kliping_8_9_2023

Mladina 08.09.2023
Petek
Država: Slovenija
Kazalo
Stran: 6
Površina: 450 cm 2 1 / 1
Površina: 450 cm 2 57
Vlado Miheljak:
Na njihovi strani
zgodovine
(Med slogo in slogom)
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!
»Ameriška senatorja Lindsey Graham in Bob Menendez sta ob koncu
obiska v Sloveniji pohvalila pomoč, ki jo Slovenija zagotavlja Ukrajini,
ter poudarila, da seje Slovenija glede vojne v
Ukrajini znašla ’na pravi
strani zgodovine’. Glede konca vojne v tej državi sta sicer dejala, daje boli
kot to, kdaj se vojna konča, pomembno predvsem, na kakšen način se bo
končala.«
— Ameriška senatorja sta pojasnila, da življenja ljudi v presoji
prave strani zgodovine ne štejejo veliko (STA, 4. 9. 2023)
»Zgradili boste nov reaktor. To je velika stvar, ki kaže, da ponovno oživljate
jedrsko komponento. ... Tisti, ki verjamemo, da so podnebne spremembe
resnične, menimo, da ni prave trajnostne rešitve brez jedrske energije.
Pomislili smo na Westinghouse, kije zgradil vaš prvi reaktor. Upamo,
da se bo vaša država znova obrnila na Westinghouse.«
— Senator Graham je neposredno nakazal, kako naj se Slovenija
odloči, da bo še naprej ostala na pravi strani zgodovine
(TVS, 4. 9- 2023)
»Ni bila ne psovka ne norčija, temveč nasvet v zvezi z obleko.«
—
Ravmond Queneau: Zanikanje (Vaje v slogu)
Prevelika
sloga, pa čeprav samo na
skupinskih fotografijah
ali slavnostnih ritualih, nikoli ne obeta nič dobrega.
Nekako splošno sprejeta floskula pravi, da znatno »Slovenci
in Slovenke« stopiti skupaj, ko je to najbolj potrebno.
Menda je najizrazitejši primer zgodovinska sloga v času osamosvojitvene
ali odcepitvene - kakor vam je ljubše - vojne. Pač, ves proces
priprave na odcepitev oziroma osamosvojitev naj bi bil zgodovinski
primer potrebne nacionalne enotnosti. Večkrat sem že pisal, da
je bila takratna enotnost preprosto zaigrana.
Ne prej, ne kasneje in
tudi takrat ni šlo za avtentično soglasje, ampak racionalni kompromis.
Kar je fige akterjev za trenutek potisnilo globoko v žepe. Bil sem
dovolj blizu, da to lahko rečem: nihče ni na začetku intenzivnih procesov
konec osemdesetih let, niti v usodnih tednih, zaupal nikomur,
nihče ni bil očaran nad »onimi drugimi«. In predvsem, niti osnovni
cilji poglavitnih protagonistov niso bili enaki. Če so, najbolj na splošno
in na grobo kategorizirano, v novorevijaškem
krogu
prevladovali zagovorniki
suverenizacije, so v takratnem Mladininem
krogu prevladovali zagovorniki
demokratizacije dežele. In v zgodovinskem
trenutku so prvi dojeli, da
je suverenizacija mogoča zgolj z demokratizacijo,
drugi pa, daje demokratizacijo
možno doseči le s suverenizacijo.
Realizacija demokratizacije je bila
- žal - mogoča le z odhodom iz takratne
skupne države, ki jo jc Miloševič peljal v
nasprotno smer. Zal zato, ker sem spadal
in še spadam med tiste, ki jih je skupna
država kulturno, subkulturno, športno,
življenjskoslogovno ... zadovoljevala
in inspirirala.
Če
odmislimo prozaično popoplavno
slogaštvo Goloba in Janše, kije
imelo kratek rok trajanja, seje
slikovit primer notranjepolitične sloge
demonstriral ob izteku volitev novega vodstva Levice. Ko sem oni dan
videl skupinski portret nasmejanega Kordiša, Mesca in nove koordinatorke
Aste Vrečko, sem za hip pomislil, da gre za kakšno staro fotografijo.
Seveda ta skupinski portret ni.plod soglasja, ampak kompromisa.
Ki pa je na koncu vendarle v dobro stranke, aktualne vladne in širše
antijanševske koalicije. Na kratek rok je bil Kordiš, ki sije obetal visoko
podporo na terenu, poražen prav tam. Na dolgi rok pa se bo pokazalo,
daje njegova zmaga prav v tem porazu. Namreč, v primeru zmage bi
bil postavljen v nemogočo situacijo. Ali bi se čez noč moral odpovedati
stališčem, ki so ga identificirala kot alternativo v stranki, ali pa bi
odpeljal stranko iz koalicije in zelo verjetno na smetišče zgodovine.
Tretje poti s Kordišem ni videti. Presenetljiva, vsaj za tiste, ki nismo
strankini insajderji, zmaga Aste Vrečko je morda ta tretja pot. Volivci
Levice pa lahko sedaj samo upajo, da tretja pot ne bo preveč blairovska;
da ne rečem pahorjanska. Namreč, življenje zunaj in znotraj koalicije
hkrati je zahtevna veščina, ki jo je Mesec kar spretno obvladal. A
očitno ne tudi dovolj uspešno, saj je doživel notranjo nezaupnico.
Vsekakor pa je najbolj sprevržen aktualni primer slogaštva
obisk ameriških kongresnikov v Sloveniji. Dva senatorja, od katerih
je eden demokrat, drugi pa ne le republikanec, ampak tudi strastni
Trumpov privrženec, kar v Ameriki pomeni vojno svetov, nam
složno povesta, da je Slovenija na pravi strani zgodovine v vojni,
za katero senator Menendez cinično pove, da ni pomembno, kdaj,
ampak kako se bo končala. Kar posledično neizogibno pomeni, da
vojnim hujskačem ni pomembno, koliko žrtev bo še
povzročila. No,
na koncu popolnoma brez zadrege povesta, da bomo še naprej na
pravi strani zgodovine, če bomo izbrali Westinghouse za gradnjo
drugega bloka jedrske elektrarne. Ampak O. K. Ameriški politiki in
diplomati vedno prihajajo kot trgovski potniki, kot mešetarji.
Daje ameriško kongresno delegacijo sprejel ves
državni vrh,
na čelu s premieram in predsednico republike, ne kaže na pomembnost
obiska, ampak na pritlikavost države gostiteljice; nizko samozavest
in dostojanstvo njenih voditeljev. Če bi, obratno, slovenska
parlamentarna delegacija šla
na obisk v ZDA, bi najbližje srečanje
z ameriško administracijo
doživela v stiku z varnostnikom,
ki
bi Grimsu prešlatal žepe,
Jelki Godec prebrskal torbico, Ivi
Dimic pa prelistal molitvenik ...
Ampak, kakorkoli, če in ko
nam Američani povedo, da smo
na pravi strani zgodovine, bi to
moral biti alarm za splošno nevarnost.
Golob bi moral pod nujno
sklicati svet za nacionalno varnost
v širši sestavi, ki bi se zaprl v
klavzuro in
grešimo oziroma kaj
narobe.
resno prevprašal,.kje
smo storili
Slogo lahko zaigraš, slog
moraš imeti. x