Št. 199, maj 2012 (pdf, 3258 kB) - Mladinska knjiga

Naglas 199 

Intervju: 

Stanka Golob 

aktualno: 

Trubarjev salon 

Časopis Skupine Mladinska knjiga Maj 2012 

Osebnost meseca: 

Sašo Susman

Modri koledarček 

torek, 15. maj–petek, 18. maj 

Dolenjski knjižni sejem 

Več o dogodkih na str. 9. 

torek, 15. maj 

Stanka Hrastelj, Igranje 

Še zadnja predstavitev nagrajenke 

modre ptice v knjigarnah MK. 

• torek, 15. 5., ob 18. uri, 

Mestna knjigarna Maribor 

sreda, 16. maj 

Tone Frelih, Zamolčana 

resnica 

Tone Frelih postaja vedno bolj znan 

kot izvrsten pisec kriminalnih romanov. 

• sreda, 16. 5., ob 18. uri, 

knjigarna Konzorcij 

sreda, 16. maj, četrtek 24. maj 

Carmen L. Oven, Sprehajalka 

gospodovega psa 

Avtorica Carmen L. Oven v svojem 

prvencu spremlja glavno junakinjo 

Milo na poti v neznano, ki se zaradi 

GALERIJA SONČNICA 

V sredo, 13. junija, ob 19. uri bomo v Galeriji Sončnica 

odprli razstavo del z natečaja Mladinske knjige Založbe za 

oblikovanje knjige Potovanje v tisočera mesta. Na natečaju 

so sodelovali študenti Akademije za likovno umetnost 

in oblikovanje. 

Vabljeni. 

Razstava bo na ogled do konca junija. 

ljubezenskega razhajanja postopoma 

spreminja v potovanje k samemu sebi. 

• sreda, 16. 5., ob 19. uri, 

Mladinska knjiga, Wolfova 

• četrtek, 24. 5., ob 18. uri, 

Mestna knjigarna Maribor 


četrtek, 24. maj 

azra Širovnik, Kronika 

napovedane ljubezni 

Kronika napovedane ljubezni se 

ukvarja z biseksualci in njihovimi 

zmanipuliranimi partnericami. 

• sreda, 16. 5., ob 18. uri, 

Europark, Maribor 

• četrtek, 24. 5., ob 18. uri, 

Mestna knjigarna Nova Gorica 


Uroš Lipušček, Sacro egoismo 

Knjiga govori o londonskem paktu 

med Italijo, Francijo, Rusijo in VB 

(26. aprila 1915). Prevod naslova 

Sveti egoizem ustreza italijanskemu 

pohlepu po vseh ozemljih Avstro-Ogrske, 

kjer so živeli Italijani. 

• četrtek, 17. 5., ob 19. uri, Dom 

knjige Koper 


Vprašanja in izzivi poklicne 

mature 

Tema strokovnega srečanja profesorjev 

slovenščine v srednjih strokovnih 

šolah bo, kako dijake z našimi berili 

Odkrivajmo življenje besed najbolje 

pripraviti na poklicno maturo. 

• četrtek, 17. 5., ob 15. uri, 

M hotel Ljubljana 

Charles Bukowski, 

Hollywood, Južno od juga, 

Pošta 

Bukowski je kultna osebnost ameriške 

literature. Je pripadnik generacije 

hipijev in predstavnik smeri prestopniškega 

leposlovja, ki zmeraj znova 

navdihuje nove generacije bralcev in 

piscev. 

• četrtek, 17. 5., ob 18. uri, 

knjigarna Konzorcij 

sobota, 19. maj 

Vesela šola 

Letošnji veselošolski državni prvaki 

bodo prejeli priznanja na zaključni 

prireditvi v Kinu Šiška. 

• sobota, 19. 5., ob 11. uri, Kino 

Šiška 

Časopis Naglas • izdaja Mladinska knjiga Založba, d.d., Ljubljana, Slovenska 29 • Uredniški odbor: Ester Fidel, urednica; 

Špela Božič, Tatjana Cestnik, Jure Golob, Rok Gregorin, Mojca Klešnik, Valentina Praprotnik, Urška Skvarča, Tatjana 

Smojver, Andreja Žnidaršič • Telefon: 01/241 30 26 • Lektoriranje: Andreja Prašnikar • Oblikovanje: Saša Kovačič • Fotografija 

na naslovnici (od leve proti desni): Stanka Golob, Roman Strgar in Anamarija Babić (MKT), foto: Mirjam Pezdirc • 

Prelom: Iztok Kham • Tisk: Grafika Soča, d.o.o. • Naklada: 1.500 izvodov

torek, 22. maj–četrtek, 24. maj 

jorge Bucay v Sloveniji 

Avtor uspešnice Ti povem zgodbo? in pravkar 

izdane knjige Ljubiti z odprtimi očmi se bo 

predstavil slovenski javnosti v dveh knjigarnah 

in na predavanju v Cankarjevem domu. 

• torek, 22. 5., ob 18. uri, knjigarna 

Konzorcij 

• sreda, 23. 5., ob 19. uri, Dom knjige, 

Koper 

• četrtek, 24. 5., ob 19. uri, Linhartova 

dvorana Cankarjevega doma 


Trusted Brand 2012 

Že šestič bo revija Reader's Digest podelila 40 

priznanj najbolj zaupanja vrednim blagovnim 

znamkam. 

• sreda, 23. 5., ob 18. uri, Cankarjev dom, 

Klub 

torek, 29. maj–sobota, 2. junij 

20. Bologna po Bologni 

Bologna po Bologni je praznik otroških knjig in 

praznik branja otrokom. Razstavljene bodo najboljše 

slikanice s sejma otroških knjig v Bologni. 

• torek, 29. 5., ob 11. uri, otvoritev v 

knjigarni Konzorcij 

• sreda, 30. 5., in četrtek, 31. 5., ob 9.30, 

pravljične ure za predšolske otroke v 

izvedbi Ide Mlakar 

• od torka do sobote ob 11. uri strokovna 

vodstva po razstavi 

ponedeljek, 11. junij–sreda, 13. junij 

Susan Elizabeth Phillips v Sloveniji 

Avtorica megauspešnic se bo predstavila številnim 

slovenskih bralkam. V Slovenijo prihaja na 

povabilo Sveta knjige. 

• ponedeljek, 11. 6., ob 19. uri, KC Kranj, 

Qlandia 

• torek, 12. 6., ob 19. uri, KC Ljubljana, 

park Zvezda 

• sreda, 13. 6., ob 16. uri, KC Celje 

• sreda, 13. 6., ob 19. uri, KC Maribor 

Trubarjev paradoks 

Po Trubarjevem nareku zapisal Zdravko KaFOL 

Paradóks-a m [nlat. paradoxum] presenetljiva, vsaj na videz 

protislovna misel, ki lahko vsebuje resnico. Npr.: Trubarjev 

antikvariat (TA) kot valilnica/inkubator novih poslovnih 

prijemov in modelov retail practice? 

Hm. Nemogoče. V kakem nakupovalnem središču morda, 

ampak TA? Vsakodnevno beremo, da se tiskanih knjig v 

primerjavi z e-knjigami proda vse manj, knjigarne se zapirajo, 

branje dobiva nove dimenzije … Če že novih knjig nihče ne 

kupuje, kdo bo šele stare in rabljene? Trubarjev antikvariat 

pa je prostor, kakor piše na mladinska.com, »kjer se (celo) 

čas zavrti nazaj!«. A v MKT smo se odločili, da je treba TA 

vrniti v središče knjigotrškega dogajanja pri nas in ga na ta 

način reafirmirati in revitalizirati s posebnim poudarkom na 

novih komercialnih dimenzijah delovanja. Kako? Pripraviti 

nov poslovni model. Konec decembra lani smo se sestali Anamarija 

B., Stanka G., Metka Z., Sonja B., Henrik P., Emin 

B. in Zdravko K. ter ugotovili, da poslovno-promocijski potenciali 

TA niso dovolj izkoriščeni glede na lokacijo, image, 

tradicijo in da je treba uporabiti nove prodajne prijeme, da bi 

dosegli nove segmente kupcev. Rodila se je ideja o Trubarjevem 

salonu, prostoru in hkrati dogodku, kjer se bodo kvartalno 

dogajali VIP-dogodki oz. prodajne razstave za posebej 

povabljene potencialne kupce prestižnih, redkih, posebnih, 

dragocenih knjig in/ali tiskov. Prvi bo posvečen Valvasorju, 

njegovim knjigam, predvsem Slavi vojvodine Kranjske, originalu 

iz leta 1689, ki bo po več letih spet dosegljiv kupcem, 

pa njenemu prevodu, pa Ikonoteki Valvasoriani … Cene? 

Od nekaj tisoč do par deset tisoč evrov. Udeležence vabimo 

ciljano najprej z elementi direktnega marketinga (najavno pismo, 

darilce, vabilo) in kasneje osebno preko telefona. Še prej 

pa je bilo treba zgornje prostore TA obnoviti, odstraniti dve 

pisarni, s čimer smo pridobili cca 25 m 2 prodajnih površin, 

zamenjati dotrajano električno instalacijo, urediti sanitarije, 

odstraniti zaprašene in pregorele stropne luči … Prostor smo 

simbolno in praktično obrnili za 180°, prej je gledal na mračno 

dvorišče, sedaj pa se z obeh oken vidi, »kdaj prihaja župan 

v službo«. Tudi grafična podoba dogodkov je vrhunska, 

ravno prav decentna, da izraža spoj žlahtne tradicije in novih 

idej. Zavedamo se, da so 3–4 VIP-dogodki letno premalo za 

uspešno realizacijo tako finančnih, promocijskih kot tudi 

širših poslovnih ciljev (networking). Koncept revitalizacije je 

postavljen na 4 segmente: poleg Trubarjevega salona še Trubarjev 

intervju s 6 pogovori letno z znanimi Sloven(ci)kami, 

ki jih vodi Sandi Čolnik ali Manca Košir, tretji je Trubarjev 

abonma s 6 tematskimi večeri predavanj (akademiki) in glasbe 

(vrhunski umetniki), četrti pa Trubarjeva matineja, 6 sobotnih 

tematskih dopoldnevov za otroke. Vsi dogodki razen salonov 

so plačljivi. Vse pa je odvisno od kadrov, znanja, sredstev, 

strasti, rezultatov, neprespanih noči, poguma, sreče …

intervju 

Naši največji učitelji so bibliofili 

Laura ŠTRaUS Mirjam PEZDIRC 

K pogovoru z nekdanjo vodjo Trubarjevega antikvariata, 

zdaj njihovo sodelavko Stanko Golob, 

nas je pripeljala nedavna otvoritev Trubarjevega 

salona. Stanka Golob ima pri njem prav posebno 

vlogo, takšno kot jo ima tudi pri znamenitih dražbah 

Trubarjevega antikvariata. 

Vaše ime je skoraj tako znano kot Trubarjev 

antikvariat. Po tridesetih letih 

njegovega vodenja to najbrž ni nič nenavadnega. 

Kaj vas je toliko let držalo 

pri isti dejavnosti? 

XXMoja trma, vztrajnost, vedoželjnost, 

do neke mere tudi pridnost, so 

lastnosti, zaradi katerih sem še zmeraj 

v tej dejavnosti. Največji čar antikvariata 

pa so po mojem redke lepe 

knjige, ki jih potem nekomu ponudiš, 

bodisi so to institucije ali zasebne 

zbirke. Osebno sem si prizadevala, da 

so šle res redke knjige v institucije, 

kot je nacionalna knjižnica ali katera 

druga knjižnica ali muzej, šele nato 

zasebnim zbirateljem. Po toliko letih 

zelo dobro vem, kaj imajo naše glavne 

knjižnice in kaj jim še lahko ponudimo. 

Redkokatera stvar nam je ušla. 

Institucije so vam najbrž zelo hvaležne. 

V kakšnih odnosih ste z institucijami 

zdaj, ko tudi njim kriza trka na 

vrata? 

XXTrubarjev antikvariat je še vedno 

najmočnejši antikvariat v Sloveniji. 

Petdesetletna tradicija našega 

antikvariata vliva zaupanje, kar 

je pri delu z institucijami še posebej 

pomembno. Sicer pa odtehtajo medsebojni 

odnosi z ljudmi, s katerimi 

že dolga leta sodelujem, in je nekje 

prešlo že v osebna prijateljstva. Zelo 

sem bila vesela Trubarjeve plakete, 

ki mi jo je lani podelila Narodna in 

univerzitetna knjižnica. Namenjene 

so institucijam, pa tudi fizičnim osebam, 

ki pripomorejo k obogatitvi 

njihovih knjižnih fondov. 

Pred upokojitvijo ste poskrbeli za svoje 

nasledstvo v antikvariatu. Nasledila 

vas je anamarija Babić. Katere njene 

lastnosti so odtehtale, da ste jo izbrali, 

in kdo je pred mnogimi leti dal vam 

priložnost za delo v antikvariatu? 

XXSvojo delovno pot sem začela v 

knjigarni in tam bila deset let, šele 

nato sem šla v antikvariat, kjer sem 

ostala trideset let. Imela sem srečo, da 

sta bila z mano dva zelo dobra sodelavca, 

bila sta moja starejša kolega. 

Iz prve roke sem dobila vse potrebne 

informacije. Potem pa, ko sem dobila 

knjige v roke, sem se učila sama. 

Knjige je treba postaviti v prostor in 

čas. O njih je treba vedeti vse. Veliko 

je iskanja, prej je to bilo večinoma po 

katalogih in knjižnih bibliografijah, 

zdaj ko je internet, pa je to veliko lažje. 

Naši največji učitelji so bibliofili, 

saj področje zelo natančno obvladajo. 

Ko ti nekaj povedo, si to spraviš v 

svojo glavo in drugič veš, kam iti, kaj 

iskati. Vedoželjnost antikvarja je ena 

od pomembnih lastnosti. Vedoželjna 

je tudi Anamarija, s katero sodelujeva 

že pet let. Prepričana sem, da bo 

z leti postala zelo dobra antikvarka. 

V njej sem prepoznala veliko dobrih 

lastnosti uspešnega antikvarja. Ker 

je mlada, si okrog sebe ustvarja krog 

novih mlajših ljudi. In ti bodo zapolnili 

vrzeli, ki jih puščajo odhajajoči 

starejši odjemalci. 

Česa antikvar ne sme imeti? 

XXMalo za šalo, alergije na prah. 

Pa ne smeš biti preveč občutljiv, ko 

najdeš posušenega pajka ali miš … 

NaGLaS MAJ 2012 

4 

Kako odkrijete nove kupce in v njih 

prepoznate zbiratelje? 

XXVeliko kupcev pride kar samih. 

Iščejo kaj posebnega, potem pristopim 

in zadeva se začne odvijati naprej. 

Ko jih spoznam in vem, kaj bi 

jim bilo všeč, jim pripravim kupčke 

knjig. Tako se naše sodelovanje nadaljuje. 

Nekateri zbiratelji me povabijo 

tudi na svoj dom. Želijo slišati 

moje mnenje ali pa mi zgolj pokazati 

zbirko. Zbiratelji so si zelo različni. 

Eni se želijo pokazati v javnosti, se 

pobahati, drugi pa te niti domov ne 

pustijo. Moja poklicna deformacija 

je, da kamor koli pridem, najprej 

pogledam knjige, tudi kako so postavljene, 

in potem vem, kakšen je 

človek. 

Nepogrešljiva je vaša vloga pri dražbah 

Trubarjevega antikvariata. ali je 

kdo, ki se takih dražb udeležuje, in ne 

pozna Stanke? 

X 

X Ko sem začela delati v Trubarjevem 

antikvariatu, sem imela veliko 

srečo. Takrat se je veliko stvari 

odprlo. Skupaj s tedanjim sodelavcem 

Matjažem Glavanom sva razvila 

idejo dražb. Kasneje se nama je 

pridružil še Rok Glavan. Bolj intenzivno 

smo začeli prodajati grafike. 

Že prva dražba je bila zelo dobra, 

saj je imela kar 98-odstotno prodajo. 

Sicer je značilnost dražb, da nihajo. 

Včasih so zelo dobre, drugič 

malo manj, kakor imaš srečo. Včasih 

so dražbe prav zabavne. Za presenečenje 

poskrbijo novi kupci, ki 

rutiniranim dražiteljem podrejo ves 

sistem. Vnaprejšnje dogovore starih 

dražiteljev, kdo ne bo licitiral, izničijo 

s svojo licitacijo. Jaz sicer takšnega 

vnaprejšnjega dogovarjanja 

ne dovolim. Uspeh dražbe je težko 

predvideti. Imamo diskrecijsko pravico, 

da izberemo in določimo ceno, 

vsaj okvirno, drugače bi bila dražba 

lahko katastrofa. Imamo svoj krog 

dobaviteljev. Kdo so, je večinoma

NaGLaS MAJ 2012 intervju 

5 

skrivnost, ki je ne delimo z drugimi 

antikvarji. 

Kakšni so slovenski kupci? 

XXSlovenski kupci so kar zahtevni, 

vsaj tisti, ki so bibliofili. Pri tem 

je treba izpostaviti, da tiste stvari, 

ki jih želijo, tudi plačajo. Po njihovem 

mora biti knjiga intaktna, s posvetilom 

in malo drugačna. Večina 

kupcev pa je vendarle majhnih. Zlasti 

zdaj, ko je kriza, so se razmerja 

spremenila. Pred tem je bilo s strani 

institucij kar 60 odstotkov odkupa. 

Takrat so knjižnice imele denar, zdaj 

pa ga žal nimajo. 

Kdo še zahaja v antikvariat? 

XXMed obiskovalci so tudi založniki. 

Antikvariat je namreč dober 

kazalec dogajanja na tržišču. Je v 

pomoč založnikom pri načrtovanju 

programa ponatisov. Nekateri založniki 

se zato redno zanimajo za knjige, 

po katerih je večje povpraševanje. 

ali se prodor elektronske knjige pozna 

tudi v antikvariatih? 

XXPri nas se elektronska knjiga še 

ne bo tako hitro občutila, bolj se bo 

v knjigarnah. Ko ne bo več slovarjev, 

učbenikov, leksikonov, se bo to seveda 

poznalo tudi pri nas. Poglejte primer 

Enciklopedije Slovenije. Nekoč zelo 

drago zbirko dobiš zdaj za 300 evrov. 

Po čem je trenutno največ povpraševanja? 

XXLjudje povprašujejo po slovenski 

lokalni zgodovini, kot je zgodovina 

far in raznih krajev. Še vedno je 

zanimanje za domobranski in partizanski 

tisk, tudi pravo iz tistega časa 

je zelo težko dobiti. Čim bolj drobna 

je knjižica, težje jo je dobiti. 

Za prodajalce starih knjig pravijo, da 

moraš biti žid, imeti dolg nos in kosmato 

dušo. Koliko je v tem resnice? 

XXZase lahko rečem, da sem bila 

vedno korektna do tistega, od kate- 

rega sem kupovala, in do tistega, ki 

sem mu prodajala. Nikoli nisem ogoljufala 

ne enega ne drugega. Lahko 

se je kdaj zgodilo, da je bila kakšna 

knjiga poškodovana, pa nismo vedeli. 

Ko se je to odkrilo, smo jo zamenjali. 

Za redke knjige se to ne zgodi, 

saj jo prej natančno pogledaš. Korektna 

sem bila tudi pri postavljanju 

cene. Moja publika ve, da jim bom 

povedala korektno ceno. Dejstvo je, 

da je treba čim več zaslužiti, a znotraj 

tega je treba biti korekten. Naša 

velika odlika je, da smo bili korektni. 

Predvsem zato, ker se zavedamo, 

kako velikega pomena je zaupanje. 

ali je tudi vas premamila skušnjava 

imeti kaj od tega, kar ponujate drugim? 

XXJa, posebej zbiram podpisane 

izdaje domačih avtorjev. Imam približno 

tisoč podpisanih del, bodisi so 

to avtorji, opremljevalci, slikarji ali 

pa podpisi drugim znanim osebam. 

Koliko od teh je posvečenih Stanki Golob? 

XXKašnih sto pa res. Poklonili so 

mi jih večinoma mladi literati, pa 

tudi starejši. V svoji karieri sem srečala 

in osebno spoznala ogromno 

ustvarjalcev. In v 40 letih zbiranja 

se je tega kar nabralo. Imam drobne 

stvari, take, ki so mi posebej ljube, in 

ker sem »iz foha«, tudi nekaj redkih 

in bibliofilskih izdaj. Kupovala sem 

povsod, po bolšjakih in po drugih 

antikvariatih. Nabralo se je veliko. 

Bomo vaši sodelavci lahko kdaj videli 

to zbirko? 

XXFizično bi sicer težko vse to prinesla 

na razstavo, izbor pa bi se prav 

gotovo dal narediti. 

Na katere projekte ste najbolj ponosni? 

XXV vsej svoji eri sem še posebej ponosna 

na dve knjigi. Leta 1995 sem 

našla delo izjemnega Slovenca Andreja 

Perlaha: Efemeride iz leta 1542. Perlah 

je bil Kopernikov sodobnik; matematik, 

astrolog, zdravnik, rojen leta 

1490. To delo imajo danes v NUK-u. 

Kasneje okrog leta 2000 pa sem našla 

Topografijo Koroške, prvo izdajo 

iz leta 1681, ki je imela dva grafična 

odtisa na enem listu. Do takrat sploh 

niso vedeli, da obstajata ti dve različici. 

Za Krajnsko so vedeli, za Štajersko 

ne. Ta je šla v Narodni muzej. Izjemen 

pa je tudi Kozlarjev zemljevid, ki je bil 

poseben, izdan leta 1852. 

Kaj je po vašem mnenju bistvo prodaje 

v antikvariatu? 

X 

X Bistvo prodaje antikvariata lepo 

povzema misel francoskega literata. 

Ko pride v antikvariat, najde knjigo, 

ki jo nujno mora imeti doma, ampak 

pred petimi minutami še ni vedel, da 

ta knjiga obstaja. Torej, vsega nimaš 

nikoli, lahko bi še vedno kaj imel, in 

mi to lahko prodamo.

dogodki 

Za ljubitelje starih knjižnih izdaj 

Laura ŠTRaUS, Metka ZVER Mirjam PEZDIRC 

V prenovljenih prostorih Trubarjevega antikvariata 

je 24. aprila potekal prvi Trubarjev salon, prireditev, 

ki je namenjena predstavitvam redkih knjižnih 

zakladov. Tokratni salon je bil namenjen sodelavcem 

iz Skupine Mladinska knjiga. Ob tej priložnosti 

je direktorica MKT Iva Premerl izročila priznanje 

Stanki Golob za njeno dolgoletno strokovno 

delo in vodenje Trubarjevega antikvariata ter se 

posebej zahvalila sedanji vodji Anamariji Babić. 

Trubarjev antikvariat je knjižni antikvariat 

z največjim ugledom in najbolj 

bogato tradicijo v Sloveniji. Po- 

Valvasorjevo delo je predstavila Stanka Golob, sodelavka Trubarjevega 

antikvariata ter ena največjih slovenskih strokovnjakinj na 

področju starih knjižnih izdaj. 

Čestitke vodji in sodelavcem Trubarjevega antikvariata za odlično 

opravljeno delo. Na sliki Roman Strgar, direktor maloprodaje v 

Mladinski knjigi Trgovini, Iva Premerl, direktorica Mladinske knjige 

Trgovine, in anamarija Babić, vodja Trubarjevega antikvariata. 

sebej zahtevnega kupca naši sodelavci 

na ogled redkih knjižnih zakladov 

običajno popeljejo v prostore v pr- 


6 

vem nadstropju. Tam redno potekajo 

tudi knjižne dražbe. Odslej bodo tam 

večeri Trubarjevega salona. 

Prostor, ki ga odlikuje šarm starih 

meščanskih stanovanj ter prekrasen 

razgled na ljubljansko mestno hišo, 

smo prenovili aprila in zanj pripravili 

tudi nove vsebine. V njem bodo 

redno potekali Trubarjevi saloni, 

dogodki, posvečeni predstavitvi posameznih 

izjemnih zakladov slovenske 

pisane besede, odkritih in pridobljenih 

posebej za to priložnost. Prvi 

salon, ki so se ga udeležili sodelavci 

iz Skupine Mladinska knjiga, je bil 

posvečen liku in delu Janeza Vajkarda 

Valvasorja, velikega domoljuba 

in polihistorja. 

Predstavitev je popestril glasbeni nastop Bogdane Herman. 

Težko dostopne knjižne izdaje smo lahko (a le v rokavicah!) tudi sami 

prelistali.


7 

andreja ŽOLGER jana NOVINa, andreja ŽOLGER 

Konec aprila se je končalo dvomesečno 

usposabljanje vodij poslovnih 

enot in prodajalcev, ki so bili vključeni 

v prvo fazo izobraževanja za 

Najboljšo storitev. Na delavnicah so 

udeleženci aktivno sodelovali, nekateri 

so prišli z velikim strahom in odporom, 

drugi z večjim zanimanjem 

in odprtostjo za novosti. 

V teoretičnem in praktičnem delu usposabljanja smo zelo 

natančno predelali vse faze vedenja v prodajnem procesu, 

ki so ključne za višjo kakovost storitev in večje zadovoljstvo 

strank. Na delavnici smo teorijo pretvorili v prakso 

na ta način, da smo zaigrali celotni prodajni proces, pri 

tem pa nas je budno snemala kamera. Namen snemanja 

je bil, da se posameznik zrcalno vidi, kako in na kakšen 

način verbalno in neverbalno komunicira s kupci, koliko 

je njegov način prodaje prijazen do strank, koliko 

je prepričljiv v ponudbi in kako uspešni smo v dodatni 

prodaji. Analiza je bila zelo koristna, saj imamo vsi v 

sebi zakoreninjene vzorce, ki jih sicer sploh ne opazimo. 

Tako smo prodajni proces ocenili in si postavili nova 

prodajna merila. 

Celotno pridobljeno znanje in izkušnje pa je seveda 

treba prenesti v vsakdanje delo in uspešno prodajo našim 

strankam, zato sva šli trenerki v akcijo na teren − po 

naših prodajnih enotah. Pričeli sva trening s prodajalci. 

Prvi odzivi so bili zelo različni: eni so bili sprememb veseli 

in so jih sprejeli z navdušenjem, drugi pa so izrazili 

negativno mnenje, ker ne potrebujejo nobenih nasvetov 

in predlogov, prepričani, da znajo zelo dobro prodajati. 

Večina pa je tistih, ki so si priznali, da se časi spreminjajo 

in je treba z leti tudi spremeniti in preoblikovati prodajni 

proces oziroma odnos do strank. 

Trening sva izvedli na ta način, da sva zaigrali vlogo 

kupca, ki išče darilo. Seveda kupec »nima nič posebnega 

v mislih« in tu naj bi prodajalec uporabil vse pridobljeno 

znanje, ustvarjalne ideje, poznavanje artiklov in se 

dotaknil vsake prodajne tehnike (od pravilnega pozdrava, 

ugotavljanje želja, predstavitve produkta in koristi 

ter razbiranja ugovora, dodatne in navzkrižne ponudbe 

artiklov ter prijaznega zaključka prodajnega pogovora). 

Nato se s prodajalcem odmaknemo v pisarno, kjer 

v sproščenem pogovoru analiziramo in ocenimo proda- 

aktualno 

Najboljša storitev 

jo. Najprej se prodajalec oceni sam, nato pa sledi ocena 

trenerke in nasveti za izboljšanje prodajnega pogovora s 

stranko. Osredotočimo se na tiste prodajne faze, kjer se 

pokažejo pomanjkljivosti v znanju teorije, ki so jo pridobili 

na šolanju. To obnovimo in ponovno obrazložimo. 

Nato sledi »domača naloga«, kjer prodajalci opišejo koristi 

za konkretne produkte, ki jih v nadaljevanju aktivno 

prodajajo strankam. 

Najpomembnejšo vlogo pri uvajanju Najboljše storitve 

pa ima poslovodja, ki sproti, aktivno, predvsem 

pa vsakodnevno spremlja, usmerja in ocenjuje vsakega 

prodajalca. S tovrstnimi treningi želimo prodajalce resnično 

spodbuditi k aktivni dodatni in navzkrižni prodaji 

papirniških in knjižnih produktov. Določene enote so se 

Najboljše storitve lotile zelo predano. Skupaj so zavihali 

rokave in rezultati se kažejo v bolj prijaznem odnosu do 

strank, večji dodatni prodaji in boljšem vzdušju v trgovini. 

Ekipa Katje Sladič iz Domžal se je odločila, da vsak 

ponedeljek izžrebajo lističe, na katerih so zapisani različni 

papirniški in knjižni artikli. Na ta način se knjigarji intenzivno 

ukvarjajo tudi s papirniškimi produkti in obratno. 

Artiklom morajo določiti lastnosti (tako celotna ekipa 

bolje spozna artikle) ter te lastnosti artikla »prevesti« 

v koristi za kupca. Največ so vredne koristi, ki v kupcu 

vzbudijo čustva. K vsakemu artiklu morajo poiskati tudi 

artikle za dodatno prodajo. Del ekipe iz Domžal je svojo 

prakso tudi v živo predstavil na nedavni Maloprodajni 

konferenci, kjer smo poslovodjem predstavili najboljše 

prakse iz posameznih poslovnih enot. Poleg prepotrebnega 

osvajanja znanja o artiklih tak način dela spodbuja 

timsko delo, usmerjeno v osvajanje znanja o argumentih, 

ki kupca spodbudi k nakupu. 

Del ekipe iz Domžal, kjer so se predano lotili projekta Najboljša storitev

aktualno NaGLaS MAJ 2012 

8 

Trening je zelo intenzivno potekal tudi v City parku. 

Irena Gale je svoji ekipi zelo hitro razdelila domače 

naloge. Vsak prodajalec si je izbral knjigo in predstavil 

prednosti, koristi ter pet predlogov navzkrižne prodaje za 

izbrano knjigo, nato pa so skupaj ugotavljali napake in 

pomanjkljivosti. Pomembno je, da prodajalci med seboj 

več komunicirajo in si izmenjujejo znanje, ker je vsak 

strokovnjak na svojem področju in vsi vsega ne vemo. 

Zelo pomembno je vzdušje v enoti in pozitivna energija! 

Maja Zorč je bila zelo izvirna in je v svoji poslovni 

enoti obesila ogledala, na katerih so narisani smeškoti. 

Tako bodo obrazi njenih sodelavk, ko se bodo pogledale 

v ogledalo, in to punce rade počnemo, še bolj nasmejani. 

Da bi bili obrazi prodajalk še bolj nasmejani ... 

Brain storminga so se lotili tudi v Mestni knjigarni 

Maribor. Poslovodkinja Maja Močnik Kočunik z zvrhano 

mero igrivosti in inovativnosti motivira ekipo. Med 

sabo odigrajo vloge kupcev in prodajalcev ter z vključevanjem 

vseh faz trenirajo prodajne pogovore z vsemi 

tehnikami in znanjem, ki so ga pridobili na izobraževanju. 

Na ta način za izbrane produkte pridobivajo ideje 

za prednosti in koristi z vključeno tehniko MOST ter 

tako pospešujejo prodajo artiklov. Tudi Maja je z dvema 

prodajalkama na Maloprodajni konferenci predstavila 

njihove dobre prakse. 

V Qlandiji v Kranju je ekipa Vlaste Slak prenesla 

pridobljeno znanje na plakat z miselnimi vzorci. Ta zajema 

vse prodajne faze in primere ter vsem zaposlenim 

omogoča hiter prenos znanj v prodajni proces. 

Tudi v drugih enotah delo zelo pospešeno poteka, 

izpostavili sva le nekatere prodajalne, ki so aktivno in z 

navdušenjem vstopile v Najboljšo storitev. 

To so najine prve izkušnje s terena. Delo je zelo aktivno 

in včasih tudi naporno. A ko po naših enotah opazujeva 

obraze naših prodajalcev, kako iz resnih in mrkih 

Najpomembnejšo vlogo pri uvajanju Najboljše storitve 

pa ima poslovodja, ki sproti, aktivno, predvsem 

pa vsakodnevno spremlja, usmerja in ocenjuje 

vsakega prodajalca. S tovrstnimi treningi želimo 

prodajalce resnično spodbuditi k aktivni dodatni in 

navzkrižni prodaji papirniških in knjižnih produktov. 

Določene enote so se Najboljše storitve lotile 

zelo predano. Skupaj so zavihali rokave in rezultati 

se kažejo v bolj prijaznem odnosu do strank, večji 

dodatni prodaji in boljšem vzdušju v trgovini. 

postajajo prijazni in veseli in se strank razveselijo, je ves 

najin trud poplačan. 

Le tisti, ki zna, hoče in zmore, bo uspešno uporabil 

pridobljena znanja v vsaki dani situaciji prodaje za zadovoljstvo 

naših strank. 

Plakat iz Qlandije Kranj

NaGLaS MAJ 2012 dogodki 

9 

Bologna po Bologni 

Špela BOŽIČ 

Letošnja Bologna po Bologni, že dvajseta po vrsti, 

bo v knjigarni Konzorcij razprostirala svoj pisani 

svet slikanic in drugih knjig za otroke in mladino 

od 29. maja do 2. junija. 

Sovpadala bo s 40-letnico revije 

Otrok in knjiga ter 20-letnico slovenske 

sekcije IBBY, ki bosta svoja 

jubileja praznovali na mednarodnem 

simpoziju o evropski pravljici 24. in 

Metka ZVER 

Tradicionalni, že 35. dolenjski knjižni 

sejem, ki bo od 14. do 18. maja v prostorih 

Galerije Krka Novo mesto, tudi 

letos organizirajo: Mladinska knjiga, 

Mestna knjigarna Novo mesto, KUD 

Krka in Knjižnica Mirana jarca Novo 

mesto. Sejem bo predstavil celotno 

knjižno produkcijo slovenskih založb 

zadnjega leta na enem mestu. Razstavili 

bomo okrog 3000 knjig, ki so 

izšle od maja preteklega do maja teko- 

25. maja v Mariboru. Na letošnji 

prodajni razstavi Bologna po Bologni 

bo razstavljenih okrog 500 naslovov 

iz Anglije, Amerike, Nemčije, 

Italije in Francije, med njimi pa se bo 

našla tudi kakšna bolj »eksotična« 

od zmagovalk letošnjega Bolonjskega 

sejma. Pa naj omenim le nekatere: 

François Place, Le secret d’Orbae, 

Éditions Casterman, Belgija; Anna 

Czerwińska-Rydel, Wszystko gra, 

ilustracije Marta Ignerska, Wytwórnia, 

Poljska; José Manuel Mateo, 

Migrar, ilustracije Javier Martínez 

Pedro, Ediciones Tecolote, Mehika. 

Strokovno vodenje po razstavi bo 

kot vsako leto do sedaj vodila mag. 

Tilka Jamnik. Vljudno vabljeni. 

35. dolenjski knjižni sejem 

čega leta, torej več ali manj vse nove 

slovenske knjige, izpostavili pa bomo 

pomembnejše izdaje zadnjega leta in 

obiskovalcem o njih posredovali strokovne 

informacije. 

Del sejma so tudi spremljevalne prireditve, 

med katerimi je najbolj odmeven 

in že tradicionalno odlično 

obiskan otvoritveni večer. 

PROGRaM SPREMLjEVaLNIH 

PRIREDITEV 

OTVORITEV 

torek, 15. 5., ob 20. uri 

O Angelih in Tonetu Pavčku 

gosta večera Saša Pavček in Ciril 

Zlobec 

Tone Pavček je dokončal pesniško 

zbirko o angelih nedolgo, preden se 

je po bitki s hudo boleznijo poslovil. 

Za pesniško zbirko Angeli je napisal 

štiriinštirideset pesmi. V njih ni 

spregovoril o nadnaravnih bitjih, 

ampak so v svoji virtuozni igri čudovita 

hvalnica največji dragocenosti – 

življenju. Angeli so, tako kot ljudje, 

zelo raznoliki, a skoraj vedno pripravljeni 

storiti kaj dobrega. 

Čaka nas otvoritveni večer, poln 

verzov in spominov na vedrega poeta 

Toneta Pavčka. 

POMEN ZGODBE V FILMU 

sreda, 16. 5., ob 20. uri 

Pogovor z dolenjskimi režiserji. Z 

nami bodo Rok Biček, Klemen Dvornik, 

Nejc Gazvoda in Žiga Virc. 

OBMOČNO SREČaNjE 

NajMLajŠIH LITERaTOV 

OSNOVNIH ŠOL 

četrtek, 17. 5., ob 17. uri 

gost pisatelj Tadej Golob 

Kot vsako leto bo tudi tokrat zaključek 

knjižnega sejma namenjen šolarjem 

dolenjskih osnovnih in srednjih šol, ki 

bodo predstavili svoje literarne ustvarjalne 

začetke. Najboljši med njimi 

bodo prejeli nagrade, ki jih podeljuje 

Zveza kulturnih organizacij Dolenjske. 

Knjige bo v času sejma moč kupiti z 

10 % popusta.

anketa 


10 

Ali kupujete knjige tudi v antikvariatu? 

Zlatko Sarajlija, Grafika Soča 

Redkokdaj kupim knjigo v antikvariatu. 

Nazadnje sem kupil kuharico 

in jo podaril. Vedno pa rad zaidem 

vanj, saj ima antikvariat tak poseben 

vonj. V Novi Gorici žal ni tovrstnega 

prodajnega mesta, a v Ljubljani ga rad obiščem. 

Pred letom dni sem bil v antikvariatu na otoku Iona na 

severu Škotske. Nisem kupil knjige, ampak kamen. No, 

tudi tega sem podaril. 

Tine Logar, MKZ 

Kakor koli se že sliši nenavadno, 

moram priznati, da kljub temu, da 

knjige zapolnjujejo velik del mojega 

poklicnega in zasebnega življenja, 

nisem razvil navade, da bi po njih 

stikal tudi v antikvariatih. Stare tiske si vedno z veseljem 

ogledam na priložnostnih ali stalnih razstavah tako v 

Sloveniji kot tujini, v antikvariat pa zavijem le, če me k 

temu prisili nuja, največkrat prošnja kakega prijatelja, ki 

želi kupiti knjigo, ki je že zdavnaj pošla, pa je prepričan, 

da mu jo bom jaz brez težav priskrbel. Žal sem tudi v takih 

primerih večinoma neuspešen … Tudi doma hranim 

le malo knjig, ki sem jih kupil v knjižnem antikvariatu, 

med njimi pa mi je najbolj pri srcu knjižica Mirana Jarca 

Človek in noč s pesnikovim podpisom. Večino knjig, 

za katere sem menil, da so pomembne, pa sem podaril 

knjižnici, saj sem prepričan, da je bolje, če si jih lahko 

ogleda širok krog bralcev, kot pa da so stisnjene na mojih 

knjižnih policah. 

Mateja Trojanšek, MKZ 

V antikvariat zavijem le redko, čeprav 

ima antikvariat zame poseben 

čar, kot nekakšna skrinja knjižnih 

zakladov. Sem pa letos res kupila 

eno knjigo v antikvariatu v Mariboru, 

ki sem jo že nekaj časa iskala. Šlo je za knjigo Vrnitev 

Anekdoti iz telefonskega studia 

Svetovalka kliče stranko in ji ponudi knjigo Čas odločitev. 

Stranka odgovori: »A čas za ločitev? Ja, tudi to bi bil 

že čas, mi je mož že večkrat rekel, da se bo ločil.« 

Brownovega najmlajšega, ki sva jo s sestro v otroštvu 

zelo radi prebirali, potem pa se je izgubila med sorodniki 

in ni bila nikdar več vrnjena. Res sem jo našla in jo 

ponovno vključila v družinsko knjižnico. Drugače pa po 

antikvariatih bolj »firbcam«, če imam kdaj čas, kar pa ni 

prav pogosto. Ker sicer kupujem nove knjige, največ seveda 

pri Mladinski knjigi, si starejše knjige raje sposodim v 

knjižnici, saj bi mi sicer doma že zmanjkalo prostora za 

vse knjige, ki si jih želim večkrat brati. 

jelka Horvat, MKT 

Tudi sama se profesionalno ukvarjam 

s starinami in umetninami, zato 

so mi stare knjige, grafike in drug 

tiskan material zelo blizu. Ker to ni 

moje ozko strokovno področje, sem 

toliko bolj radovedna, kaj vse skriva knjižni antikvariat, 

predvsem naš Trubarjev na Mestnem trgu, ki ima posebno 

dušo, predvsem zaradi tradicije in duha, ki vlada 

v tem prostoru. Če pa gospo Stanko povprašam o čem, 

kar me zanima, in dobim poznavalski odgovor, je moj 

obisk bogato poplačan. Tudi z nakupom kakšne stare 

izdaje ali pa samo brskanjem po policah. 

Boris Komazec, MKT: 

Težko bi rekel, da sem kupec v antikvariatu. 

Na polici imam samo 

za prste ene roke knjig, ki izvirajo 

iz antikvariata. To so Sredi zemlje 

stojim: poezija nerazvitih ljudstev, 

zbirka Kitajska lirika, drobna knjižica pesmi Li Tai Poja 

v čudovitem prevodu Alojza Gradnika, potem Partizanska 

bolnišnica Franja s podpisom dr. Franje ter faksimilirana 

izdaja Komunističnega manifesta. Na neki zabavi 

Cankarjeve založbe sem po hudem boju zlicitiral še Izbrana 

dela Marxa in Engelsa, za katera tudi predvidevam, da 

izvirajo iz antikvariata, to pa je vse. Včasih, ko prejmem 

lično brošuro Trubarjevega antikvariata Redko in lepo, 

me prime, da bi še kaj kupil, vendar me potem, tako po 

Smolarjevo, žal tudi mine. 

❧ 

Svetovalka kliče gospoda (letnik 1927), pa se oglasi njegova 

žena. Vpraša jo, ali bi lahko govorila z gospodom. 

V ozadju pa sliši gospoda: »Ne bom se oglašal na telefon, 

sem bolan.« 

Žena pa mu odgovori: »Le pridi, pridi. Živ si pa še.«

NaGLaS MAJ 2012 osebnost meseca 

11 

Sašo Susman 

Naj se vrnem nekaj let nazaj. »Hej, ali ste slišale, da pride 

nov pripravnik. Mi je tajnica povedala, da ga je videla, 

ko je bil pri Cundiju (Andrej, oprostite za ta domači izraz) 

na razgovoru. Čisto klasičen ekonomist, ki se mu 

že na daleč vidi togost, »poštirkana« srajca, kravata in 

tista neprestana želja po preverjanju zneskov oziroma 

uravnoteženju leve in desne strani bilančnega stanja,« je 

žvrgolela sodelavka, ki je bila v malo boljših odnosih s 

takratno tajnico. Saj bi napisala imena, pa vem, da bi se 

Pirc Musarjeva takoj vtaknila v zasebnost podatkov. Ni 

kaj, slišati je, da naš Naglas seže v deveto vas. 

Vse te informacije seveda, tako kot po navadi, niso 

bile točne. Saj veste, da ženske rade povemo malce več, 

samo da pritegnemo pozornost. Prišel je novi sodelavec, 

ki pa je deloval preplašeno in mirno. Pa saj ni čudno, ko 

vstopi moški v oddelek, kjer domujemo pretežno ženske, 

za nameček pa še pripravnik. Je pa presenetljivo hitro pridobil 

naše zaupanje in všečnost, tako da je kmalu postal 

naš. In to velja še danes. Seveda je v tem času pridobil 

status, ko brez sramu pogleda kateri koli sodelavki, s 

katero govori, v oči. To isto velja tudi v moški družbi. 

Valery (spet zaradi Nataše) mi je naročila, da ne 

smem več kot toliko napisati o njegovih delovnih področjih, 

zato moram kar hitro preiti na druge teme. Ker 

mora biti sestavek le za eno stran Naglasa, vam napišem 

le naj…naj pomembnejše. Se kar ne morem odločiti, ali 

je to košarka ali »kuhavn'ca«. Ko sem doma omenila 

mojemu »decu«, je takoj izstrelil: »Košarka seveda.« Pred 

več kot štirimi leti sta ga na jesenskem izboru v Tuhelju 

andreja SUBaŠEVSKI Dunja KOFLER 

Saško, Saši, Susi in še bi lahko naštevala 

imena, na katera se odziva, 

predvsem ženskemu klanu. Pri moških 

pa je preprosto Sašo ali celo 

Susman. 

(Hrvaška) ogledovala in kasneje izbrala v ekipo košarkarjev 

Modrina »coach« kluba Kristi in kapetan Yanes. 

Ker je bil Sašo s predlogi in pogodbo zadovoljen, je takoj 

podpisal in od tedaj vseskozi zastopa belo-modre barve 

kluba. V igri je nepopustljiv, vedno z željo zmagati. Zato 

večkrat prisluži kakšen udarec »pod rebra«, ki pa ga seveda 

ne ustavi v njegovih prodorih proti košu. Dobila sem 

informacije, da je tudi odličen metalec trojk, vendar pa je 

v zadnjem mesecu nekaj zmotilo njegovo »mirno rokco«. 

Morda je v teh pomladnih dnevih kaj v zraku, kar je zmotilo 

njegovo psihološko pripravljenost. Hm hm, kaj vem. 

Morda se bomo morale ženske urgentno sestati v gnezdu 

in ugotoviti, ali morda v kakšnem grmu tiči zajčica. 

Zelo blizu, če ne kar v roki, mu je tudi že omenjena 

kuhalnica. To sem izvedela iz strogo zaupnih nevladnih 

virov. Res je, da nam še ni pripravil kulinaričnega popoldneva, 

vendar verjamem, da se bo zgodilo tudi to. O 

tem vam bom napisala v bližnji prihodnosti. Lahko pa 

napišem njegovo izjavo: »Kdor pozna recept za odlično 

mehko kuhano jajce, je pravi kulinarični mojster.« Morda 

vam ga zaupam na koncu zgodbe. 

Aha, še nekaj: zelo rad se zabava. Če mu je druščina 

všečna, pa prevzame mesto zastavonoše, ko že vsi drugi 

obmolknejo. Znani so mu vsi glavni elementi dobre zabave, 

od petja in plesa do humornih vložkov in celo do 

seznama odhodov vlakov nekje do 11. ure dopoldan. Naš 

Bojči lahko pritrdi napisanemu, kajne? 

Za zaključek pa vendarle še malček službenega. Sašo 

je odličen in sposoben delavec in še boljši sodelavec. Vedno 

vsakmur priskoči na pomoč. Večkrat se odpravi na pot v 

naša podjetja na JV. Le kako bi Jasna v Sarajevu funkcionirala 

brez njega? Pa tudi v Beogradu ga imajo radi. Pomoč, 

učenje, razlaga ali čisto preprosto posvetovanje o računovodskih 

skrivnostih. Včasih premišljujem, da še ni napisane 

kuharice o teh zadevah. Ideja je kuharica z računovodskimi 

skrivnostmi: katera jed sodi k pozitivni bilanci, katera se 

prileže k dobičku, katera k rdečim številkam, katera … 

P. S.: Ja, ja, saj vem, recept: jajce kuhaj v hladni 

vodi, dokler ta ne zavre. Potem izmoli en očenaš, če grešiš 

veliko, pa dva. Odstaviš posodo z ognja in pustiš jajce v 

vodi, dokler ta ne postane mlačna.

predstavljamo se 

Komisioniranje MKT 

Franci Habjan Nace Hribar 

V skladišču Mladinska knjiga Logistika 

imamo oddelek, kjer se pripravlja 

blago za MK Trgovino (MKT), ki 

ga imenujemo kar »Papirnica MKT«. 

Blago, ki ga vidite v izložbah knjigarn 

in papirnic, gre večinoma skozi naše 

roke. Da pa blago pride do knjigarne 

ali do končnih kupcev, je treba opraviti 

postopek priprave blaga. Ta postopek 

izvajajo komisionarji (Franc Cmrekar, 

Rasema Babačič, Hedviga - Silva Bračnik, 

Petra Maček, Majda Zorn, Mirzet 

Hadžič, avguštin Leben), pakerji (anja 

Vesel, Robi Kocjančič, Simona Hafner, 

armin Crnolić), izvoznik Zlato Herman 

ter koordinatorja Bojan Mencinger in 

Franci Habjan. Pri povečanem obsegu 

dela pa dobimo pomoč še z drugih 

oddelkov, predvsem z oddelka knjige. 

Koordinatorja pa nadomešča Nace 

Hribar. 

Pri celotnem postopku je zelo pomemben 

računalniški program Basi, 

preko katerega se vodi ves program 

priprave. Najprej preko računalniškega 

sistema sprejemamo naročila, 

ki nam jih posredujejo iz MKT-ja. Ta 

naročila se razdelijo po blokih glede 

na relacijo in na datum dostave. Posebna 

skupina so osebni dvigi, ki se 

pripravijo prioritetno, saj kupci sami 

pridejo po blago. Ko so nalogi razdeljeni 

in pripravljeni za izpis, si komisionarji 

izpišejo naloge za pripravo. 

Vsak tak dokument je opremljen s 

številko dokumenta, skladiščno lokacijo, 

kjer je blago, črtno kodo artikla, 

nazivom artikla z zahtevano količino 

za izdajo. Na dokumentu je tudi črtna 

koda, ki je berljiva s skenerjem 

črtnih kod. Komisionar z ročnim paletnim 

viličarjem vijuga med regali v 

skladišču in nabira blago z lokacij. 

Za blago, ki ga komisionar ne doseže, 

poskrbi izvoznik, ki tako blago 

pripravi in pripelje na točno določeno 

mesto. Ko je nalog pripravljen, 

Za postopek priprave blaga skrbijo zaposleni v »Papirnici MKT«. V prvi vrsti (od leve proti 

desni): Franci Habjan, Mirzet Hadžić, Bojan Mencinger; v drugi vrsti: Hedviga Bračnik, Majda 

Zorn, Simona Hafner, Anja Vesel, Rasema Babačič, Armin Crnolić, Franc Cmrekar. 


12 

ga komisionar računalniško potrdi, 

tako da s skenerjem prebere kodo, 

in blago zapelje v ustrezno pakirnico. 

Imamo namreč dve pakirnici, v eni se 

pakira dostava po Ljubljani, v drugi 

pa vse preostale relacije po Sloveniji. 

Vsak komisionar ima svojo delovno 

kartico z imenom in priimkom 

ter črtno kodo. To kartico uporablja 

za izpis nalogov in za njihovo potrditev. 

S pomočjo računalniškega programa 

imamo tako vedno pregled, 

kdo ima kateri nalog, kateri so še 

za pripravo in kateri so že narejeni. 

Od prispetja naročila v sistem in do 

zaključka priprave dobiva različne 

statuse. 

Ko komisionar pripravi blago 

in ga dostavi v pakirnico, ga prevzame 

paker, ki vse blago računalniško 

preveri, tako da s skenerjem prebere 

črtne kode na artiklih, potem pa jih 

zapakira v enega ali več paketov. Če 

artikel ni pravi, ga sistem na to opozori. 

Težava nastane le pri artiklih, 

ki nimajo kode ali pa imajo napačno. 

V takem primeru mora paker pri koordinatorju 

preveriti, ali gre za pravi 

artikel. Vsak paket se opremi s paketno 

etiketo, na kateri je naziv kupca, 

relacija dostave in številka kartona. 

Zadnji paket ima ob številki še oznako 

X. Ko paker zapakira vse artikle 

z naročila, izpiše tudi dobavnico in 

jo priloži paketom. Pakete zloži na 

palete glede na relacijo. 

Pakirnice so opremljene s pakerskimi 

enotami. Ena pakerska enota 

vsebuje računalnik z igličnim ali laserskim 

tiskalnikom, ročnim in namiznim 

skenerjem črtnih kod. 

Da ta postopek poteka nemoteno 

in da so vsa naročila natančno 

in pravočasno pripravljena, skrbi 14 

zaposlenih. Nekateri so zaposleni za 

nedoločen čas, drugi za določen čas 

ali preko agencije. Ta številka se je 

kar spreminjala, saj se sistem dela izboljšuje. 

Tako sedaj delo opravimo v 

eni izmeni, še pred nekaj leti pa smo 

ga v dveh izmenah.

Náglasak 

Prilog Náglasak namijenjen je čitateljima grupe Mladinska knjiga u inozemstvu. 

Priloga Náglasak je namenjena bralcem družb Mladinske knjige v tujini. 

“Kafkin prijatelj” dobitnik nagrade HAZU 

Maja KECERIN iz arhive MOZaIKa KNjIGa 

Roman Mire Gavrana »Kafkin prijatelj« 

dobitnik nagrade HaZU za najviša znanstvena 

i umjetnička dostignuća u RH 

Predsjedništvo Hrvatske akademije 

znanosti i umjetnosti (HAZU) donijelo 

je odluku o dobitnicima nagrada 

HAZU za najviša znanstvena i 

umjetnička dostignuća u Republici 

Hrvatskoj za 2011. godinu. 

Nagrada za područje književnosti 

dodijeljena je književniku i dramskom 

piscu Miri Gavranu za roman 

»Kafkin prijatelj«, objavljen u izdanju 

Mozaika knjiga 2011. 

Odbor za nagrade u obrazloženju 

ističe Gavranov stil koji obilježavaju 

izbor stvarnih povijesnih likova, »visoko 

odnjegovan standardni hrvatski 

jezik, kronikalni stil te pokušaj rekonstrukcije 

djelatnosti naslovnih likova s 

obzirom na njihove nepoznate, skrivene 

ili brižno tajene psihičke osobine«. 

Roman Kafkin prijatelj govori o 

životu Maxa Broda i Franza Kafke. 

Radnja se događa pretežito u Pragu 

a djelomično i u Beču, Berlinu i Tel 

Preseljenje klupskog centra u Splitu 

Boško GajDOBRaNSKI iz arhive MOZaIKa KNjIGa 

Klupski centar Svijeta knjige u Splitu 

se 2. svibnja 2012., nakon 21 godine 

poslovanja, preselio iz Dominisove 3 

na novu lokaciju - u knjižaru Miroslav 

Krleža, koja se nalazi u neposrednoj 

blizini stare lokacije, na adresi Kraj Sv. 

Marije 1. Preseljenjem klupskog centra, 

iskusne djelatnice Senka Longin 

i Milena Delić priključit će se knjižarskom 

timu kojeg vodi Kristina Vrankulj. 

Avivu. Uz poznate pisce među glavnim 

likovima su žene koje su njih 

dvojicu odredile. Bit romana je u 

ispreplitanju emotivnog i literarnog 

života. Autor je oslikao europski kulturni 

književni prostor u rasponu od 

1903. do 1924. godine te s jednim 

skokom u Tel Aviv 1954. 

Odluku o nagradama Predsjedništvo 

HAZU donijelo je na temelju 

prijedloga i mišljenja razreda HAZU, 

Izvješća Odbora za nagrade i pismenog 

glasovanja članova Predsjedništva, 

a nagrade su dobitnicima uručene 

na svečanoj sjednici. 

„Franz se vratio pisanju. Nenadano 

kao što je došla njegova 

depresija je popustila. Ponovo 

se znao nasmijati, nije više izbjegavao 

društvo kolega studenata. 

Max je bio sretan zbog 

toga, iako je u dubini duše osjećao 

da će Franz i u budućnosti 

biti svoj najopasniji neprijatelj 

te da će ga uvijek morati držati 

na oku. I ma koliko se njih dvojica 

jedan drugome najiskrenije 

povjeravali, znao je da će najdublju 

tajnu svoje intime zauvijek 

morati sačuvati samo za sebe.“


“Tito i drugovi” napokon iz tiska 

14 

Maja KECERIN 

Napokon izašla iz tiska dugo očekivana knjiga TITO 

I DRUGOVI Jože Pirjevca na hrvatskom jeziku. 

Početkom travnja 2012. izdali smo 

knjigu TITO I DRUGOVI. Već mjesec 

dana nudili smo je u pretplati što 

je polučilo vrlo dobar rezultat te su je 

svi sa nestrpljenjem dočekali. 

Predstavljanje knjige organizirali 

smo u Hrvatskom društvu likovnih 

umjestnika – bivši muzej socijalističke 

revolucije. Knjigu su predstavili uz 

samog autora, urednik hrvatskog izdanja 

Vid Jakša Opačić, povjesničar 

prof.dr.sc Tvrtko Jakovina te predsjednik 

Savjeta za vanjsku politiku 

i međunarodne odnose RH Budimir 

Lončar koji je i svjedok tog vremena 

te bliski suradnik Josipa Broza Tita. 

Autor predgovora Jakovina 

rekao je kako »svi koji se bave Titom 

privuku interes javnosti«, pa je 

i knjiga »Tito i drugovi« u Sloveniji 

postigla »nevjerojatnu nakladu«. Po 

Jakovininim riječima, u Hrvatskoj, u 

kojoj deseci tisuća ljudi svake godine 

posjećuju Titov rodni Kumrovec, a 

istovremeno se za svibanj najavljuju 

demonstracije protiv zadržavanja 

imena Trga maršala Tita, očito »trideset 

godina (od Titove smrti 1980.) 

nije dovoljan odmak da bi se propitivalo 

Tita, jer Hrvatska živi podjelu«. 

»Glavno pitanje u našem svakodnevnom 

političkom životu i dalje 

je 'Da li Tito ili Tuđman'«, rekao je 

Jakovina. »Nakon raspada Jugoslavije 

i historiografije su podijeljene državnim 

granicama«, rekao je i dodao 

kako je »mnogo novca potrošeno, a 

pitanje je što smo istražili«. »Povijesna 

znanost u te teme mora ulaziti 

više, hrabrije i spremna na raspravu, s 

mogućnošću da i jedna i druga strana 

prihvati argumente«, rekao je i dodao 

kako je on s time vezi »pesimističan«. 

Budimir Lončar pozvao se na srbijansku 

političarku i historiografkinju 

Latinku Perović koja je za knjigu 

rekla da nije riječ »samo o još jednoj 

knjizi, nego o dosad najkvalitetni- 

joj« knjizi o nekadašnjem jugoslavenskom 

predsjedniku. 

Autor je u predstavljanju Titovu 

ulogu ocijenio kao slojevitu, s mnogo 

pozitivnih i negativnih strana, »ali su 

pozitivne strane imale veću težinu i 

veći utjecaj na sve nas«. 

Njvažnijom pozitivnom stranom 

Titove ličnosti Pirjavec smatra njegovo 

djelovanje u Narodnooslobodilačkoj 

borbi. »NOB je bio najveća 

gerila u povijesti, dala je narodima 

povijesnu dimenziju na kojoj su mogli 

izgraditi svoju budućnost«, rekao 

je. Druga je njegova pozitivna strana 

»sukob sa Staljinom, bez kojega ne 

bismo bili to što jesmo. Bez Tita ne 

bi bilo ni pobjede nad Staljinom, to 

je postignuće velikog državnika«. 

Treća je Titova velika kvaliteta 

nesvrstanost, rekao je, pomoću koje 

je »postao ličnost svjetskih dimenzija«, 

a četvrta što je »otvorio granice«, 

ocijenio je autor. 

Negativnosti koje autor knjige 

veže uz Tita jesu »progoni poslije 

rata, Goli otok te obračun s drugovima, 

a (Andrija) Hebrang je možda 

i najveća žrtva«, rekao je. 

Knjiga Tito i drugovi (Tito in 

tovariši), predstavljena je kao djelo 

koje na 750 stranica donosi dosad 

najdetaljniji pregled Titove ratne,


15 

političke i državničke karijere, nove 

detalje iz privatnoga života, njegov 

odnos sa suradnicima poput Milovana 

Đilasa i Edvarda Kardelja, ali 

i niz dosad nepoznatih pojedinosti i 

svjedočenja, te materijale iz privatnih 

i državnih arhiva. 

Nastala je na temelju monografija 

koje je autor objavio u proteklim 

desetljećima, ponajviše Povijesti Jugoslavije 

između 1918. i 1991. godine, 

kao i studije posvećene raskolu 

između Tita i Staljina između 1948. 

i 1949. godine. Autor je knjigom, 

kaže, želio osvijetliti Titov lik, ali i 

naslikati skupni portret političke elite 

koja je djelovala njemu uz bok. 

Promocija knjige Tito i drugovi u okviru XXIV 

Međunarodnog sajma knjige i učila u Sarajevu 

aktualno 

U sklopu XXIV Međunarodnog sajma knjige i učila, na kojem je i Mladinska 

knjiga Sarajevo uzela učešće, upriličena je promocija knjige Tito 

i drugovi, uglednog slovenačkog povjesničara Jože Pirjevca. 

Promocija knjige Tito i drugovi održana je 20. aprila, sa početkom u 

17:45h, u Kući knjige, prostoru predviđenom za promocije tokom sajma. 

Osim samog autora, koji je o knjizi govorio sa puno entuzijazma, svoj 

doprinos promociji dali su i urednik Vid Jakša Opačić, direktor MK Sarajevo 

Boris Golc, te voditeljica marketinga Mozaik knjige Maja Kecerin. 

Promocija je bila veoma posjećena, obzirom da se odazvao veliki broj 

zvanica, kao i posjetitelji sajma. Naslov Tito i drugovi je pobudio veliki 

interes čitalačke publike svih starosnih dobi. 

Na promociji nisu izostali ni predstvanici mnogih izdavačkih kuća, koji 

su pokazali interes za poslovnu saradnju i prodaju ovog naslova. 

Nakon promocije upriličena je posjeta štandu Mladinske knjige, gdje 

su kupci imali priliku da porazgovaraju s autorom i dobiju potpisan 

primjerak knjige. 

Senka Salispahić 

Skladište Mozaika knjiga na novoj lokaciji s novim voditeljem 

Goran MILETIĆ iz arhive MOZaIKa KNjIGa 

Voditelj skladišta-logistike Mozaika 

knjiga od ožujka ove godine je 

Vladimir Malešević, 37-godišnjak sa 

14 godina iskustva u radu na poslovima 

distribucije i logistike. 

Vladimire, recite nam nešto o sebi... 

XXRođen sam u Zagrebu i imam 37 godina. U braku 

sam 10 godina i imam troje djece. U Mozaik knjiga sam 

došao iz tvrtke A1 direkt gdje sam radio 2 godine kao 

voditelj u odjelu distribucije. 

Gdje se sada nalazi skladište i kada je otvoreno? 

XXNovo skladište se nalazi u Svetoj Nedjelji, u logističkom 

centru Zagreb i u sklopu je tvrtke Radin. Na ovoj 

lokaciji poslujemo od sredine veljače 2012. godine. U 

našem je skladištu zaposleno 25 ljudi. 

Što je Mozaik knjiga dobio preseljenjem skladišta na ovu 

lokaciju? 

XXPreseljenjem u novo, moderno, visokoregalno skladište 

znatno su se poboljšali uvjeti rada zaposlenicima i 

osiguran je prostor za skladištenje knjiga i ostalih artikala 

po najmodernijim standardima. 

Kakvi su vam planovi? Što očekujete od vašeg odjela, tj. 

vaših kolega u sljedećem periodu? 

X 

X Od odjela i svih mojih kolega očekujem još ozbiljniji 

pristup i profesionalnost u radu, kao i bolju komunikaciju 

s ostalim odjelima Mozaika knjiga. Na taj način 

ćemo im moći osigurati kvalitetnu potporu, redovitu i 

točnu isporuku pošiljaka kako pravnim tako i fizičkim 

osobama, a sve u cilju jačanja konkurentnosti, širenju 

poslovanja i stvaranja najkonkurentnijeg knjižarskog 

lanca na hrvatskom tržištu.


Idemo na pivo u koricama! 

16 

Maja KECERIN 

Zapisi Mladena Klemenčića Idemo na 

pivo! svojevrstan su pivski putopis 

u kojem autor prema zemljopisnom 

ključu priča priču o pivu i to kako o 

njegovoj proizvodnji tako i o kulturi 

ispijanja piva u pojedinoj zemlji. Izbor 

piva i pivnica sasvim je osoban, a autor 

želi raspraviti neke stereotipe u vezi 

s pivom, ispričati zanimljive pričice 

koje stoje u pozadini pojedinih pivskih 

naziva, znakova i simbola, ukazati na 

širi kulturološki aspekt pivarstva i potrošnje 

piva, a naposljetku i preporučiti 

neke manje poznate pivske vrste, kao 

i mjesta u različitim zemljama i gradovima 

gdje se može popiti dobro pivo i 

osjetiti prava pivnička atmosfera. 

Ovi pivski eseji, koje posljednjih godinu 

i pol dana u kulturnom dvotjedniku 

Vijenac, koji izdaje Matica 

hrvatska, objavljuje leksikografski 

savjetnik Mladen Klemenčić, sada 

su dostupni i ukoričeni. 

U Uvodu je autor zapisao: Putovanja 

doživljavamo na različite 

načine. Nekomu je najvažnije obići 

najpoznatije spomenike i muzeje, 

drugomu je glavno nabaviti karakteristične 

suvenire, trećemu su u prvom 

planu fotografije, pa sve što vidi 

nastoji ovjekovječiti fotoaparatom, a 

ima i takvih koji na putovanju najviše 

vremena provedu u trgovinama. 

Mene, i dok putujem i boravim 

u stranim zemljama, najviše zanimaju 

svakodnevni život i ljudi, a nerijetko 

j druženje s ljudima, dobrim 

prijateljima ili slučajnim nazočnicima 

svejedno, bilo povezano s pivom 

i mjestima gdje se pije pivo. 

Kada sam počeo samostalno putovati 

kao tinejdžer u 1970-im godinama, 

o pivu nisam znao gotovo 

ništa. Kada bi barmen u engleskom 

pubu moju narudžbu piva dočekao 

protupitanjem bitter or lager, ja bih, 

izgubljen u mnoštvu nepoznatih naziva 

i lijepoga pivskog znakovlja, redovito 

ostao zatečen. O vrstama piva, 

načinima i mjestima proizvodnje, o 

pivnicama i gostionicama, o ikonografiji 

i simbolici pivske i pivničke kulture 

nisam znao ništa. S vremenom, 

dobrim dijelom zahvaljujući i ljudima 

koje sam upoznao, naučio sam ponešto 

o pivu. Zemlje i gradove počeo 

sam prepoznavati i međusobno razlikovati, 

između ostaloga, i prema pivu. 

Kada sam putna iskustva i dojmove 

počeo zapisivati, našlo se tu 

mjesta za koješta pa tako i za pivo. 

Bilješke usredotočene baš na pivo radio 

sam isprva za sebe, bez jasna plana 

kako ih objediniti u veću cjelinu. 

Tek zahvaljujući suradnji s Vijencem, 

književnim dvotjednikom za umjetnost, 

kulturu i znanost u nakladi 

Matice hrvatske, zapise o pivu počeo 

sam redovito objavljivati u kolumni 

posvećenoj pivu i nazvanoj Idemo na 

pivo. Većina zapisa ukoričenih u ovoj 

knjizi prvi je put objavljena u okviru 

spomenute pivske kolumne u Vijencu, 

a ovdje su tek neznatno preinačeni i 

prilagođeni drugom obliku izdanja. 

Izbor piva spomenutih u ovim 

zapisima rezultat je osobnog doživljaja. 

Pisao sam o onome što sam 

osobno kušao i vidio, stoga ova knjiga 

ne može biti pivski vodič objektivne, 

referentne naravi. ona je moj 

osobni best of beer, no vjerujem da 

i takva može pomoći nekomu da se 

bolje snađe i da na nekom mjestu 

odabere dobro, a ne bilo kakvo pivo, 

ili pak da u nekom gradu pronađe 

dobru pivnicu. Nazivi piva, pivnica i 

pivovara, kao i sva ostala faktografija, 

pisani su s najvećom mogućom 

pozornošću, a onda valjda i točnošću. 

Dugogodišnje profesionalno 

iskustvo rada u pripremi enciklopedija 

i atlasa trebalo bi poslužiti kao, 

nadam se, uvjerljivo jamstvo za prethodnu 

tvrdnju. Tekstove prati ograničen 

broj ilustracija, koje dijelom vizualiziraju 

pojedine detalje, a dijelom 

će ipak čitatelju, nadam se, zornije 

dočarati pivski ambijent. Kao predlošci 

za ilustracije poslužile su pivske 

etikete ili druge memorabilije iz moje 

priručne zbirke, odnosno fotografije 

koje sam snimio osobno. 

Zapisi su organizirani prema zemljopisno 

ključu: velika većina odnosi 

se na konkretnu zemlju ili grad. 

Zemlje s bogatijom pivarskom tradicijom 

tematizirane su u nekoliko zapisa, 

a otale sa po jednim. Tek rijetki 

zapisi sadržajem su općeniti, bez jednoznačna 

zemljopisnog okvira. 

Predstavljanje knjige bilo je u 

travnju u KOTA baru uz predstavljače 

renomirane hrvatske književnike i 

prijatelje samog autora Ratka Cvetnića 

i Gorana Tribusona. Riječ, dvije 

rekao je i glavni urednik Mozaika 

knjiga Zoran Maljković. Nakon predstavljanja 

knjige i prisjećajući se mladosti 

i ispijanja piva, svi su nazdravili 

i popili pivo Daruvarske pivovare 

koja je bila i pokrovitelj promocije.

NaGLaS MAJ 2012 urednica priporoča 

17 

urednica priporoča 

Karel in Marjeta Natek: 

SVET V PRESEŽNIKIH 

Uredila: Barbara Zych 

Knjiga svetovnih čudes 

urednica priporoča urednica priporoča urednica priporoča urednica priporoča urednica priporoča 

Pred več kot letom dni in pol je 'prišla' 

na založbo zamisel o knjigi, ki 

bi zbrala med svojimi platnicami 

zakladnico svetovnih 'naj' naravnih 

pojavov in veličastnih del človeških 

rok. Polagoma, iz srečanja v srečanje 

in iz besede v besedo, se je razvijala 

in prerasla v navduševanje ter nato 

v delo. 

Karel in Marjeta Natek sta priznana 

geografa, njuno sodelovanje pri izdajah 

Mladinske knjige traja že leta 

in se je zapisalo v atlase največje slovenske 

založbe. Vendar ideja za Svet 

v presežnikih ni zrasla ob njih. Porodila 

se je ob njunem dotlej največjem 

samostojnem projektu, monografiji 

Države sveta. Priprava takega dela 

zahteva dolgotrajno iskanje in preverjanje, 

seveda tudi popravljanje 

in vzporejanje s podobnimi projekti 

in njihovimi izsledki. Ob tem se podatki, 

znanje in zamisli združujejo 

v nove pomenske enote in odpirajo 

nove navezave. Gradivo zaživi novo 

življenje in najde nove oblike. Tako 

je bilo tudi v primeru Sveta v presežnikih, 

saj avtorja sama poudarjata, 

da je začel nastajati »ob robu Držav 

sveta«. 

Avtorja sta zasnovala knjigo, ki 

se v prvem delu posveča osupljivim 

naravnim pojavom, kot so oceani in 

morja, gorstva, otoki, slapovi, ognjeniki, 

v drugem pa dosežkom človeštva 

– mestom, železnicam, mostovom, 

predorom. Izbor temelji na preverljivih 

podatkih, ki pa niso nujno 

enoznačni in nespremenljivi. Pri naravnih 

znamenitostih je to nekoliko 

lažje, čeprav so tudi te v zadnjem 

času izpostavljene spremembam, na 

kakršne doslej nismo bili navajeni: 

hitro topljenje ledenikov, nove rečne 

poti, širjenje puščav ali dvigovanje 

gladine oceanov. Avtorja sta morala 

včasih reševati prav nenavadne dileme, 

recimo – ali naj se višina gora 

meri z ledeno kapo ali brez nje? Je 

globina svetovno znanega brezna 

tista, ki jo navaja pred letom dni 

objavljena knjiga, ali pa se je vanj 

pred kratkim spustila nova odprava 

in prodrla še globlje? Še večje pa je 

seveda tveganje pri znamenitostih, 

ki nastajajo z delovanjem človeka. 

Ne gre le za mesta, ki se spreminjajo 

iz dneva v dan in je današnje število 

njihovih prebivalcev lahko že jutri 

zastarel podatek (s čimer se nenehno 

menjajo tudi nazivi največjega, 

drugega največjega, tretjega največjega 

…), ali za osupljive zgradbe in 

gradnje, ki se prehitevajo po dolžini 

in višini v svetovni tekmi za prestiž. 

Včasih se vam lahko zgodi, da tik 

pred dokončanjem redakcije prijatelj 

pove, da cesta Khardung La v 

Ladaku ni več makadamska, ampak 

so jo asfaltirali, on bo ja vedel, saj je 

bil pred kratkim tam! In se v knjigi 

znajde novi podatek, tako kot tudi 

pojasnilo avtorjev, da Karakorumska 

cesta, »absolutno najvišja cesta na 

svetu, po kateri se je možno peljati 

z avtomobilom«, kakor običajno 

navajajo, vendarle ni najvišja, saj se 

najdejo tu in tu in tu prevozne poti, 

ki v resnici potekajo više od te po 

vsem svetu uradno priznane rekorderke. 

Sad tega dela je lepa monografija, 

ena najlepših, kar smo jih v zadnjem 

času izdali pri nas. Bralcu ponuja več 

kot 100 svetovnih čudes, ki jim ponekod 

dodaja še manjše zanimivosti, 

podrobnejše opise ali citate, na koncu 

pa pristavlja kratke opise nekaterih 

redkosti, ki ne sodijo v glavne 

sklope. Tako izveste, kje so izmerili 

najvišjo in najnižjo temperaturo ali 

kje deluje največja vetrna elektrarna 

na svetu. Pregledna in čudovito 

oblikovana knjiga s fotografijami, ob 

katerih se zbujajo skomine po potovanjih, 

priča tudi o delu, ki sta ga 

opravili Mirjam Pezdirc in Snežna 

Alič. In nam govori o nenavadnih 

zakonitostih našega časa, ko živimo 

zazibani v prepričanje, da nas en sam 

klik loči od vsega znanja, ki se kadar 

koli pokaže na internetnem zaslonu 

– v resnici pa še vedno obstaja tudi 

želja po lepem in zanimivem, ki je izbrano 

in zbrano skupaj, tako da lahko 

listamo v miru od slike do slike in 

od besedila do besedila.

strokovno 


18 

Dobre prakse nizozemskega knjižnega trga 

Staša ŽUNIČ 

Dobre prakse nizozemskega knjižnega trga – z 

odlično razvitim transportom in logistiko, predvsem 

pa z odličnim medsebojnim sodelovanjem 

v boju proti recesiji in e-knjigi. 

Navkljub relativno dobrim gospodarskim 

razmeram se tudi nizozemski 

knjižni trg bori s splošno gospodarsko 

recesijo, obenem na prodajo 

tiskanih knjig in knjigarne vpliva 

prodaja tiskanih knjig in v zadnjem 

času e-knjig preko spleta. 

Dobro stoletje star logistični 

center Boekhuis je leta 1871 ustanovilo 

Združenje založnikov in Združenje 

knjigotržcev. V osnovi je center 

za potrebe založnikov in knjigarn 

izvajal skladiščenje in distribucijo 

knjig po celotni državi. Osnovnima 

dejavnostma so nato dodali izvajanje 

administrativnih storitev (naročanje, 

priprava prodajnih analiz, fakturiranje 

itd.) z namenom, da pomagajo 

strankam na vseh področjih, ki jih 

sami ne obvladujejo dovolj dobro, ali 

so zanje predraga. Danes v Boekhuisu 

skladiščijo 80 000 naslovov, 70 

milijonov izvodov 500 nizozemskih 

založnikov 1500 knjigarnam in 100 

spletnim knjigarnam ter ustvarijo 80 

milijonov prometa. Navkljub odlično 

razviti tehnologiji in optimizacijam 

na vseh področjih so leta 2009 

začeli beležiti upad prodaje tiskanih 

knjig in se začeli ukvarjati z distribucijo 

e-knjig, leta 2011 s tiskom na 

zahtevo. Tisk na zahtevo izvajajo za 

naklade, manjše od 250 izvodov, in v 

primeru razprodanih naslovov. Glavna 

konkurenčna prednost logističnega 

centra je dostava v 24 urah kateremu 

koli kupcu na Nizozemskem. 

In kakšni so po njihovem mnenju 

trendi? Zmanjševanje števila prodanih 

izvodov, padec prodaje tiskanih 

knjig tudi v prihodnje, več tiska na 

zahtevo, rast prodaje e-knjig v nizozemščini 

(10 % knjig). Izgubljeni 

posel že nekaj let nadomeščajo s širitvijo 

na papirniški trg ter trg mode in 

zdravil. Pri prodaji e-knjig Boekhuis 

sodeluje predvsem z nizozemskimi 

spletnimi knjigarnami, pomemben 

delež knjig pa za 25 centov prodajo 

tudi kot posrednik uporabnikom 

Appla in Koba. Prodaja e-knjig skokovito 

raste, saj so leta 2010 prodali 

4000 naslovov, naslednje leto 8000, 

letos pa pričakujejo prodajo 13 000 

naslovov ter 1,5 milijona prometa in 

prvič ustvarjeni dobiček. 

Logistični center NBD Biblion 

že več kot trideset let s knjigami 

oskrbuje vse splošne knjižnice 

na Nizozemskem. Podjetje so ustanovili 

Društvo knjižničarjev (50 % 

lastništva), Društvo založnikov in 

Društvo knjigotržcev (vsak po 25 % 

lastništva). Osnovni cilj podjetja je 

bila racionalizacija stroškov oskrbe 

knjižnic s knjižnim gradivom in izboljšanje 

storitev za knjižnice, ki se 

danes, žal, tako kot drugod po svetu, 

tudi na Nizozemskem zapirajo zaradi 

zmanjšanja državnih sredstev. Podjetje 

je tehnično izjemno razvito, poleg 

dostave knjig knjižnicam pa tem ponujajo 

tudi mnoge dodatne storitve 

– opremljanje s signaturo, preplatničenje, 

»bankomat« za knjižnično izposojo 

itd. Zelo pomemben delež v 

njihovem poslovanju je storitev, ki so 

jo razvili skupaj z osemsto recenzenti 

prostovoljci, ki pripravljajo odlično 

bazo vseh nizozemskih knjižnih naslovov, 

ki jo nato prodajo spletnim 

knjigarnam in knjigotržcem. 

Raznolikost amsterdamskih knjigarn. 

Dejstvo je, da so amsterdamske 

zidane knjigarne, pa naj gre za največjo 

Selexyz & Scheltema na 3000 m 2 

Athenaeum, odlično založena strokovna 

knjigarna 

s 25 000 naslovi ali najuglednejšo in 

odlično založeno strokovno knjigarno 

Athenaeum s 40 000 naslovi na 

350 m 2 , v krizi. In kako poskušajo 

preživeti? Širitev knjigotrške mreže 

preko spletne knjigarne je ena izmed 

poskusnih rešitev naših nizozemskih 

kolegov. Na eni strani centralizirana 

nabava za bolj komercialno usmerjene 

knjigarne z manj knjižnimi naslovi 

na policah in posledično zmanjšanje 

števila zaposlenih, na drugi strani 

ohranjanje strokovnosti z decentralizirano 

nabavo in samostojno pogajanje 

posamezne knjigarne v mreži z 

dobavitelji za minimalno 40-odstotni 

rabat na račun širine nabora naslovov. 

Pa tisk na zahtevo v American 

Book centru in usmeritev na kopico 

literarnih in mnogo manj literarnih 

prireditev, naj gre za kuharski tečaj 

ali učenje angleščine. Vsaka knjigarna 

ali knjigarniška mreža se bori po svoje, 

zanimivo pa je dejstvo, da so kupci 

knjig v očeh nizozemskih partnerjev 

knjižnega posla, knjižničarjev, založnikov 

ali knjigarjev, najpomembnejši 

bralci in kot taki novo izdajo knjige 

dobijo v knjigarni veliko prej kot v 

knjižnici. Ključ do uspeha se vsekakor 

skriva v njihovem dolgoletnem 

sodelovanju, ki je s prihodom tehnološke 

revolucije za knjigo še toliko 

bolj pomembno.


19 

Živel strip 

Barbara jaRC Barbara jaRC in Sabina TaMŠE 

Na letošnjem slovensko-italijanskem 

natečaju Živel strip v organizaciji 

Stripburgerja in združenja 

Vivacomix je slovenske barve zastopal 

Šnofi, Pilova maskota, ki so jo 

pilovci in pilovke neskončno vzljubili. 

Izložbe in najbolj udarni otoki naših 

knjigarn so v aprilu in maju v znamenju 

popotniške literature, turističnih 

vodnikov, gorništva ter knjig za šport 

in prosti čas. Prodajne analize nam namreč 

kažejo, da v tem obdobju ljudje 

najbolj posegajo po tovrstni priročniški 

literaturi. 

Med knjigami še posebej izstopa nova 

serija Ni za starše, zbirka turističnih 

vodnikov MKZ (prevod zbirke Lonely 

Planet), namenjena mladim popotnikom. 

Knjige v novi zbirki razkrivajo 

množico mikavnih zgodb in očarlji- 

Od leta 2008 se skupaj s psičko Pepco sprehaja po reviji; 

riše ga Matej de Cecco, strip, v katerem nastopa prikupni 

kosmatinec, pa piše Boštjan Gorenc - Pižama. 

Konec natečaja in razglasitev nagrad sta pospremili 

dve razstavi – Šnofi je dobil svoj dom v galeriji Kresija, v 

Trubarjevi hiši literature pa je več kot 300 stripov, prispelih 

na natečaj, do 5. junija še vedno na ogled. Tam se lahko 

pozabavate tudi z vsemi štirimi letniki Pilovega stripa (Pilko 

in Čopka v Narobniji, 2008/09; Detektivi, 2009/10; V 

vampirskem gnezdu, 2010/11; Gusarski zaklad, 2011/12) 

in kratkim pregledom, kako se je Šnofi razvijal skozi čas. 

Matej je v Kresiji postavil Šnofijev kotiček, v katerem so se z užitkom 

igrali otroci. Pilov Šnofi v Kresiji in Trubarjevi hiši literature 

Priročniki za potovanja in prosti čas 

MKT Mojca HRIBaR 

vih dejstev o ljudeh, krajih, zgodovini 

in kulturi najbolj vznemirljivih mest 

Turistika na najbolj udarnih otokih v Konzorciju 

sveta ter prinašajo vse, kar mulci potrebujejo, 

da sami odkrivajo nov svet.

sejmi 

Slovenski dnevi knjige 

Sandra PLEj 

Letošnji Slovenski dnevi knjige, 17. zapovrstjo, so se odvijali 

med 16. in 20. aprilom pod geslom »Knjiga je živa«. Osrednje 

sejemsko prizorišče se je s Stritarjeve ulice preselilo 

na prenovljeni Kongresni trg. 43 stojnic je ponujalo obiskovalcem 

vse tipe in žanre knjig, kar jih je mogoče izbrskati. 

Naša založba se je predstavila s stojnicama Sveta knjiga in 

Cicikluba ter t. i. prodajno stojnico, ki je združevala program 

Mladinske knjige založbe in Cankarjeve založbe. 

Pester program, ki so ga obiskovalci spremljali z zanimanjem, 

je pripomogel k množičnemu obisku. Vsak dan so se 

41. londonski knjižni sejem 

Matjaž Vračko 

Vsako leto se v aprilu odvije 3-dnevni knjižni sejem na Earls 

Courtu v Londonu. Po oceni Booksellerja naj bi letošnji sejem 

obiskalo 25.000 obiskovalcev iz več kot 100 različnih 

držav. Na njem smo si lahko ogledali razstavljena dela tujih 

založb, obiskali številne strokovne seminarje in debate. Letos 

sem bil prvič negativno presenečen in deloma razočaran 

nad samo ponudbo oz. videnim, saj nisem opazil zelo veliko 

novih zanimivih naslovov. je pa bilo toliko bolj zanimivo na 

predavanjih, kjer se je debata vrtela predvsem okoli novih 

poslovnih modelov in sprememb, ki jih prinaša e-knjiga. 

Vtise s sejma bi strnil v naslednjih točkah: 

1. Prevlada angleškega jezika se nadaljuje 

Izvoz angleških in ameriških fizičnih knjig (f-knjig) na 

tuje trge se nadaljuje. Tako se je izvoz »angleških« knjig 

v letu 2011 glede na leto prej iz ZDA povečal za 9 %, 

iz VB pa za 23 %. Npr. izvoz se je povečal v Kitajsko 

za 106 %, Brazilijo za 225 %, povečal se je tudi izvoz v 

Nemčijo, Francijo … Zanimivo je, da je izvoz španskih 

knjig padel za 25 %. Globalni jezik tako vse bolj nadomešča 

branje v lokalnem jeziku. 

2. Slovenija – po izdanih naslovih številka ena v svetu 

Kljub svoji majhnosti (ali prav zaradi nje) je Slovenija 

absolutni zmagovalec po številu izdanih novih naslovov 

na 1 mio prebivalcev. Tako je Slovenija v letu 2011 izdala 

2811 novih naslovov na 1 mio prebivalcev, VB 2460, 

Španija 1692, Italija 956, ZDA 985, Nemčija 1172, Srbija 

650, Poljska 571 … Ta podatek Slovenijo uvrša med 

močno razvite založniške trge, za katere je značilna velika 

konkurenca. 


20 

med 10. in 16. uro zvrstili nastopi srednjih glasbenih šol, 

otroci so se podali na literarni sprehod, v rubriki »Avtor 

in njegov bralec« so se predstavila velika imena slovenske 

literature: Neža Maurer, Feri Lainšček, Milan Jesih … 

Nova lokacija se je izkazala za uspešnejšo, prav tako 

spremljevalni program in postavitev odra, ki je bil obdan 

s stojnicami z leve in desne strani. Obiskovalcev je bilo 

v primerjavi z lani več, kar pa se žal ni izrazilo na sami 

prodaji knjig. Veliko jih namreč pride mimo, »pofirbca«, 

se zahvali in oddrvi naprej. Čedalje več pa je tudi povpraševanja 

o popustih. 

3. Novi prodajni kanali (internet, supermarketi, razvoj 

knjigarn …) so v zadnjem desetletju prinesli številne 

pozitivne premike: 

• Knjiga je na voljo na bistveno več prodajnih mestih 

kot nekoč. 

• Nekoč so uspešnice prodajali v 200 000 – 500 000, 

danes v mio izvodih. 

• Nekoč ponudba 200 000 naslovov, danes več mio 

naslovov (Amazon). 

• Prodaja »backliste« se je močno dvignila. 

• Obseg zalog se je zmanjšal, čas obrata se je skrajšal. 

• Danes bere 2x več ljudi kot pred 30 leti. 

4. Učinkovitost – rdeča nit sprememb založniško/ 

knjigotrške panoge 

Trgovinska dejavnost se je z učinkovitostjo ukvarjala pred 

20–30 leti (trgovci, supermarketi). Založniško-knjigotrška 

industrija to počenja v zadnjih letih. Da knjiga pride do 

kupca, mora biti v povprečju opravljenih 24 transakcij/ 

premikov (založnik, tiskar, avtor, grosist, knjigarna …). 

Panoga usmerja vse aktivnosti v optimizacijo tega procesa. 

Pri e-knjigi naj bi bil ravno prihranek v tem procesu 

glavni razlog, da je e-knjiga toliko cenejša od f-knjige. 

5. E-knjiga je bila tema številka ena. Nekaj zanimivih 

podatkov iz Booksellerja: 

• prodaja e-knjig v ZDA v letu 2008 78 mio $, v letu 

2011 pa 1,7 mrd $ (v 4 letih 21x več). 

• 50 % e-knjižnega trga v ZDA obvladuje Amazon, 

22 % Apple … 

• Slabih 12 % vseh registriranih ameriških ISBN v 

2011 je bilo za e-knjige, 17 % Španija.

NaGLaS MAJ 2012 sejmi 

21 

Naj omenim še konkurenčno ponudbo, ki čedalje 

bolj in čedalje več poudarka daje akcijam in megalomanskim 

znižanjem cen. Vsekakor vizija Mladinske knjige 

gradi na kakovosti in s tem povezani cenovni politiki ter 

renomeju, ki ga imamo. Nekateri to cenijo in spoštujejo, 

drugi se odločijo drugače. 

Letošnja »zvezda« so Pavčkovi Angeli in pa Jelkina 

Abeceda. 

Malo za šalo. Lahko si štejemo v čast, da nas je 

obiskal tudi Zmago Jelinčič - Plemeniti in postal lastnik 

knjige Tito in tovariši. 

• 45 % študentov v VB si nalaga brezplačne e-knjigo, 

9 % jih je kupilo. 

• 67 % javnih knjižnic v ZDA ponuja izposojo e-knjig 

(v 2011). 

• 20 % knjižnega trga so e-knjige. 

• V Evropo je aktivno stopil tudi Sony, ki je razvil 

najlažji e-bralnik (148 g). 

Glavna debata se je odvijala o tem, kako bo razvoj 

e-knjige vplival na f-knjigo, kolikšna bo dodana vrednost 

e-knjige in koliko bo kanibalizma. Zanimiva je bila primerjava 

z glasbeno industrijo, ki ima seveda svoje zakonitosti 

in pravila. A vseeno se porajajo vprašanja, kakšni 

bodo trendi, če bi naredili pregled klasične knjige, »paperbacka«, 

»massmarketa«, časopisnih akcij, e-knjige. 

Pregled razvoja nosilcev/medijev v glasbeni industriji. 

Vir: http://www.businessinsider.com 

6. Dolgoletna ZaUPaNja v branži so se porušila 

Obstoječe stanje je imelo vzpostavljena zaupanja: med 

založbo in avtorjem, založbo in knjigotržci, založbo in 

državo … Z novimi modeli in e-knjigo se ti modeli rušijo. 

Vse se pogaja na novo (plačila za e-knjige, novi distributerji, 

drugačen DDV …). To bo založbam vzelo veliko 

časa in energije, hkrati pa je to tudi priložnost, da se 

dolgoletne prakse/pogoji definirajo na novo. 

7. In še nekaj malega o videnem 

• Na splošno bi lahko rekel, da se kriza pozna tudi pri 

vsebinskem razvoju novih naslovov, saj letos praktično 

ni bilo videti kakšnega novega res zanimivega 

naslova. 

• Nestrpno se pričakuje prva knjiga J. K. Rowling (avtorice 

Harryja Potterja) za odrasle bralce The Casual 

Vacancy, ki bo izšla jeseni. 

• Vedno več je bilo opaziti posebnih kompletov, kjer 

se knjigi dodaja neknjižno (npr. knjiga o kavi in skodelice 

za kavo, pakirano v lični embalaži). 

• Na otroškem področju razvoj »pametnih pisal«, s 

katerimi otrok lahko poleg knjige tudi posluša, se 

uči, dobi dodatne informacije (vezano na slikanice, 

priročnike, učenje števil, barv, tujega jezika …). 

• Luksuzni program: tudi svetovna založba Brockhaus 

ima v svojem katalogu rednih izdaj vedno več luksuznega 

programa. Ta segment očitno postaja vse bolj 

pomemben tudi za splošne založnike. 

POVZETEK 

Slovenski dnevi knjige na Kongresnem trgu 

V debatah je bilo poudarjeno, da bo v prihodnje založba 

morala zagotoviti vse možnosti kupovanja knjig (f-knjige, 

e-knjige), kupec pa se bo odločil, katero vrsto knjige 

in način branja bo izbral. To je podobno, kot če doma 

uporabljamo elektronsko zobno ščetko, na dopust bomo 

vzeli klasično, na vikendu imamo tretjo … Tako nekako 

bomo uporabljali tudi različne oblike knjige. Ne glede 

na vse pojavne oblike pa bo tako kot pred 100 leti tudi 

danes in jutri ključna vsebina (izbor za bralca).

knjižne novosti 


22 

Temelji naše države in njen čas odraščanja 

Laura ŠTRaUS Mirjam PEZDIRC 

V zadnjem mesecu dni smo predstavili 

dve knjižni novosti iz zbirke Premiki, 

ki sta tudi vsebinsko povezani. 

Najprej smo predstavili knjigo Temelji 

naše državnosti avtorja dr. Franceta 

Bučarja, zatem pa še knjigo novinarke 

Saše Vidmajer Čas odraščanja. Obe 

predstavitvi knjig sta pritegnili veliko 

pozornosti, tako v smislu dobrega poročanja 

medijev kot po številu ljudi, ki 

so se udeležili predstavitev. 

Knjigo Franceta Bučarja smo predstavili 

na dan, ko je po vsej Sloveniji 

potekala splošna stavka javnega sektorja. 

Zato so se novinarji v svojih 

prispevkih osredotočili na tiste vsebinske 

dele Bučarjeve knjige, v katerih 

avtor osvetljuje žgoča vprašanja, 

s katerimi se je soočala in se še sooča 

naša mlada država. 

V obširnem intervjuju, objavljenem 

v prilogi Dnevnikov objektiv, je 

Pogovor s Sašo Vidmajer je vodila Nela Malečkar, sodelovala pa sta profesor dr. Iztok Simoniti 

in novinarka Manica Janežič Ambrožič. 

Tri novosti slovenskih avtorjev 

Mojca HRIBaR Mirjam PEZDIRC 

Na deževno dopoldne 24. aprila smo 

v knjigarni Konzorcij novinarjem predstavili 

tri nove slovenske leposlovne 

knjige. 

Prvenec Carmen L. Oven Sprehajalka 

gospodovega psa opisuje pot, ki 

se je delno zgodila tudi avtorici in 

se je zato morala zapisati. Glavna 

junakinja Mila potuje skozi Turčijo, 

Iran, Združene arabske emirate 

s svojim moškim, ki pa ji v nekem 

trenutku sredi Turčije pove, da je 

med njima konec. Intimna zgodba o 

čustvenem odraščanju glavne juna- 

France Bučar v pogovoru z novinarjem 

Ervinom Hladnikom Milharčičem 

med drugim povedal: »Slovenija 

ni država v modernem smislu te besede. 

To je amalgam med vzhodnjaško 

despotijo in anarhizmom. Slaba 

mešanica. Govorili smo, da delamo 

svojo državo, v resnici pa smo prevzeli 

strukturo prejšnje države. Sedaj 

je moderno govoriti o tranziciji. Ne 

vem, o kakšni tranziciji govorijo. Saj 

je nismo nikoli naredili.« Na novinarjevo 

vprašanje o svetovnem nazoru 

je Bučar odgovoril: »Ne vem, 

če sodim v kakšno strujo. Sem svobodomiseln. 

Morda je to domišljavo, 

ampak formiral sem se samostojno. 

Hotel sem biti kritičen. Tak odnos 

do sveta ima veliko prednosti, povzroča 

pa velike probleme. Vsak, ki 

se obregne ob tebe, se malo opraska. 

Danes se ne morem povezati ne z 

enim ne z drugim.« 

Knjiga novinarke Saše Vidmajer 

je bila predstavljena na dan Evrope, 

9. maja. Predstavitve so se poleg novinarjev 

udeležili številni predstavniki 

slovenskega zunanjepolitičnega 

Vsi trije avtorji so v družbi urednice Nele Malečkar svoje knjige predstavili zelo osebno, srčno 

in privlačno.

NaGLaS MAJ 2012 knjižne novosti 

23 

dogajanja. Posebne pozornosti je bil 

deležen prihod legendarnega novinarja 

Jurija Gustinčiča, ki je požel 

aplavz občinstva. Med udeleženci 

sta bila tudi nekdanji predsednik RS 

Milan Kučan in starosta slovenske 

politike dr. France Bučar. V pogovoru 

z avtorico, ki ga je vodila Nela 

Malečkar, sta sodelovala dolgoletni 

diplomat in profesor dr. Iztok Simoniti 

ter novinarka in TV-voditeljica 

Manica Janežič Ambrožič. 

V knjigi Čas odraščanja je avtorica 

Saša Vidmajer strnila zgodbo 

o dvajsetih letih slovenske diplomacije. 

Pripovedujejo ministri, diplomati, 

predsedniki, analitiki, njihove 

izjave se prepletajo z njenimi opažanji. 

Komentirala je vse najpomembnejše 

zgodovinske dogodke od padca 

berlinskega zidu do vzpostavitve 

schengna in zdajšnje gospodarske 

krize. Nastanek slovenske države 

je bil vrhunec in vendar samo začetek. 

Meni, da je Slovenija v desetletju 

pred vstopom v Evropsko unijo 

dosegla največ. To je bila zgodba o 

uspehu, obdobje razvoja, moderni- 

kinje je tudi zgodba o svobodi, ki jo 

pooseblja puščava. V Iranu, enem od 

prizorišč romana, kjer ljudje ves čas 

le dajejo, kljub temu da nič nimajo, 

junakinja okoli sebe začuti svobodo 

in z vsakim dnem počasi postaja 

bolj nesebična. Carmen Oven je 

zgodbo zapisala tudi na pobudo svojega 

»duhovnega mentorja« Ferija 

Lainščka. 

Jurij Hudolin je avtor več kot 

10 knjig, večinoma pesmi. V romanu 

Na Kolodvorski ulici nič novega v 

kratkih zgodbah popisuje ulico, na 

kateri je tudi sam živel 20 let svojega 

Predstavitve knjige Saše Vidmajer so se udeležili številni predstavniki slovenskega zunanjepolitičnega 

dogajanja; tudi dr. France Bučar, ki v teh dneh v knjigarnah MK predstavlja svojo knjigo 

Temelji naše državnosti. 

zacije in evropeizacije. Potem pa je 

bilo v slovenski zunanji politiki več 

improvizacije kot načrtov. O najnovejšem 

obdobju Saša Vidmajer pravi: 

»Slovenija lahko samo upa, da bo 

evropska ideja preživela. Za mlado 

državo so evropska kriza in dileme 

o prihodnosti integracije še bistveno 

pomembnejše kot za države s tradicijo. 

Varnost in preživetje ji zagotavlja 

predvsem evropski okvir. V resnem 

položaju ni samo prihodnost gospodarstva 

in ne gre samo za družbeno 

blaginjo, temveč za državo kot tako. 

življenja. V knjigi najdemo zgodbo 

o materi, prisesani na sina, in spremljamo, 

kaj se zgodi, ko sin vstopa 

v odraslo, spolno življenje, zgodbo o 

treh generacijah alkoholikov oz. o življenjskem 

vzorcu, ki se vleče iz roda 

v rod. Popisuje tudi like, ki so doživeli 

zvezdniške trenutke, in njihovo 

boleče soočenje s propadom, padcem. 

Knjiga zgodb je tematsko zaokrožena 

in jo beremo kot celoto, kot roman. 

Matjaž Zupančič je v knjigi 

Shocking Shopping predstavil tri 

drame, ki so ali bodo letos živele 

tudi na gledaliških odrih. Naslovna 

Vedno znova si je smiselno postaviti 

vprašanje, kje bi Slovenija bila, če ne 

bi bila v Evropski uniji.« Na vprašanje 

novinarjev, katere so bile pozitivne 

plati in katere napake je storila 

slovenska diplomacija, je Vidmajerjeva 

odgovorila: “Pozitivne strani so 

zagotovo vstop v EU in mandati v 

Varnostnem svetu, OVSE in EU.” 

Med napake je uvrstila Vilniuško 

izjavo, zelo kategorično odmikanje 

od Balkana in odnose s sosednjimi 

državami, s katerimi nam ni uspelo 

najti kompromisa. 

drama je dobitnica Grumove nagrade 

za leto 2011 in opisuje Jožefa K, 

ki pride v nakupovalni center, da bi 

kupil piščanca in kruh. Ker je 500. 

obiskovalec, se njegov obisk trgovine 

obrne v povsem drugo smer in 

nastane kafkovska drama. Reklame, 

seks in požrtija so črna drama, Padec 

Evrope pa opisuje zabavo na elitni 

lokaciji, medtem ko svet razpada. 

In na to zabavo pride človek, ki ne 

govori. Zupančičeve drame so zelo 

žive, berljive in živijo tudi v obliki 

pisane besede, ne le na odru.

modrinova stran 

Modrinovanje po pasje 

Franjo BRGLEZ 

Ko se je zima umaknila pomladi in je prišlo aprilsko 

deževje, smo se Modrinovi kekci, kot že več let 

zapored, odpravili na 38 km dolgo pot po še neprehojenem 

delu evropske pešpoti od Janč do Turjaka. 

Jutro je bilo turobno. Na Jančah megla, 

mraz in neprijazna gostiteljica v 

planinskem domu. Kljub vsemu in 

slabim obetom smo si rekli, korajža 

velja, in pot pod noge. Spust v dolino 

in navzgor skozi Volavlje do Prežganja 

in Velikega Trebeljevega. V 

Volavlju se nam pridruži še neregistriran 

član Modrina, ki razmišlja seveda 

po pasje, in sicer: Doma in tod 

okoli že vse poznam. Grem v svet. 

Slišim trumo mokrih pohodnikov, 

ki se približujejo, pa se pogovarjajo, 

da gredo nekam do Turjaka, ne 

vem, ali k Rozamundi ali se gredo 

kaj drugega. Se jim pridružim. Saj bi 

šel med poslance, pa se mi tale druščina 

zdi primernejša. Za poslanca je 

potrebna diploma, pravzaprav sre- 

Kotiček za rime 

GODLJA 

Kako sem se spravil 

v to godljo? 

Bil sem že na konju 

in tudi kamen se mi je 

že odvalil od srca. 

Kaj naj storim? 

Naj počakam še malo? 

Abrahama praznujem. 

Na glavo sem si poveznil klobuk. 

Prižgal sem pipo. 

In zdaj lupim kivije in pomaranče. 

In zdaj sem popolnoma 

skoncentriran. 

In zdaj me nič več ne more vreči 

iz tira. 

Rade Krstić, Bojevnik, 

MKZ, Nova slovenska knjiga 2012 

dnja šola, pa nemščina, da mi izpit 

opravi kakšna doga, med nepovezane 

tudi ne grem, se bom kar pridružil 

četici mokrih. Sprejeli me bodo, ker 

sem čistokrvni pes Xavi. Slišim tudi, 

da je pristop treba plačati. Evrov nimam, 

bom prosil gospodarja, da mi 

prispevek plača z viljamovko. Tako, 

pa je urejeno in gremo. Lep, črno-beli 

pes manjše rasti, kasneje izvemo, 

da je čistokrvni borderski ovčar, se 

nam je pridružil in nas spremljal vse 

od zaselka Volavlje do Grosupljega. 

To je približno 18 km poti. Med potjo 

smo ugotovili (z ovratnice), da 

mu je ime Xavi. Na ovratnici je imel 

tudi telefonsko številko gospodarja, 

ki smo ga v bližini Grosuplja poklicali, 

naj pride iskat Xavija. Vso pot 

nam je nenehno nastavljal palice, da 

bi mu jih metali in se z njim igrali. 

Tega pa nismo hoteli, ker smo se 

bali, da se bo preveč navezal na nas 


24 

in obratno. Kar pa se je žal uresničilo. 

Tudi na prijazno prigovarjanje, 

naj se vrne, tega ni hotel storiti. Vseskozi 

je bil malo pred nami ali ob 

naši strani, varnostna razdalja, seveda. 

V bližini Grosupljega ga Marija 

s prijaznim prigovarjanjem da na 

vrvico in ga vodi do kraja srečanja, 

kjer ga je prevzel gospodar. Srečanje 

ni bilo nič kaj prijetno za Xavija, saj 

je gospodar odredil »hišni pripor« 

za nedoločen čas. Bil nam je hvaležen 

za obvestilo, poravnal pa je tudi 

simbolično članarino v obliki litra 

nadvse dobre in pristne viljamovke, 

ki pa smo jo do Turjaka izpraznili. 

Tako se je končala avantura Xavija, 

naša pa se je nadaljevala po mokri 

pokrajini skozi Spodnjo Slivnico, Cerovo 

in prek Tabora (taborsko obzidje 

okoli cerkve sv. Nikolaja je bilo 

zgrajeno v prvi polovici 16. stoletja, 

sicer ne sodi med največje pri nas, 

je pa najbolj ohranjeno in obnovljeno) 

do Županove jame. Od tod se 

povzpnemo do vasi Veliko Lipljene, 

zaobidemo Goro, znano kot Ahac, in 

se spustimo do Turjaka. Že v mraku 

nas tu pričaka avtobus in odpravimo 

se domov. V jeseni pa naprej do gradu 

Snežnik. 

Xavi nas je spremljal na 18 km dolgi poti − vse od zaselka Volavlje do Grosupljega.

NaGLaS MAJ 2012 zanimivosti 

25 

Modna revija Pila in Plusa 

jana ZIRKELBaCH Borut MIDLIL 

Pa se je zgodila. Dolgo pričakovana, čisto prava 

modna revija, ki pa je bila vseeno nekaj posebnega. 

Pilove manekenke so na modni pisti predstavile 

svoje ročno izdelane punčke iz blaga, Plusove pa 

čisto prave modne kreacije iz odpadnih materialov. 

Tudi tokrat se je pokazalo, da ne pilovkam ne plusovkam 

ne primanjkuje domišljije in ustvarjalnih 

zamisli, pa tudi spretnosti pri izdelavi ne. Žirija je 

imela za izbor le ene zmagovalke zelo težko delo. 

Mercator center v Ljubljani je bil v 

petek, 13. aprila, popoldne zelo živahen. 

Skupina Tangels je ubirala vadbene 

akorde, mlade manekenke so 

vznemirjeno poslušale še zadnja navodila 

za nastop (kako tudi ne bi bile 

vznemirjene, saj so bile razen redkih 

izjem prvikrat na modni pisti), voditeljica 

Darja se je pripravljala za pohod 

na oder … Občinstvo je radovedno 

pogledovalo proti odru. In začelo 

se je … Žirija, ki smo jo sestavljale 

Jana Zirkelbach, odgovorna urednica 

Pila in Plusa, Barbara Jarc, urednica 

Pila, Simona Požar, produktna 

vodja iz Mladinske knjige, Anja 

Jarc Petrovič iz službe za marketing 

Finalistke natečaja v svojih kreacijah 

Zmagovalka natečaja Moja eko obleka 

Zmagovalka natečaja Moja punčka iz blaga in žirija 

v Mercatorju, Metka Klajderič Kobler, 

direktorica Vulcano models, 

ter Cvetka Hojnik, stilistka in slikarka, 

si je pazljivo zapisovala ocene. 

Aplavz občinstva je bil glasen. Vseh 

30 finalistk je bilo zelo zanimivih, po 

daljšem in tehtnem premisleku pa se 

je komisija odločila za zmagovalno 

eko obleko in zmagovalno punčko 

iz blaga. Po nastopu in razglasitvi so 

dekleta povedala, da so bila nad revijo 

navdušena, največja nagrada pa je 

bila že uvrstitev v finale. Pa tudi sicer 

je bila naloga natečaja zanimiv izziv 

in prijetno (včasih kar zahtevno) ter 

ustvarjalno delo. Poslovili smo se z 

obljubo, da se vidimo prihodnje leto.

kadri/dogodki 

Kadri 

Kadrovske spremembe v aprilu 

MLaDINSKa KNjIGa ZaLOŽBa 

Delovno razmerje so prekinili: 

Šerif Đogić, sistemski programer v področju Informatika 

in kontroling 

Miran Stopar, likovno-tehnični urednik v področju Založništvo 

Mojca Stare, zastopnica v področju Prodaja 

Ingrid Koščak, telefonska svetovalka v Klicnem centru 

Mojca Močnik, telefonska svetovalka v Klicnem centru 

Izobraževanje v aprilu 

Sodelavca iz področja Informatika 

sta se udeležila seminarja IBM Forum 

2012, sodelavki iz Pravne službe seminarja 

Pravni vidik mobinga, sodelavka 

iz področja Založništvo pa simpozija 

o prevajanju mladinske književnosti. 

Izziv za Grafiko Soča 

aleksij FORČESIN Leon CaNZUTTI 

Revija Vino je v marcu izdala knjigo 

Vipavska, barve, vonji, okusi. Knjigo 

so natisnili v Grafiki Soča in po odzivih 

ter pohvalah sodeč ji je najzahtevnejši 

projekt zadnjega leta odlično 

uspel. 

Knjiga Vipavska, barve, vonji, okusi je bila zaradi zahtevnosti 

tiska in knjigoveškega dela za zaposlene v Grafiki 

Soča velik izziv. Posebnost knjige, ki predstavlja hrano, 

vino in vinogradnike v Vipavski dolini, so vrhunske 

fotografije znanega fotografa Marjana Močilnika, ki je 

knjigo tudi uredil. Zaradi izvrstnih fotografij je knjiga 

tiskana v frekvenčno moduliranem rastru, ki omogoča, 

da so reprodukcije v knjigi podobne pravim fotografskim 

slikam. Zlasti na premazanem papirju izginejo fine 

točkovne strukture in se spremenijo v prave tone. Tako 

Fani Lužar, zastopnica v področju Prodaja 


26 

Prezaposlitev: 

Vanja Klenovšek; prezaposlitev iz MKZ v MKT; prodajalka 

v papirnici Konzorcij 

MLaDINSKa KNjIGa TRGOVINa: 

Delovno razmerje je prenehalo: 

Marku Pergamožu, referentu v VPC Celje 

Zahvala 

V imenu organizacijskega odbora OŠ Staneta Žagarja Kranj se vam iskreno 

zahvaljujem za knjige, ki ste jih namenili za nagrade učencem na 

literarnem, likovnem in fotografskem natečaju ob 50-letnici naše šole. 

Prepričani smo, da bo naša prireditev tudi zaradi vas še bolj prijetna. 

Veselilo bi nas, če bi zahvalo objavili tudi v vašem časopisu Naglas. 

V upanju na nadaljnje uspešno sodelovanje vas lepo pozdravljam. 

Mojca Sušnik 

na slikah ni vidnih trdih tonskih prehodov, ki jih povzročajo 

stikajoče se rastrske pike. Pri uporabi tega rastra 

na slikah tudi ni videti moareja in rozet, medtem ko so 

pri navadnem amplitudno moduliranem rastru opazne. 

V frekvenčno moduliranem rastru v Grafiki Soča 

tiskamo za istega naročnika revijo Vino, vendar je bila 

knjiga poseben izziv in tako po tiskarski kot tudi knjigoveški 

plati najzahtevnejši projekt v zadnjem letu.


27 

Pravljična Sončnica 

Katarina MODIC 

V galeriji Sončnica so razstavljene slike 

jelke Godec Schmidt iz knjige Grimmove 

pravljice, ki bo izšla v drugi polovici 

leta, ko ji bomo v knjigarnah Mladinske 

knjige posvetili večjo prodajno 

pozornost in jo postavili med bisere. 

Na otvoritvi razstave Jelke Godec 

Schmidt se je, poleg avtoričinih prijateljev, 

zbral cvet slovenskih ilustratork. 

Lepo je videti štiri prijateljice 

− vrhunske ilustratorke, ki se pri 

svojem delu podpirajo in spodbujajo. 

Tokratna prva dama večera je 

Pavle Učakar, Ančka Gošnik Godec in Jelka Godec Schmidt 

Mojca HRIBAR 

Svet knjige, prvi slovenski knjižni klub, 

in Zavod Ivana Cankarja z Vrhnike prirejata 

v soboto, 19. maja, 9. tradicionalno 

Cankarjevo pot. Ta bo letos potekala 

pod geslom Hodim za Beli obroč. 

Na 23-kilometrsko pot s Cankarjevega 

vrha na Rožniku v Ljubljani do Svete 

Trojice na Vrhniki se bodo pohodniki 

odpravili ob 8. uri. 

Prireditev bo dobrodelno obarvana, 

saj sta se organizatorja odločila, da 

del pohodnine namenita Belemu obroču, 

društvu, ki pomaga žrtvam kaznivih 

dejanj. Idejna ustanoviteljica društva 

Vlasta Nussdorfer se bo pohodni- 

bila Jelka Godec Schmidt, čestitat pa 

so ji poleg prijateljev in poznavalcev 

dobre ilustracije prišle mama Ančka 

Gošnik Godec, Jelka Reichman in 

Alenka Sottler. Ta je svoji prijateljici 

Jelki prinesla šopek tulipanov. Poznavalsko 

oko našega likovnega urednika 

Pavleta Učakarja je zaznalo, da slike 

odsevajo srednjeveškost, čemur je 

pritrdila Jelka Reichman, saj tudi njo 

ilustracije spominjajo na stare nemške 

knjige, ki jih je prebirala kot otrok. 

Ilustracije Jelke Godec Schmidt 

za knjigo Grimmovih pravljic so 

podoba protestantske enostavnosti, 

skromnosti okraševanja, okornih, a 

slikarsko močnih, ekspresivnih figur. 

Slike govorijo jezik prapodob, nastalih 

v oddaljenih časih, ko so pravljice 

imele še neke druge temnejše namene 

in razsežnosti kot danes. Barve so 

sodobno žareče, vendar ne spreminjajo 

dramatičnih nastavitev in sporočil, 

kot sta jih zapisala in obdelala 

brata Grimm. Podobe so videti kot 

skrivnostni prizori, kjer slutimo stare 

germanske pripovedke, a skrojene, 

konstruirane in naslikane na sodoben 

način in za današnjo rabo. Zdi 

se, da so prav takšne pravljice in njihov 

svet pisani na dušo Jelke Godec 

Schmidt, ki ji je uspelo izdelati serijo 

štiridesetih umetniško močnih slik. 

Večer se je odvil ob prijetnem 

klepetu prijateljev o pravljicah in še 

marsičem. Ko boste hiteli po hodnikih 

Modre hiše, se za hip ustavite ob 

slikah in kaj kmalu boste prepoznali 

pravljico, ki jo bo slika krasila v novo 

nastajajoči knjigi Grimmove pravljice. 

Pričakujemo lahko novo uspešnico 

božično-novoletnih nakupov. 

Hodimo za Beli obroč 

kom pridružila na cilju ob 13.30, ko ji 

bodo organizatorji podelili simbolični 

bon v višini zbranih sredstev. 

Pohodnina znaša 10 evrov, vanjo 

pa so vključeni topla malica, čaj 

oz. voda in pesmarica Radi jih pojemo 

v vrednosti 5 evrov.Tisti, ki se pohoda 

ne bodo mogli udeležiti, lahko 

Belemu obroču pomagajo z nakupom 

knjige Radi jih pojemo, v kateri je 

zbranih 100 slovenskih narodnih pesmi, 

saj je izkupiček od prodaje knjige 

v celoti namenjen Belemu obroču. 

Prijave sprejemajo v klubskih 

centrih Sveta knjige in na vseh Eventimovih 

prodajnih mestih. Vsi, ki se pri- 

javijo do 30. aprila, bodo prejeli spominsko 

majico. Popolne informacije 

o Cankarjevi poti najdete na naslovu: 

www.svetknjige.si/cankarjeva pot.

5 NAJBOLJE PRODAJANIH KNJIG v aprilu 2012 

MLaDINSKa KNjIGa ZaLOŽBa 

1. angeli, Tone Pavček 

2. Ti povem zgodbo?, Jorge Bucay 

3. Temelji naše državnosti, France Bučar 

4. 100 družinskih izletov po Sloveniji, Vlasta 

Mlakar 

5. Prigode Superpleničkota 2, Dav Pilkey 

CaNKaRjEVa ZaLOŽBa 

1. jedi na žlico, s. Felicita Kalinšek 

2. Vegetarijanska kuhinja, s. Felicita Kalinšek 

3. Sladke pregrehe, s. Felicita Kalinšek 

4. Meso in žar, s. Felicita Kalinšek 

5. Sacro egoismo, Uroš Lipušček 

MLaDINSKa KNjIGa TRGOVINa 

1. angeli, Tone Pavček, Mladinska knjiga 

2. Ti povem zgodbo?, Jorge Bucay, 

Mladinska knjiga 

3. Življenje je tvoje, Louise L. Hay, Iskanja 

4. Sodobna slovenska kuharica: Jedi na žlico, 

Felicita Kalinšek, Cankarjeva založba 

5. Sodobna slovenska kuharica: 

Vegetarijanske jedi, Felicita Kalinšek, 

Cankarjeva založba 

MOZaIK KNjIGa 

1. Povrče za zdravlje i vitalnost – RD 

2. Tito i drugovi, Jože Pirjevec 

3. Tajne Zemlje – RD 

4. Sveta mjesta svijeta, več avtorjev 

5. Nezaboravni izleti Hrvatskom, več avtorjev 

Napovedujemo 

Kmalu izidejo naslednje knjige 

• Mračna plat ljubezni, Rafik Schami 

• Ujet, Harlan Coben 

• Skrivni leksikon za punce, Sandra & Oliver Pautsch 

• Skrivni leksikon za fante, Sandra & Oliver Pautsch 

• Zakaj in zato, Patrick Ness 

• Ples z zmaji, George R. R. Martin 

• Riko, Oskar in kamnita tatvina, Andreas Steinhöfel 

Plačaj 

enkrat, 

žepkaj 

dvakrat! 

1=2 

Ob nakupu žepnice si 

med naslovi 

z oznako 

DARILO 

izberi 

DARILO 

ob nakupu druge žepnice 

še eno BREZPLAČNO. 

V knjigarnah Mladinske knjige. 

Akcija traja do 31. 5. 2012 oziroma 

do razdelitve daril.

Št. 199, maj 2012 (pdf, 3258 kB) - Mladinska knjiga

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?