kliping_21_9_2023

Dnevnik 21.09.2023
Četrtek
Država: Slovenija
Kazalo
Stran: 13
Površina: 1.039 cm 2 1 / 3
intervju /Robert Sabol, reševalec in borec
za ureditev helikopterske nujne pomoči
Nujna medicinska pomoč je ustavna pravica
/ Tamara Krivec
steklo hitreje, ljudje ne bi na stre-
sovi strokovnjaki opozarjajo že
leta.
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!
Robert
Sabol
desetletja kot
že več kot tri
reševalec
rešuje življenja. Zaposlen
je v Reševalni postaji UKC
Ljubljana in je član ekipe
helikopterske nujne medicinske
pomoči (HNMP).
Bil je prvi reševalec motorist pri nas,
dve leti pozneje se je boril za uvedbo
vozila za
urgentnega zdravnika, zadnja
leta si prizadeva za učinkovitejšo
ureditev helikopterske nujne medicinske
pomoči.
s
Hrvaška je nedavno sprejela odločitev
za ustanovitev helikopterske reševalne
službe iz štirih baz po EU-predpisih
civilnimi namenskimi reševalnimi
helikopterji. Tako je Slovenija ostala
edina država v EU, ki te službe nima
urejene v skladu s tem. Zakaj?
To je vprašanje za odločevalce. Če sem
sarkastičen - očitno pač ne želimo
spreminjati samooklicanega najboljšega
sistema, ki ga imamo v primerjavi
z EU ali svetom. Predpisi so sicer jasni.
Vsi okoli nas jih razumejo, upoštevajo,
izpolnjujejo, samo mi ne. Ko bomo
začeli delati po predpisih in se
ozrli na
bomo
zahod, kjer bomo videli, kako
to počnejo Nemci,
Švicarji, Avstrijci,
Italijani, tako prakso pa uvedli tudi
pri nas, se bodo zadeve uredile. Bojim
pa se, da bo do takrat preteklo veliko
vode, poplavne in tiste, ki se je mirno
vrnila v
svojo strugo.
Ko ste že ravno omenili poplave ...
Kakšno je bilo v času uničujočih ujm
stanje s helikopterji, s katerimi so reševali
tako ljudi kot živali, na območja,
odrezana od sveta, pa dostavljali pa
tudi hrano in
je bilo dovolj na
druge nujne stvari?Jih
voljo?
Razsežnosti so bile tako velike, da ni
države, ki
bi ji uspelo takoj zagotoviti
dovolj helikopterjev za reševanje. Bolj
skrbi podatek, da
smo prvi 'dan spravili
v zrak šest helikopterjev, tri vojaške
in tri policijske, od osemnajstih
državnih, ki so na razpolago v vojski
in policiji.
Kaj bi bilo drugače, če bi jih imeli na
voljo več?
Marsikaj. Že
primarno reševanje bi
Površina: 1.039 cm 2 59
hah ali drevesih, ki jih je spodjedala
voda, čakali na evakuacijo po osem
ur. V
takih trenutkih šteje vsak resurs,
razbremeni delo obremenjenih ekip
ter
skrajša agonijo ljudi. Veliko bolje
bi bilo, če imeli na voljo floto namenskih
helikopterjev, ker bi lahko v takem
kaosu angažirali dodatne resurse
najprej v
sistemu zaščite in reševanja
(ZiR), nato še v sistemu zagotavljanja
primarne zdravstvene
oskrbe na prizadetih
območjih, in
to brez škode za
zagotavljanje prevozov in pomoči v
sistemu ZiR. Vendar pri nas z večnamenskimi
helikopterji, vpetimi v vse
službe naenkrat, zdravstvo ni samozadostno,
nima svojih zračnih sil, zato
lahko o tej dodatni pomoči helikopterjev
le
Kaj
sanjamo.
je največja težava?
Da se helikopter uporablja za pet različnih
služb sočasno. To je tako, kot
bi imelo pet novinarjev na voljo en
diktafon. Kdor prvi pride ...
... prvi melje.
V teoriji večnamenskost zveni povsem
v redu. A ko je lani gorelo na Krasu, je
Maribor ostal brez helikopterja, ker so
ga poslali na pomoč gasit. Ko sem to
javno povedal, so
me obtožili laganja.
A imam priči - zdravnika in reševalca,
ki so ju tisti dan poslali domov.
Kaj
konkretno sploh pomeni večnamenskost?
S tem mislim, da se iste helikopterje
uporablja za
primarno reševanje, sekundarni
prevoz, prevoz inkubatorja,
reševanje iz gor, gašenje. Vse to pač
ne gre. Sploh pa ne, da en dan v njem
prevažamo tovor, naslednji dan krompir,
tretji dan službene pse, potem
bolnika ... Namenski helikopterji so
namenjeni le zdravstvu, služili bi za
helikoptersko nujno pomoč, prevoz inkubatorjev
in medbolnišnične prevoze.
Konec avgusta se
je rešilni avtomobil
z inkubatorjem za nedonošenčka
znašel v zastoju na avtocesti med Brezovico
in Vrhniko. Kaj pravite na to?
Gre za vsakodnevni dogodek, ki ni
vezan na turistično sezono, ampak
se dogaja vse leto. Tranzitni in tovorni
promet je žal prevelik zalogaj za
obstoječo infrastrukturo, na
kar Dar-
Rešitev za nas, izvajalce teh prevozov,
je enostavna - leteči rešilec oziroma
namenski reševalni helikopter.
Konec julija je v Destrniku v prometni
nesreči umrl 19-letnik, malo za njim še
leto dni mlajši sopotnik. Nafacebook
strani Slovenski namenski reševalni
helikopter, na kateri imate že
več kot
deset tisoč članov, so prepričani, da
bi imela najstnika več možnosti za
preživetje, če bi ju s kraja nesreče v
bolnišnico peljali v
to komentirate?
helikopterju. Kako
Take dogodke nerad komentiram. Vsekakor
pa ima vsak, ki
dobi pomoč prej,
večje možnosti za preživetje. Na žalost
to ne velja pri prehudih poškodbah.
Včasih kdo ne bi preživel, tudi če
bi se
poškodoval na pragu urgentnega centra.
Gorski reševalci so letos v gorah
posredovali že več kot 500-krat, od
tega so
200-krat. V
poleteli tudi po
helikopter vpoklicali več kot
enem koncu tedna so
šestkrat, vrednosti
teh intervencij naj bi presegale 15.000
evrov, kar ne
zajema stroškov gorskih
reševalcev. Kaj to pomeni za slovenske
Da
davkoplačevalce?
smo talci neurejenega sistema in
dvojno plačujemo nekaj, čemur bi se
lahko izognili z
ureditvijo tega segmenta.
Trenutno to rešujemo z
neprimernimi,
prevelikimi in posledično
predragimi helikopterji. Večji ko
dražji je. Financiranje je
je,
razdeljeno,
s tem pa netransparentno. Delno gre
iz vojaškega proračuna, delno iz posebne
proračunske postavke, povrh
pa medicinske posadke plačujejo iz
sredstev ZZZS. Tako je torej nemogoče
izračunati celoten strošek HNMP,
ki pa ga pokrijemo davkoplačevalci.
Če je vse po predpisih, obstaja
pravna podlaga za izplačila in tudi
možnosti izstavljanja računov. Zato
tudi ne izstavljamo računov za reševanje
v
hribih.
Koliko helikopterjev je trenutno
na voljo?
Eden na Brniku, eden v Mariboru, v
času poletnih počitnic pa dodajo še
enega na Brnik. Kar je zame neumnost,
saj sta potem na eni lokaciji dva.
Kakšna je vaša rešitev problema?
Potrebovali bi tri baze, eno recimo na