo mladostno navdušenostjo in čutnostjo so nas razveselili, 

za kar se jim najlepše zahvaljujem. 

V pozdravnem nagovoru sem poudarila, kako pomembno je v našem poklicu imeti srce, 

ki vidi in zazna bolnika, bližnjega sodelavca, upokojeno medicinsko sestro, sočloveka. Najverjetneje 

so tako srce imele naše kolegice in naši predhodniki, ki so delali temelje sedanji 

stroki zdravstvene nege. Tudi v času upokojitve lahko veliko pomagamo v prostovoljstvu in 

smo tudi deležni pomoči. 

Zmeraj znova me nagovarja misel iz Malega princa, ki pravi: »Če hočeš videti bistvo, 

moraš gledati s srcem«. Prav tako me pri delu in v življenju nagovarjajo besede Svetega 

Avguština:« Kdor ima ljubezen v srcu, ima zmeraj nekaj, kar lahko da.« 

To naše Srce, ki vidi, nas naj vodi za dobroto in dobro delo ter ljubezen za sočloveka v 

različnih stiskah, ko nas potrebuje. Bodimo 

• kot svetel sončni žarek, ki upa, ljubi, veruje in zna ogreti in božati v temi, bolečini, 

stiski, mrazu, bolezni, samoti in starosti 

• kot čuteče srce za sočloveka. To čuteče srce zna pomagati, zna čutiti, zna najti pot in 

zna biti blizu. 

• To srce ima tudi ljubezen do nas samih, kajti če imamo radi sebe, znamo to ljubezen 

tudi deliti in jo množiti. 

• Imejmo srce čutečega Samarijana, ki opazi potrebne, siromaka, z njimi čuti, jim 

pomaga in si vzame zanje čas in včasih pomaga nositi bližnjemu bremena bolezni in 

starosti. 

• Imejmo pa tudi preprosto, ponižno in skromno srce, ki naj se otresa skušnjav lakomnosti, 

napuha in samozadostnosti. 

Če bo naše srce takšno, bo na svetu več lepote, spoštovanja, strpnosti, sprejetosti in 

manj gorja. 


Naše druženje se je nadaljevalo z družabnim delom, pogostitvijo in predvsem veseljem 

ob srečanju in druženju. Bili smo s srci, ki so bila odprta in so videla globlje kot v času 

hitrega tempa vsakdana. Pogledi so bili topli, besede so kar žvrgolele iz ust, topel stisk 

roke je povezal nekdanje sodelavce. Vmes smo malo potarnali o težavah starosti, bolezni 

… Pa smo ob prijetnem klepetanju pozabili tudi nato. Naredili smo nekaj fotografij, ki 

kažejo našo srečo in veselje ob druženju. Nekaj ur je minilo kot blisk. Imeli smo se lepo. 

Drug drugemu smo podarili svoj čaš, prijazno besedo, topel pogled in predvsem srčnost. 

Ta večer nas je napolnil s toplino in srečo, ki nič ne stane, vendar bogati in greje. Domov 

smo odhajali z željo:«Kmalu na snidenje« in zavedali smo se, da še kako veljajo naslednje 

besede: 

TA SVET JE LEP, 

ČE NEKOMU NEKAJ DAŠ. 


ČE NEKOGA RAD IMAŠ, 

ČE STISNEŠ ROKO KOMU, 

KI GA KAJ BOLI. 


ČE SI ČLOVEK DO LJUDI. 

Tone Pavček 



Ženski pevski zbor DMSBZT Pomurja 

Ž A R E K 

Erika Žilavec 

VMS, predsednica pevskega zbora Žarek 

ŽAREK – ženski pevski zbor DMSBZT Pomurja deluje 16 let in je še ena kreativna dejavnost 

našega društva. 

Mnoge vezi ga čvrsto povezujejo vsa leta obstoja. To so vezi prijateljstva, ljubezni do petja, 

kjer se sprošča napetost današnjega časa in ne nazadnje čut pripadnosti stroki – zdravstveni 

negi. 

Zagotovo pa so močna podpora DMSBZT Pomurja, angažiranje naše predsednice gospe 

Milke Kavaš, kot ustanoviteljice zbora, kot tudi dobra strokovna roka in srce naše zborovodkinje, 

gospe Anke Suhadolnik, razlog za uspešno 16-letno delovanje zbora. 

Vsa leta vadimo v prostorih Splošne bolnišnice Murska Sobota, kjer se tedensko, ob torkih 

zvečer, sliši zborovsko petje iz 5. nadstropja kirurškega bloka. 

Tako poteka delovanje zbora vsa leta od jeseni do poletja – začetka letnih dopustov. 

Bogato zborovsko pevsko znanje, ki smo ga osvojile v teh letih z lepimi narodnimi in 

umetnimi pesmimi domačih in tujih avtorjev, poklanjamo poslušalcem na samostojnih letnih 

koncertih, revijah, nastopih v zdravstvenih in socialnih ustanovah, ob strokovnih srečanjih 

stanovskih kolegic in kolegov ter društvenih in kulturnih prireditvah. 

Zmeraj se odzovemo vabilom za sodelovanje s prijateljskimi pevskimi zbori in skupinami 

iz naše regije, kakor tudi izven nje. Tako so se slišali glasovi našega zbora tudi v tujini. 

Posebno vesele smo, da smo prebrodile krizo v 15. letu delovanja zbora zaradi upada 

števila pevk. Razpoznavnost ŽPZ Žarek je pripomogla, da so v naše vrste vstopile nove, 

tudi mlajše kolegice pevke, ki bogatijo, krepijo in pomlajujejo zbor, ter pomagajo k ohranitvi 

le-tega. Danes šteje zbor 24 pevk. 

»Želim, da bi ŽAREK gorel še naprej, opravljal neizmerljivo poslanstvo dobrote, s pesmijo 

polnil svetlobo v srcih bolnikov in drugih poslušalcev,« je zapisala naša zborovodkinja 

Anka Suhadolnik. 

Poster, ki smo ga pripravili ob 50-letnici delovanja DMSBZT Pomurja, predstavlja našo 

pestro dejavnost.

medicinske sestre in babice zagotavljamo dostopnost in enakost ...

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?