Glasilo koncerna ETI, letnik: XXVII, oktober 2007, {tevilka: 3

UTRIP
Glasilo koncerna ETI, letnik: XXVII, oktober 2007, {tevilka: 3
ISO 9001
ISO 14001
ISO TS 16949
• AVTOMATIZACIJA
PROIZVODNJE V ETI
STEATIT
• IPPC OKOLJEVARSTVENO
DOVOLJENJE
• KAKOVOST NA[IH
IZDELKOV KOT JO VIDIJO
DRUGI
• INOVACIJE V ZASAVJU
• PO BAVARSKI
ISSN 1580-4879

DDrraaggee bbrraallkkee,, ddrraaggii bbrraallccii !!
Kljub temu, da se ve~ji del dneva zadr`ujemo
v zaprtih prostorih, kljub temu, da `e mo~no
ob~utimo kraj{anje dneva opa`amo, da je
na{ pogled ~edalje bolj zlato-rumeno
obarvan. Narava nam medtem, ko se `e
po~asi pripravlja na najbolj mirno obdobje
leta, ka`e po mnenju mnogih svoj najlep{i
obraz. No, ~e ne `e najlep{i, pa vsaj najbolj
barvit in slikovit, vonj pe~enega kostanja pa
nam bo cedil sline {e potem, ko bo spomin
nanj le {e bolj ali manj oddaljena preteklost.
Tako nam narava, {e preden se bo dokon~no odpravila k po~itku, poklanja
{e vso svojo bero plodov, katerih pravo vrednost bomo ob~utili {ele v
pustih in dolgih zimskih mesecih.
Ne le narava, tudi podjetje do`ivlja podoben ciklus, vendar nas v teh
mesecih poleg pobiranja sadov leto{njega leta ~aka tudi obdobje planiranja;
aktivnosti, ki se bodo odvijale v prihajajo~em letu in za to potrebnih sredstev.
K
A
Z
A
L
O
Avtomatizacija proizvodnje v PC Steatit
Bili smo na [vedskem ... in ponovno obiskali skupino GARO!
Za~etek omejevanja svetlobnega onesna`evanja
Dru`ba ETI je pridobila IPPC - okoljevarstveno dovoljenje
Kakovost na{ih izdelkov, kot jo vidijo drugi
Zasedala je 13. skup{~ina dru`be ETI Elektroelement, d.d.
Izvoljen je bil nov svet delavcev
Inovacije v Zasavju - Podelitev priznanj za leto 2006
^asopis Utrip izdaja ETI, d.d. Izlake
Naklada: 2000 izvodov, ~asopis izhaja ~etrtletno
Uredni{ki odbor: Matija Strehar, Bo{tjan Leban, Polona [krinjar
Urednica: Karmen Marolt
Prelom, grafi~na priprava in tisk: Grafex d.o.o. Izlake
V BESEDI IN SLIKI
Kot vsak dober gospodar se moramo vpra{ati, kaj je tisto, kar je resni~no
nujno, tisto v kar moramo usmeriti vse svoje mo~i in kaj je tisto, kar lahko
{e malo po~aka, morda samo nekoliko primernej{i ~as?!
Zmernost je tisto, k ~emur se moramo, ob poplavi vsega kar nam je
dandanes dostopno, vsi skupaj usmeriti. Nesporno se je tudi zmernosti
potrebno(na)u~iti. V trgovinah nas polne police kar vabijo, pogled nam
uhaja na vse dobrine in dobrote, kar jih je mogo~e kupiti. Vendar ali se ne
bi vsaj kdaj ustavili in se namesto tega, “kaj vse si `elimo?” raje vpra{ali
“koliko vsega tega v resnici sploh ne potrebujemo?” Pa zato na{e `ivljenje
ne bo ni~ bolj prazno, na{a denarnica pa nam bo zagotovo hvale`na…
^e bomo najprej razmi{ljali in nato za~eti `iveti tako, se bomo prav gotovo
re{ili kak{nega bremena, ki nehote pritiska na nas. Pa o globini
potro{ni{tva morda kdaj drugi~ …
Prijazno jesen, polne ko{are njenih plodov in zmernost pri vsem.
Verjemite, vsaj kdaj nam bo zato la`je…
Hrana in zdravje
Vadba za zdravo `ivljenje
Rokometni klub Rudar Trbovlje
Po Bavarski
Predstavitev Vodi~a za zaposlene v ETI
Preverjanje usposobljenosti ekip prve pomo~i v letu 2007
Novosti iz izumiteljskega sveta
Z gibanjem do zdravja
Na{i upokojenci
…v imenu uredni{tva Karmen Marolt
Bili smo na [vedskem
Kakovost na{ih izdelkov, kot jo vidijo drugi
UTRIP - 2 OKTOBER 2007
3
4
6
7
8
9
10
11
12
14
15
16
18
18
20
21
22
4
8
9
Zasedala je 13. skup{~ina dru`be
ETI Elektroelement, d.d.
16
Na Bavarskem

VELIKA VLAGANJA V PIE TK
AVTOMATIZACIJA PROIZVODNJE V PC STEATIT
V zadnjih treh letih se je zaradi pove~anega
obsega naro~il, dviga kakovosti za kupce in
zni`evanja stro{kov pojavila potreba po
namenskih napravah za ~i{~enje in zlaganje
surovih steatitnih izdelkov in avtomatizacijo
drugih naprav, kot je vrtanje navojev in strega
strojev.
Najprej smo v sodelovanju s PIE Orodjarno
izdelali ~istilno-zlagalno napravo za Podno`je
ETA 521-170. Naprava sedaj sama o~isti in
zlo`i surove izdelke na plo{~o. Okolje, v
katerem delujejo naprave, je zelo pra{no, zato
morajo biti komponente naprav izredno
trpe`ne. Prav tako mora biti naprava zaradi
la`jega vzdr`evanja sestavljena ~im bolj
enostavno. Zaradi posebnosti izdelkov smo v
PC STEATITU za~eli z razvojem in izdelavo
lastnih naprav. Sami smo razvili in izdelali
najprej eno potem pa {e ve~ naprav za razli~ne
izdelke v proizvodnji. Izdelava naprave se
izpla~a le, ~e je serija izdelka dovolj velika, in
ker serije iz leta v leto nihajo, smo se odlo~ili,
da pri vsaki napravi uporabimo ~im ve~ enakih
Naprava za ~i{~enje in zlaganje obro~kov in velikostnih vlo`kov
ali podobnih komponent (pnevmatika,
elektrika, krmilnik, senzorji …). V primeru, da
naprava ni ve~ potrebna, se komponente lahko
prenesejo na drugo napravo. Na ta na~in lahko
z minimalnimi stro{ki napravo prilagodimo za
nov izdelek.
Proces zni`evanja stro{kov narekuje, da s ~im
manj pridobimo ~im ve~. Delavka tako sedaj
lahko poslu`uje dve stiskalnici, saj ji ni
potrebno ve~ ~istiti in zlagati izdelkov na
plo{~e ali v kasete. Tako la`je spremlja proces
stiskanja in kakovost izdelka se pove~a, saj je
~i{~enje in zlaganje avtomatizirano.
Tudi v prihodnje se bosta morali
produktivnost in kakovost pove~evati, to pa
pomeni {e ve~je vlaganje v avtomatizacijo in
nove naprave. Najnovej{a pridobitev je
naprava za zlaganje plo{~ic iz steatita in
kordierita v kasete, ki bo nadomestila ro~no
Naprava za ~i{~enje in zlaganje podno`ja ETA 521.170
zlaganje delavcev v proizvodnji. Naprava je {e v utekanju in bo vpeljana v proizvodnjo v naslednjem mesecu.
Trenutno je v proizvodnji kar nekaj naprav, ki avtomatizirajo ~i{~enje in zlaganje izdelkov na plo{~e ali v kasete. To so na primer naprave za zlaganje
protektorja, podno`ja 897, 3 in 4 polnih sponk, obro~kov Scomes in velikostnih vlo`kov, podno`ij termostatov za kupca Eika in drugo. Vlaganje v
avtomatizacijo proizvodnje pa je racionalno, ~e so serije izdelkov dovolj velike, da povrnejo vlo`eno investicijo v najkraj{em mo`nem ~asu.
Drugo podro~je avtomatizacije predstavljajo vrtalno-vrezovalne naprave za izdelavo NV osnov. Investicija v univerzalno vrtalno napravo, ki so jo
izdelali v PIE Orodjarni, je bila prva v nizu potrebnih novih vrtalnih naprav. Potrebne pa bodo {e dolo~ene prilagoditve. V prihodnost bomo morali
tudi z lastnim znanjem izbolj{ati ta segment avtomatizacije proizvodnje.
V leto{njem letu pa je Obmo~na zbornica Zasavje podelila tudi diplomo za inovacijo za napravo za ~i{~enje in zlaganje obro~kov in velikostnih
obro~kov. Diplomi sta prejela Ale{ Rutar in Janez Sveti.
Ale{ Rutar
OKTOBER 2007 UTRIP - 3

TR@NE AKTIVNOSTI
Bili smo na [vedskem ... in ponovno obiskali
skupino GARO!
Kraljevina [vedska, v nam precej nenavadno
zvene~em izvirniku “Konungariket Sverige“, je
najve~ja dr`ava na Skandinavskem polotoku.
Na zahodu meji na Norve{ko, na severovzhodu
na Finsko, na jugozahodu pa ima morsko mejo
z Dansko; preostanek meje poteka po
Baltskem morju in Kattegatu. Mejnima
Skupinska fotografija pred kraljevo rezidenco v Stockholmu
dr`avama Norve{ki in Finski je [vedska
podobna v tem, da je redko naseljena in da je
prebivalstvo neenakomerno porazdeljeno po
celotni de`eli. Skupna jim je tudi nuja, da se
ukvarjajo z `ivljenjskimi razmerami dela {e
`ive~ih Laponcev, ki vzrejajo severne jelene
(samo na [vedskem `ivi {e najmanj 17000
avtohtonih Laponcev). Zaradi sorazmerno
majhne poseljenosti je {vedska narava znana
po svojem miru, velikih gozdovih in hriboviti
divjini. [vedsko povezuje z Dansko in
Norve{ko tudi jezikovna in kulturna sorodnost
ter dr`avna preobrazba v parlamentarno
monarhijo.
Politi~na funkcija {vedskega kralja sicer
po~asi izgublja svoj pomen, kljub temu pa
{vedska kraljeva dru`ina v de`eli u`iva izjemen
ugled in je zelo priljubljena. [vedi modro kri
spo{tujejo in jo pozdravljajo in ~e bi
naklju~nega [veda na ulici povpra{ali, kaj si
najbolj `eli za blagor svoje domovine, bi vam
po vsej verjetnosti odgovoril: “Naj `ivi kraljeva
dru`ina!“
[vedska je visoko razvita industrijska dr`ava z
zelo donosnim kmetijstvom. Njeno izredno
u~inkovito gospodarstvo jo po narodnem
dohodku na prebivalca uvr{~a med deset
vodilnih dr`av sveta. Seveda pa je [vedska to
blaginjo dosegla {ele v zadnjih desetletjih. [e
proti koncu 16. stoletja je v mnogih pokrajinah
kmetijske de`ele vladala huda rev{~ina, zaradi
katere se je veliko kmetov in ribi~ev izselilo v
Severno Ameriko. Gospodarski napredek je
temeljil na dobro izrabljeni mo~i voda kot
energetskega vira za izvozno usmerjeno
industrijo, na industrijski uporabi lesa in
nahajali{~ih `elezove rude. Danes je [vedska
znana po svojem izvozu avtomobilov, izdelkih
strojne industrije, jeklu, elektronskih in
komunikacijskih naprav ter izdelkih iz papirja
(za lastne potrebe pa izdelujejo tudi velike
koli~ine vodke Absolut ). S [vedsko so
povezana tudi nekatera slavna imena, na
primer re`iser Ingmar Bergman in igralke
Greta Garbo, Ingrid Bergman in Anita Ekberg.
Vsi tudi poznamo {vedsko glasbo, ki jo je v
svet ponesla skupina Abba ter seveda Piko
Nogavi~ko, ki jo je ustvarila Astrid Lindgren.
[vedska je tudi Ikea, {vedska sta Electrolux in
H&M.
[vede bi lahko opisala kot zelo mirne,
prijazne, vljudne, morda malo zadr`ane,
vsekakor pa zelo gostoljubne ljudi, ki dajejo
vtis, da jih skoraj nobena stvar ne more iztiriti.
Znani so po svoji organiziranosti,
u~inkovitosti in to~nosti. V~asih dobi{
ob~utek, da na~rtujejo vsako sekundo svojega
`ivljenja. Pozitivne zna~ilnosti svoje kulture
prena{ajo tudi v poslovni svet. Zdi se, kot da
bi prav oni napisali pravila poslovnega
bontona in poslovne etike. Sicer pa lahko na
osnovi lastnih opa`anj zatrdim, da stereotipi o
[vedinjah in [vedih ne dr`ijo v celoti. Na
[vedskem je svetlolask sicer res nekaj ve~ kot
pri nas, a kljub temu prevladujejo temnolaske
in tudi [vedi niso tako visoki, kot bi
pri~akovali. Dejansko je bil na{ tim po videzu
mnogokrat bolj {vedski od [vedov, ki smo jih
sre~evali.
Klima na [vedskem je kontinentalna. Poletja
so lahko topla, a proti severu ~edalje kraj{a in
hladnej{a. Polno~no sonce je vidno od srede
maja do srede junija. Zime pa so lahko
izredno mrzle, {e posebno na severu de`ele.
Sicer pa je lahko na [vedskem tudi v mesecu
juniju precej hud mraz, kar je razvidno tudi iz
prilo`ene fotografije …
Junija 2007 na [vedskem …
UTRIP - 4 OKTOBER 2007

TR@NE AKTIVNOSTI
Glavno mesto [vedske je Stockholm, ki le`i na
vzhodni obali Baltika ob vhodu v jezero
Mälaren. Mesto zajema {tevilne polotoke in
oto~ke, zaradi katerih je dobilo tudi naziv
“Severne Benetke“. Sicer je Stockholm v
znanstvenih in pisateljskih krogih znan
predvsem zaradi vsakoletne podelitve
Nobelovih nagrad. Mi pa smo se dogovorili za
letni sestanek z na{imi partnerji, skupino
Garo, ter obiskali njihovo prodajno enoto, ki
se nahajajo v mestu.
V marcu 2006 smo na teh straneh skupini
Garo `e namenili nekaj besed, vendar si
podjetje glede na rezultate, dose`ene v
zadnjem letu, zaslu`i ponovno obravnavo. @e
v uvodnem prispevku smo omenili, da je Garo
eden na{ih najbolj perspektivnih kupcev na
podro~ju Zahodne Evrope in danes se to
dejstvo potrjuje. V letu 2007 bomo na nivoju
skupine Garo skupno dosegli `e 3,6 mio EUR
prihodkov od prodaje. V letu 2008
predvidevamo nadaljnjo rast prodaje. Na{
na~rt je sicer ambiciozen, vendar ob podpori
proizvodnje in vseh ostalih vklju~enih slu`b
realno dosegljiv, in zana{a 4,5 mio EUR
prihodkov od prodaje. Navedene {tevilke
jasno ka`ejo, da skupina Garo postaja na{
najve~ji in najpomembnej{i kupec stikalne
tehnike.
Mati~no podjetje Garo je locirano v majhnem
mestecu Gnosjo na skrajnem jugu dr`ave,
vendar s sodobnimi pristopi in metodami
tr`enja uspe{no pokriva celoten {vedski trg.
Svoje znanje in miselnost {iri tudi na svoja
h~erinska podjetja, ki delujejo na Norve{kem,
Irskem in Poljski. Garo je proizvajalec treh
zaklju~enih ❄programskih skupin. Dve skupini
izdelkov njihove lastne proizvodnje, plasti~ne
razdelilnike ter razdelilne omare in spojni
program, odlikujeta moderen in prefinjen
dizajn ter visoka kakovost. Za ETI pa je
vsekakor najpomembnej{a njihova
proizvodnja naprav za ogrevanje avtomobilov,
kamor vgrajujejo na{a za{~itna stikala na
difiren~ni tok z nadtokovno za{~ito KZS.
Prodaja poleg KZS 1P+N obsega tudi
avtomatske odklopnike ETIMAT 10 ter EFI
stikala. Najpomembnej{i proizvod za norve{ki
trg, ki je bil razvit izklju~no na pobudo
skupine Garo, pa je KZS 2P+N. Navedeni
izdelki so del skupine komponent, namenjene
za distribucijo na navedenih trgih. V tem
segmentu smo tako v preteklem letu naredili
bistven napredek, saj smo s pomo~jo skupine
Garo uspeli na na{o stran pridobiti tudi enega
vodilnih veletrgovcev na tem podro~ju -
podjetje Electroskandia, ki je v lasti podjetja
Hagemayer. ^lanku je prilo`ena fotografija
oglasa Elektroskandie, na kateri so jasno vidni
Etijevi proizvodi. Posnetek je skoraj
zgodovinski, saj nam je uspelo, da smo z na{o
ponudbo nadomestili in prakti~no izrinili
podjetje ABB. Na oglasu je v {vedskem jeziku
Po kon~anem sestanku skupaj na baltske slanike ...
pripisano “Taylor made, creative solutions
with latest technology“ ... Ja, res WOW!
Oglas Elektroskandie z izdelki podjetja ETI
Sicer je bilo na{e tokratne sre~anje v
Stockholmu produktivno in zelo uspe{no.
Dogovorili smo se o nadaljnjih razvojnih
usmeritvah, opredelili prihodnje aktivnosti,
obojestranska pri~akovanja ter oblikovali cilje
za leto 2008. Po kon~anem sestanku pa smo si
privo{~ili {e tipi~ne baltske slanike (velike,
sluzaste, surove in slane ribe …), ob katerih
so na{i kolegi iz Gara precej u`ivali.
Pri~ujo~i prispevek je morda malo
“lahkotnej{e“ obarvan, vseeno pa se
moramo zavedati, da gre za zelo
resnega poslovnega partnerja, ki ima
popolnoma jasno izoblikovano
strategijo in cilje ter zelo visoka
pri~akovanja do svojih dobaviteljev. V
tem trenutku lahko trdim, da smo bili
sposobni vzpostaviti zelo dobre
partnerske odnose ter pridobiti visoko
zaupanje skupine Garo. Na{a skupna
naloga je predvsem to, da dose`eno
pozicijo obdr`imo ter jo v prihodnosti s
skupnimi mo~mi, znanjem in
sposobnostmi, {e izbolj{ujemo.
Tako letos, naslednje leto pa v Oslo,
kjer Garo Norve{ka gradi nove, ve~je
poslovne prostore tudi za na{e izdelke
... do takrat pa, kot bi rekli na{i prijatelji
iz [vedske, “Adjö“ ali “Hej då“!
Aleksandra Pov{e
OKTOBER 2007 UTRIP - 5

Ste se `e kdaj ~udili, zakaj na kak{nem
odmaknjenem kraju vidimo nebo polno
zvezd, medtem ko v mestu komajda {e
opazimo kak{no osamljeno svetle~o piko?
Tudi v Sloveniji je tako. Satelitski posnetki,
ki ka`ejo stopnje svetlobne onesna`enosti
pri nas, nam dajejo jasno vedeti, da lahko
nebo, kot so ga videli na{i predniki,
opazujemo le {e na Sne`niku in v Ko~evju.
Konec avgusta je vlada Republike Slovenije
sprejela Uredbo o mejnih vrednostih
svetlobnega onesna`evanja. Svetlobno
onesna`evanje je v Sloveniji v zadnjih 15
letih izjemno hitro nara{~alo, zato je bilo
nujno upo{tevati argumente
naravovarstvenih organizacij, ki so si
dvanajst let prizadevale za sprejetje
ustreznih predpisov in dolo~il.
Nova uredba naj bi imela veliko pozitivnih
u~inkov. Za ve~ino svetilk prepoveduje
svetenje nad vodoravnico v vesolje in
zahteva uporabo popolnoma zasen~enih
svetilk. Svetenje nad vodoravnico je namre~
glavni vzrok svetlobnega onesna`enja.
Zasen~ene svetilke manj ble{~ijo, kar bo
izbolj{alo varnost v cestnem prometu ter
pove~alo vidljivost. Manj ble{~anja bodo
izjemno veseli starej{i ob~ani, ki jih zaradi
naravnih pojavov staranja ble{~anje mo~no
moti in ovira.
Uredba omejuje svetenje v bivalne prostore.
Po svetu je bilo izvedenih ve~ raziskav, ki
ka`ejo na pove~anje pojavnosti rakavih
obolenj, ~e so ljudje ali `ivali med spanjem
izpostavljeni umetni svetlobi. Svetloba v
no~nem ~asu zmanj{a tvorjenje hormona
melatonina, melatonin pa je eden od
pomembnih antioksidantov, ki {~iti pred
rakavimi obolenji. Kaj bo to pomenilo v
zdravstvenem smislu, je te`ko oceniti,
vsekakor pa bo zadovoljstvo dr`avljanov
ve~je, ~e bodo ulice lepo osvetljene, manj
pa bo svetenja v spalnice in bivalne
prostore.
Uredba zahteva zmanj{anje porabe energije
za javno razsvetljavo, kar pomeni, da bodo
ob~ine morale skrbeti za racionalno rabo
energije. Osvetljevalo naj bi se tam, kjer je
to potrebno, v koli~ini, ki je potrebna, in
takrat, ko svetlobo potrebujemo. Sredi no~i,
ko ni ve~ prometa, se bodo nivoji
UTRIP - 6
EKOLOGIJA
Za~etek omejevanja svetlobnega onesna`evanja
Marsikdo rad pono~i opazuje temno nebo s svetle~imi zvezdami in zaspi v pomirjajo~i temi, ne da bi
ga motila `are~a lu~ sosednje trgovine, cerkve ali oglasnega panoja. A je to pogosto nemogo~e zaradi
~edalje pogostej{e oblike onesna`evanja okolja, ki jo povzro~a preve~ umetne svetlobe.
Panoji na vsakem koraku niso dokaz visokega standarda in dobrega bivalnega okolja,
opozarjajo strokovnjaki
Svetlobo, ki jo oddaja svetilka, lahko razdelimo na tri dele; koristno vlogo igra le tista v obmo~ju III.
OKTOBER 2007

EKOLOGIJA
Velika mesta pono~i
osvetljenosti lahko zni`ali.
Objekti kulturne dedi{~ine, med katerimi je
veliko cerkva, bodo osvetljeni z ni`jimi nivoji.
Uporaba velikega {tevila popolnoma
zasen~enih svetilk bo ugodno vplivala na
{tevilne no~no aktivne `ivalske vrste, med
katerimi so posebej ogro`ene `u`elke in
netopirji. S tem uredba prispeva k ohranjanju
biodiverzitete, kar je eden od izjemno
pomembnih ciljev EU.
V dvemilijonski Sloveniji pri~akujemo, da bo s
pomo~jo uredbe v 10 letih, ko se bo
razsvetljava postopoma prilagodila zahtevam
iz uredbe, mogo~e letno prihraniti celo okoli
10 milijonov evrov, namenjenih za porabo
elektri~ne energije. Temu ustrezno naj bi se
zmanj{ali tudi izpusti toplogrednih plinov, kar
je vsekakor prispevek k zmanj{anju vpliva
klimatskih sprememb.
Danes ve~ina dr`avljanov
izpred svojega doma ne vidi
Rimske ceste. Uredba bo z
odpravo svetenja v vesolje
omogo~ila, da se ohrani zvezd-
no nebo in da se ob~udovanje
na{e {ir{e domovine - vesolja
omogo~i tudi na{im otrokom in
vnukom ter nenazadnje vsem
sedanjim in bodo~im profe-
sionalnim in amaterskim
astronomom.
Ani Razpotnik
(vir: internet)
Dru`ba ETI je pridobila IPPC -
okoljevarstveno dovoljenje
Gre za obvezen in pomemben dokument, ki nam je bil izdan v izredno kratkem ~asu (smo
med prvimi v dr`avi, ki smo tak{no dovoljenje `e prejeli) in v katerega je bilo vlo`enega
veliko dela. Dokument pred nas postavlja vrsto nalog in zahtev, ki jih bomo morali v bodo~e
izpolniti.
Konec avgusta letos je dru`ba ETI d. d. pridobila okoljevarstveno dovoljenje v skladu z IPPC
Direktivo, t.i. okoljevarstveno IPPC dovoljenje, ki se nana{a na dejavnost izdelave
kerami~nih izdelkov, obravnava pa tudi druge dejavnosti dru`be ETI d. d. na lokaciji Izlak.
Enako dovoljenje do konca leto{njega leta pri~akujemo tudi na lokaciji Kamnik. Dovoljenje
je izdano za dobo desetih let.
Konkretne naloge in zahteve bomo po prejetju okoljevarstvenega dovoljenja {e za lokacijo
Kamnik predstavili v eni od naslednjih {tevilk Utripa.
Matija Gomilar
Ani Razpotnik
OKTOBER 2007 UTRIP - 7

Kakovost na{ih izdelkov, kot jo vidijo drugi
naslovnica revije
Kar pogosto sli{imo, da kakovost na{ih
izdelkov ni najbolj{a. Ob~asno se pojavijo tudi
reklamacije. Tega ne moremo zanikati, ~eprav je
odstotek reklamiranih izdelkov nizek. Na
podlagi tega se potem `e pojavijo “gostilni{ke
govorice” o zelo slabi kakovosti na{ih izdelkov
na splo{no. Tudi zaradi tega je prav, da
objavimo ta prispevek, ki potrjuje ravno
nasprotno, saj govori o dobri kakovosti na{ih
izdelkov.
V Rusiji izhaja revija z naslovom Vse za gradnjo
in obnovo (�c� ��� c������ � �������).
Naklada revije je 30.000 izvodov in izhaja
{tirikrat letno v Moskvi. Pisana je precej
poljudno, tako da jo lahko razume {ir{i krog
bralcev. Kot pove `e naslov, ponuja nasvete za
vse stvari glede gradnje in obnove stanovanj: za
stavbno pohi{tvo, vodovod, ogrevanje,
pleskanje stanovanja … Del revije je namenjen
t. i. ekspertizam in testom.
Na 140 straneh imajo pomembno mesto tudi
elektri~ne in{talacije ter njihova za{~ita. V 35.
{tevilki revije je bil objavljen ~lanek z naslovom
Za{~itno odklapljanje, v katerem je govor o
za{~itnih napravah na diferen~ni tok, torej
izdelkih, kot so na{a stikala EFI. V uvodnem
delu je navedenih nekaj teoreti~nih osnov,
zatem pa sledi primerjava posameznih izdelkov,
ki se pojavljajo na ruskem trgu. V primerjavo so
zajeti izdelki desetih proizvajalcev iz razli~nih
dr`av: od Kitajske do Rusije, Nem~ije, Italije in
Slovenije. V nadaljevanju je izdelana
primerjalna tabela preizkusov, ki so jih opravili
na izdelkih, skladno z ruskim standardom
GOST R 51327.1-99 (ta ruski standard je
ekvivalenten s starej{o izdajo mednarodnega
standarda IEC 61008-1-96). Preizku{ali so po
12 to~kah standarda: tok pro`enja za{~itnega
stikala, ponovljivost, ~as odklopa, pogojna
kratkosti~na zmogljivost 3 kA itd. Iz primerjave
rezultatov v tej tabeli je razvidno, da je na{e
stikalo EFI-2 doseglo odli~ne rezultate.
V posebni predstavitvi na{ega izdelka pa lahko
zasledimo naslednje:
Kot je razvidno iz prilo`ene slike, je najprej
objavljena fotografija na{ega izdelka, zatem pa
sledi {e besedilo.
naslov ~lanka opis izdelka ETI
DRUGI O NAS
Tehni~ni podatki
Navaja jih proizvajalec: sledi navedba na{ih
podatkov iz kataloga.
Gre za samostojno slovensko podjetje, ki
ponuja celoten spekter za{~itnih stikal pod
enotno znamko EFI. V odvisnosti od tega, ali
gre za dvopolno ali {tiripolno izvedbo, se k
imenu dodaja {e dvojka ali {tirica. Zatem sledi
{e tip A ali AC.
Rezultati preizkusov
Vseh 12 testov so vzorci ETI prestali odli~no. To
je bilo mogo~e pri~akovati, saj je na sprednji
strani izdelka {tevilka 10.000, obdana z
okvirjem. Tako se ozna~uje nazivni pogojni
kratkosti~ni tok Inc. To pomeni, da je EFI-2
zmo`en zdr`ati kratkosti~ni tok, ki po sinusoidi
nara{~a do vrednosti 10 kA. Dejansko tok take
vrednosti sploh ne dose`e, ker `e prej izklopi
pridru`eni za{~itni aparat. Pri tako visoko
deklariranem Inc je aparat seveda z lahkoto
prestal na{ test s 3 kA, kjer sta tako tok kot tudi
energija skozi za{~itni aparat precej manj{a kot
pri 10 kA.
Cena (Moskva): razli~na - 1186 rubljev za
dvopolni aparat, 40 A, 30 mA (november 2006).
Povzetek:
ETI - eden izmed absolutnih zmagovalcev na{e
primerjave.
^e radi kritiziramo, zakaj se ne bi kdaj tudi
pohvalili? Moj znanje ru{~ine sicer ni vrhunsko,
ampak lahko mi verjamete, da sem po{teno
prevedel vse, kar pi{e o nas. Konkurence pa
tako ne smem opravljati, ker bom sicer obto`en
nelojalne konkuren~nosti.
Matija Strehar
UTRIP - 8 OKTOBER 2007

SKUP[^INA ETI 2007
Zasedala je 13. skup{~ina dru`be ETI Elektroelement, d.d.
Leto{nja skup{~ina je potekala 31. avgusta 2007 v konferen~ni dvorani
v novih prostorih dru`be. Uprava dru`be je letos za vodenje skup{~ine
pooblastila odvetnika Bojana Pe~enka.
Dnevni red skup{~ine je bil objavljen v ~asopisu Delo dne 23. 7. 2007
in je bil naslednji:
1. Otvoritev skup{~ine, ugotovitev sklep~nosti in organov skup{~ine
2. Predstavitev poro~ila nadzornega sveta za leto 2006 in odlo~anje o
bilan~nem dobi~ku ter podelitev razre{nic
3. Imenovanje revizorja za poslovno leto 2007
4. Spremembe in dopolnitve statuta; prera~un osnovnega kapitala v
evre, uvedba kosovnih delnic, sprememba dejavnosti
5. Uskladitev registrskih podatkov firme in sede`a s statutom
6. Izvolitev ~lanov nadzornega sveta
Predsednik skup{~ine je v uvodu ugotovil, da je skup{~ina sklep~na, saj
je bilo od 490.621 delnic z glasovalno pravico na skup{~ini navzo~ih
425.685 delnic oziroma 86,76 %. Pred nadaljevanjem
skup{~ine je predsednik uprave mag. Toma` Berginc podal
poro~ilo o poslovanju dru`be ETI, d. d. in koncerna ETI v
letu 2006 ter usmeritve in cilje za leto 2007.
Po podani predstavitvi je skup{~ina nadaljevala delo. Na
podlagi predstavljenega poro~ila nadzornega sveta in
predlaganega sklepa uprave in nadzornega sveta je
skup{~ina z ve~ kot 99 % oddanih glasov sprejela
predlagani sklep o delitvi dobi~ka ter upravi in nadzornemu
svetu podelila razre{nici.
Dividende na delnico so se letos povi{ale za 2,9 % in
zna{ajo 318,00 SIT oziroma 1,327 EUR. Upravi~eni
delni~arji so dobili izpla~ane dividende do 17. 10. 2007.
Letos se je nadzorni svet dru`be odlo~il, da bodo
predlagali imenovanje novega revizorja za leto 2007.
Predsednik nadzornega sveta je ob tej to~ki pojasnil
razloge za tako odlo~itev, ki izhajajo predvsem iz
opredelitve, da bo nadzorni svet periodi~no predlagal
zamenjavo revizorja. Glede na kompleksnost poslovanja
koncerna ETI se je nadzorni svet lahko odlo~al le med tremi
kandidati za revizorja, ki lahko opravljajo revizijo tudi v
vseh dr`avah, kjer ima ETI h~erinske dru`be. Tako so se po
temeljitem vrednotenju ponudb revizijskih hi{ odlo~ili za
revizijsko dru`bo KPMG Slovenija, dru`bo za revidiranje,
d. o. o. Predlagani sklep nadzornega sveta je bil sprejet z
99,96 % oddanih glasov.
Naslednja to~ka se je dotikala sprememb statuta predvsem
zaradi prilaganja spremembam zakonodaje glede nove
nacionalne valute. Predlagani sklep uprave in nadzornega
sveta je bil sprejet z 78,816 % zastopanega kapitala
oziroma 99,768 % oddanih glasov. Tako zdaj osnovni
kapital dru`be zna{a 8.315.792,50 EUR in je razdeljen na
498.250 navadnih kosovnih delnic.
Letos so se, kot vsaka {tiri leta, za~ele dejavnosti za
izvolitev novega nadzornega sveta.
Na{ nadzorni svet je sestavljen iz treh predstavnikov, ki zastopajo
interese zaposlenih in treh predstavnikov, zastopnikov interesov
delni~arjev. Svet delavcev je na aprilski seji imenoval tri ~lane
nadzornega sveta, ki zastopajo interese zaposlenih, in sicer: Sonjo
Klop~i~, Bo{tjana Piklja in Francija Smrkolja. Nadzorni svet je skup{~ini
predlagal, naj so v naslednjem {tiriletnem mandatu v nadzornem svetu
kot zastopniki interesov delni~arjev isti ~lani kot v preteklem mandatnem
obdobju. Skup{~ina je skoraj soglasno sprejela sklep, da se za ~lane
nadzornega sveta, ki zastopajo interese delni~arjev, imenujejo Franjo
Bobinac, Marjan Kramar in Matja` Lenassi.
Spo{tovani bralci Utripa, delni~arji dru`be. Dovolite, da vam na tem
mestu prenesem zahvalo va{ih poobla{~encev, ki ste jim mali delni~arji
letos oddali rekordno {tevilo pooblastil. Na sede` dru`be je do zakonsko
predvidenega roka prispelo ve~ kot 84 % pooblastil.
Rosita Razpotnik
OKTOBER 2007 UTRIP - 9

IZVOLJEN JE BIL NOV SVET DELAVCEV
Spo{tovani sodelavci!
V mesecu marcu so na nivoju mati~ne dru`be
ETI d. d. Izlake potekale volitve novega sveta
delavcev. Na volitvah smo zaposleni izmed
ve~ kandidatov izvolili 13-~lanski svet
delavcev. Po novem poslovniku, ki ga je
prej{nji sestav SD sprejel februarja 2007, so
v novoizvoljenem svetu zastopane vse
poslovno-izidne enote. Tako imamo v novem
svetu delavcev predstavnike iz PIE EI, lokacije
Trbovlje in iz Kamnika. Na lokaciji Izlak pa SD
sestavljajo predstavniki PIE TK, PIE EI, PIE
OR in ostale OE-slu`be.
Na svoji prvi seji so ~lani SD izvolili
predsednika in namestnika predsednika. Za
zapisnikarja je bila izbrana ga. Karmen
Marolt.
^lani novega sestava Sveta delavcev Dru`be
ETI d. d. so:
Bojan Kajtna, ~lan
Bo{tjan Pikelj, ~lan
Danica Ul~ar, ~lanica
Danilo Lipov{ek, ~lan
Darko Vozelj, ~lan
Dervi{a Hajri~, ~lanica
Tanja Galin, ~lanica
Franci Smrkolj, namestnik predsednika
Jani Grden, ~lan
Jo`e Majdi~, ~lan
Jo`e Medved, predsednik
Miha Go{te, ~lan
Vlado Klemen, ~lan.
Naloge SD so dolo~ene v Zakonu o
sodelovanju delavcev pri upravljanju ( ZSDU)
in Poslovniku sveta delavcev, ki velja od 6. 2.
2007. Oba zakona sta vsem zaposlenim na
voljo pri na{ih ~lanih in na Informatorju.
Po vsebinski strani postaja ZSDU temelj za
vzpostavitev druga~nega sistema in metod
sodelovanja delavcev pri odlo~anju v
podjetjih, kot smo ga poznali v samoupravnem
sistemu. V tem so organi, ki so jih izvolili
delavci, odlo~ali ne le o vpra{anjih v zvezi z
zaposlitvijo, s kadrovskimi vpra{anji in
pla~ami, temve~ so sprejemali tudi vse
najpomembnej{e odlo~itve v zvezi z
upravljanjem in odlo~itve, ki bi pogosto sodile
v pristojnost uprave, pri ~emer so bili omejeni
le s tem, da so pri svojih odlo~itvah morali
upo{tevati tudi takratne dru`bene interese, t.j.
politiko. Kot tak{en pomeni zakon del
zakonodaje, ki bo, ko bo v celoti za`ivel,
pomenil pravne temelje za vzpostavitev
kolektivnih delovnih razmerij, ki ustrezajo
sodobnemu tr`nemu gospodarstvu in za katere
Jo`e Medved predsednik SD
je zna~ilno, da ob obstoje~em delovanju
sindikatov - za katero je {e vedno zna~ilno, da
izhaja prete`no iz nasprotja dela in kapitala -
posku{ajo s pomo~jo razli~nih metod
zagotoviti mo`nost za sodelovanje delavcev pri
~imbolj nekonfliktnem re{evanju problemov,
ki se pojavljajo v podjetju.
Spo{tovani zaposleni!
Lastni{ka sestava na{e dru`be ETI d. d. daje
svetu delavcev kot predstavniku zaposlenih,
ki so v ve~ini tudi mali delni~arji, obvezo in
dol`nost, da odgovorno zagovarja stali{~a
zaposlenih pri bodo~ih spremembah
lastni{ke strukture.
Zato je SD izkoristil zakonsko pravico in
statut dru`be Eti ( 21. ~len ) in na svoji tretji
seji v {est~lanski Nadzorni svet dru`be Eti kot
predstavnike zaposlenih izvolil dva notranja
in enega zunanjega ~lana. Notranja ~lana NS
sta: g. Bo{tjan Pikelj in g. Franci Smrkolj,
zunanja ~lanica je ga. Sonja Klop~i~. Izvoljeni
bodo tako zastopali interese zaposlenih, ki
bodo tako preko sveta delavcev lahko
obve{~eni o svojem dele`u v lastni{ki
strukturi podjetja.
^lani Sveta delavcev ETI d. d. `elimo, da nas
zaposleni obve{~ajo o dogodkih, svojih
`eljah, opa`enih nepravilnostih, svojih
predlogih za izbolj{anje stanja in nam
zastavljajo vpra{anja, na katera bomo s
pomo~jo strokovnih sodelavcev znotraj in
zunaj podjetja sku{ali poiskati ustrezne
SKUP[^INA ETI
odgovore. Ni nujno, da bodo vsa vpra{anja
obravnavana na sejah, saj lahko odgovore
najdemo tudi po drugih, hitrej{ih poteh,
vsekakor pa se bomo trudili, da vam nanje
odgovorimo v razumnem roku. Vpra{anja
lahko naslavljate na moj e-naslov:
joze.medved@eti.si ali tel. 494. Za tiste, ki se
ne `elite poslu`evati teh poti, pa sta pri
recepciji podjetja in vratarnici pri orodjarni
name{~ena nabiralnika, v katera lahko oddate
pisna vpra{anja in pobude za SD.
V {tiriletnem mandatu se bomo trudili zbrati
zamisli in ideje in jih obdelati skupaj z upravo
in ostalimi slu`bami ter jih posredovati nazaj
zaposlenim. Prepri~ani smo, da bo uprava
znala ceniti na{e in va{e delo in bo na{la
primeren na~in, da ga nagradi. Vsak
prispevek k izbolj{anju medsebojnih
odnosov, kakovosti kon~nih izdelkov in
pove~ane dodane vrednosti dviga vsednost
ETI-ja v o~eh kupcev in konkurence, zato je
prav, da pri tem vsi aktivno sodelujemo, da
vpra{amo, da smo obve{~eni, da imamo
mo`nost izraziti svoje mnenje. Skupaj s
sindikatom podjetja smo izvoljeni,da se v
va{em imenu pogajamo z upravo, vsak v
okviru svojih pristojnosti.
V naslednjih {tevilkah na{ega UTRIPA vam
bom sku{al predstaviti nekaj podatkov iz
zgoraj navedenih zakonov in njihovo
uveljavljanje v praksi.
Predsednik Sveta delavcev ETI d. d.
Jo`e Medved
UTRIP - 10 OKTOBER 2007

INOVACIJE V ZASAVJU
PODELITEV PRIZNANJ ZA LETO 2006
Zlati “keramiki” (z leve proti desni): Du{an Jerman, Franci Ocepek, mag. Martina Ober`an, Igor Lavrin
Zlati inovatorji iz PIE EI (z leve proti desni): Matija Strehar, Sandi Klinc, mag. Miran Dolin{ek
Zadovoljni obrazi med podelitvjo...
Inovativnost v poslovanju podjetij je eden
klju~nih dejavnikov konkuren~nosti, ki je
neposredno povezana z vsemi vidiki
poslovanja, s poslovnimi in proizvodnimi
procesi, tr`enjem, nabavo in prodajo ter
na~inom vodenja podjetja, in tako v zelo
veliki meri vpliva na poslovne uspehe
organizacije.
GZS, Obmo~na zbornica Zasavje, je tudi
letos objavila razpis zbiranja prijav za leto
2006, ki so rezultat doma~ega znanja v
Zasavju. Na razpis je prispelo 23
inovacijskih prijav, na katere se je
posami~no podpisalo 36 inovatorjev.
Komisija za inovacije je sprejela odlo~itev,
da se podelijo 3 zlata, 3 srebrna in 3
bronasta priznanja ter 14 diplom.
Med kandidate za priznanja “GZS inovacije“
na nacionalnem nivoju so se uvrstile
inovacije, prejemnice 3. zlatih priznanj na
razpisu Obmo~ne zbornice Zasavje.
Inovatorji so na dr`avni podelitvi GZS, ki se
je 20. septembra odvijala na Bledu, prejeli 2
zlati in 1 bronasto priznanje za najbolj{e
inovacije v letu 2006.
Tokrat `e 11. podelitev je potekala 18.
septembra v Hrastniku, kjer so inovatorji za
poslane predloge prejeli priznanja in
diplome, priznanje pa je bilo podeljeno tudi
predstavnikom podjetij.
Zlato priznanje so prejeli inovatorji iz PIE TK:
Franci Ocepek, mag. Martina Ober`an in Igor
Lavrin za inovacijo RAZVOJ TEHNOLOGIJE
INJEKCIJSKEGA BRIZGANJA KERAMIKE. Pri
njeni realizacije so sodelovali {e: Petra
Juvan, Vlasta imperl, Denis Bolte, Jure
Raspotnik in Janez Juvan.
Ta inovacija je na dr`avni podelitvi GZS za
najbolj{e inovacije v letu 2006 prejela
srebrno priznanje.
Zlato priznanje so prejeli inovatorji iz PIE EI:
mag. Miran Dolin{ek, Sandi Klinc in Matija
Strehar za inovacijo ZA[^ITNO STIKALO NA
DIFEREN^NI TOK Z NADTOKOVNO
ZA[^ITO KZS - 3M. Ta inovacija je na
dr`avni podelitvi GZS za najbolj{e inovacije
v letu 2006 prejela bronasto priznanje.
Srebrno priznanje je prejel inovator iz ETI
GUM: mag. Janez Stupan za inovacijo
UVEDBA TEHNOLOGIJE BRIZGANJA
PLATINASTIH SILIKONSKIH ZMESI PO
PRINCIPU HLADNO KANALNE TEHNIKE Z
DODATKOM DESFLEX SISTEMA NA
TESNILU OR 48.
OKTOBER 2007 UTRIP - 11

Po {tevilu nagrajencev sode~, se za inovacije v Zasavju ni bati...
Diplome so prejeli inovatorji iz PIE OR: Tilen
Vidonja, Gregor Vrta~nik in Roman Polc za
inovacijo MONTA@NI SISTEM ZA MONTA@O
ZAKLENJENEGA MAGNETNEGA SPRO@-
NIKA.
Diplomi sta prejela inovatorja iz PIE TK, PC
STEATIT Kamnik: Ale{ Rutar in Janez Sveti za
inovacijo NAPRAVA ZA ^I[^ENJE IN
ZLAGANJE OBRO^KOV IN VELIKOSTNIH
VLO@KOV.
HRANA IN ZDRAVJE
>>> nadaljevanje iz prej{nje {tevilke
Kak{no hrano izbira dana{nji ~lovek?
Ljudje dajejo vedno komentarje zakaj izberejo
hrano, denimo, v{e~ mi je po okusu. V Evropi
(2004) so na{teli 5 dejavnikov zaradi katerih
ljudje kupujejo in u`ivajo hrano: na prvo
mesto so dali kvaliteto in sve`ost hrane, {ele
na drugo mesto ceno; okus in zdrava hrana pa
sta pri{li na tretjo oziroma ~etrto mesto,na
zadnje pa dru`inske navade in razvade.
Skoraj tri ~etrtine anketiranih ljudi, v EU, celo
misli, da se zdravo prehranjujejo.
Pri izbiranju in u`ivanju hrane gre za {tevilne
in zelo kompleksne interakcije med biolo{kimi
mehanizmi teka, psiholo{kega obna{anja pri
u`ivanju hrane, socialnih in kulturnih
dejavnikov v okolju, javno zdravstvenih in tudi
Podelitve v Hrastniku se je udele`ila ve~ina
inovatorjev, poleg predsednika uprave ETI d. d.
mag. Berginca pa je bilo `al prisotnih le malo
predstavnikov iz vodstev podjetij, katerih
inovatorji so bili nagrajeni.
Predsednik uprave ETI d.d. je {e dodatno
izpostavil pomen inovativnosti in predvsem
potenciala, ki ga predstavljajo inovatorji za
organizacijo, ter ga poudaril tako, da je vse
komercialnih dejavnikov v dolo~eni
populaciji.
^e bi pri izbiri vrste in koli~ine hrane delovali
samo biolo{ki oziroma fiziolo{ki mehanizmi bi
~lovek zau`il, seveda v okolju raznovrstne in
zadostne hrane, prav toliko hrane kot jo
potrebuje za dobro zdravje in delovno
storilnost. SSaammoo vv ookkoolljjuu kkjjeerr pprriimmaannjjkkuujjee
hhrraannee jjee vvee~~iinnsskkoo pprreebbiivvaallssttvvoo ppooddhhrraannjjeennoo;; vv
ookkoolljjuu oobbiillnnee hhrraannee, to je v ve~ini razvitih
dr`av, med njimi pa `e uvr{amo tudi Slovenijo,
ppaa jjee sskkoorraajj vvee~~ kkoott ppoolloovviiccaa pprreebbiivvaallcceevv
ddeebbeelliihh aallii iimmaa ppoovvii{{aannoo tteelleessnnoo ttee``oo,,oossttaallaa
ppoolloovviiccaa ppaa jjee bboolljj aallii mmaannjj nnoorrmmaallnnoo
pprreehhrraannjjeennaa..
Vzrok za ta pojav razlagajo {tevilne hipoteze
med katerimi je, denimo, tudi tale: Geni, ki
omogo~ajo ~loveku, da zau`ije preve~ hrane
so bili za ~loveka, npr. v kameni dobi, povsem
INOVACIJE V ZASAVJU
sodelujo~e inovatorje 24. septembra povabil
na sprejem v Upravo dru`be, kjer jim je {e
enkrat predstavil pomen inovativnosti za
dru`bo, sprejel kriti~na mnenja in predloge
za izbolj{anje njihovega polo`aja ter vsem {e
enkrat ~estital in jim podelil simboli~na
darila.
Andrej Pu{nik
normalni in fiziolo{ki. Kdor ni imel te
nagnjenosti je lahko, prej ali slej, umrl, ko je
nastopila lakota oziroma obdobje pomanjkanja
hrane. Samo debeli so pre`iveli. Danes pa ni
obdobij lakote, zato je ve~insko prebivalstvo
debelo, ali ima pove~ano telesno te`o, ker je
pri ~loveku ta gen {e vedno prisoten pri okoli
treh ~etrtinah prebivalcev. Kljub temu pa le
okoli 25% ljudi, ki so nagnjeni k debelosti,
zdravo `ivi in se zdravo prehranjuje, zato so
normalno prehranjeni. Med temi ljudmi pa je
tudi najve~ tistih z vi{jo in visoko izobrazbo ali
`ivijo v zgornjem socialno-ekonomskem
razredu. @al, ostali (odrasli) pa imajo
pove~ano telesno te`o ali so debeli. Teh ljudi
je v Sloveniji `e okoli 50%. Druga razlaga {e
dodaja, da izredno pestra ponudba
najrazli~nej{ih, in `e ne ve~ predragih, `ivil, v
dana{njem ~asu, {e bolj pove~a koli~ino
zau`ite hrane, ker je to ~lovekova prvotna
lastnost. Kljub svoji radovednosti za novo
UTRIP - 12 OKTOBER 2007

POMEN PREHRANE ZA NA[E ZDRAVJE
hrano je prvotni ~lovek u`ival samo manj{i
izbor hrane, ker se je bal zastrupitev s hrano.
Danes pa je vsa hrana, bolj ali manj, zdrava ali
varna (oziroma po zakonu mora biti) in zato ta
strah lahko povsem odpade s posledico ve~
zau`ite hrane. MMaassttnnaa iinn mmeessnnaa hhrraannaa aallii
ssllaa{{~~iiccee,, kkii vvsseebbuujjeejjoo ttuuddii vveelliikkoo mmaa{{~~oobb,, iinn {{ee
ssllaaddkkoorr,, jjee ppoo ookkuussuu zzeelloo sspprreejjeemmlljjiivvaa zzaattoo jjoo
lljjuuddjjee zzaauu``iijjeemmoo ttuuddii vvee~~.. TTaakkaa hhrraannaa jjee
eenneerrggiijjsskkoo ggoossttaa iinn iimmaa ttuuddii mmaannjj{{oo nnaassiittnnoo
vvrreeddnnoosstt nnaa kkaalloorrii~~nnoo eennoottoo ((nnpprr.. nnaa kkaalloorriijjoo
zzaauu``iittee hhrraannee)) kkoott jjoo iimmaa eenneerrggiijjsskkoo rreeddkkaa hhrraa-nnaa,,
kkii vvsseebbuujjee mmaannjj mmaa{{~~oobb iinn ssllaaddkkoorrjjeevv tteerr
vvee~~ ssaaddjjaa iinn zzeelleennjjaavvee..
Energijsko goste hrane pojemo ve~ in to je
tudi vzrok za debelost. Govorimo celo o
ma{~obnem paradoksu. Poznamo pa {e
ameri{ki paradoks, ki ka`e, da kljub zni`evanju
ma{~ob v dnevni prehrani, debelost {e vedno
nara{~a. Nara{~a pa zato, ker danes ljudje
predolgo sedijo ob televizorjih, ra~unalnikih, v
slu`bi, avtu, doma in drugje.
Enostranska prehrana
Energijsko gosta in hranilno redka hrana sta
poglavitna prehranska dejavnika, v dana{njem
~asu, za slabo po~utje, pove~ano telesno te`o,
prezgodnjo obolevnost in slab{o delovno
storilnost na delovnem mestu.
HHrraannaa zz vveelliikkoo mmaa{{~~oobb iinn ssllaaddkkoorrjjaa iinn mmaalloo
ssaaddjjaa iinn zzeelleennjjaavvee iimmaa pprreemmaalloo zzaa{{~~iittnniihh
ssnnoovvii,, ttoo jjee vviittaammiinnoovv,, mmiinneerraalloovv,,
aannttiiookkssiiddaannttoovv,, vvllaakknniinn iinn jjee zzaattoo mmaannjj vvrreeddnnaa
kkaarr {{ee ddooddaattnnoo vvpplliivvaa nnaa ssllaabboo ppoo~~uuttjjee iinn
ssttoorriillnnoosstt.. SSttaannjjee ppoommaannjjkkaannjjaa hhrraanniillnniihh ssnnoovvii
vv oorrggaanniizzmmuu, {e brez klini~nih znakov in
izrazitih simptomov bolezni, imenujemo
ssuubbkklliinnii~~nnii pprriimmaannjjkklljjaajj, ki ga lahko zagotovo
odkrijemo samo z biokemi~nimi meritvami
vitaminov in mineralov ali razli~nih presnovkov
v krvi ali drugih telesnih teko~inah.
SSuubbkklliinnii~~nnii pprriimmaannjjkklljjaajj ppaa jjee llaahhkkoo llee sskkuuppeekk
ssiimmppttoommoovv,, ddeenniimmoo,, sspplloo{{nnaa ssllaabboosstt iinn
uuttrruujjeennoosstt,, uuttrruujjeennoosstt nnaa ddeelloovvnneemm mmeessttuu,,
ddeepprreessiijjaa,, nneejjee{{~~nnoosstt,, nneessppee~~nnoosstt,, zzmmaannjj{{aannaa
ssppoossoobbnnoosstt zzaazznnaavvaannjjaa iinn ppoommnnjjeennjjaa,, zz
rreeddkkiimmii,, nneessppeecciiffii~~nniimmii,, zznnaakkii ppoommaannjjkkaannjjaa::
sspprreemmeemmbbee nnaa kkoo``ii,, sslluuzznniiccii,, llaasseehh,, nnoohhttiihh iittnn..
Razli~na prehranska dopolnila, ki jih priporo~a
predvsem “komercialna medicina”, zelo redko
pa uradna medicina, lahko le delno popravijo
neustrezno prehrano.
Promocija zdrave prehrane za bolj{e zdravje
Izrazite prehranske spremembe in posledi~ni
vpliv na izbolj{anje zdravja lahko v Evropi
zasledimo, denimo, pri Fincih, ki so `e pred
desetletjem, s pomo~jo na~rtovane in
sistemati~ne strategije politike prehrane,
o~itno izbolj{ali svoje zdravje. To je bil tudi
prvi tak primer v Evropi, ki je pokazal kako
lahko s pravilno in na~rtovano promocijo
zdrave prehrane in zdravega na~ina `ivljenja
lahko izbolj{amo ~lovekovo zdravje, po~utje in
delovno sposobnost. Med azijskimi dr`avami
pa se o~itno zdravo prehranjujejo Japonci,
~eprav globalizacija (McDonalizacija) v
prehrani o~itno spreminja tudi njihov
tradicionalen na~in prehrane.
SSoocciiaallnnaa mmeeddiicciinnaa,, zz eeppiiddeemmiioolloo{{kkoo mmeettooddoo
ddeellaa,, nnaamm jjee ppookkaazzaallaa rraazzllii~~nnee ttrraaddiicciioonnaallnnee
oobblliikkee pprreehhrraannee iinn iizzoobblliikkoovvaallaa ddoommnneevvoo oo
zzddrraavvii,, vvaarroovvaallnnii,, ffuunnkkcciioonnaallnnii pprreehhrraannii.. MMeedd
nnaajjbboolljj zzddrraavviimmii oobblliikkaammii pprreehhrraannee ssoo ssee
iizzkkaazzaallee,, ddeenniimmoo aazziijjsskkaa,, mmeeddiitteerraannsskkaa iinn
vveeggeettaarriijjaannsskkaa oobblliikkaa pprreehhrraannee..
Z odkritjem {tevilnih za{~itnih snovi v prehrani
so pri{li do spoznanja, da je zdrav model
prehrane lahko samo hranilno uravnote`ena
prehrana, z ve~ rastlinskih kot `ivalskih
beljakovin, ki je energijsko redka, hranilno
bogata in kalori~no manj obilna, prehrana.
Se nadaljuje.
dr.Dra`igost Pokorn, dr. med.
OKTOBER 2007 UTRIP - 13

Vadba za zdravo `ivljenje
iz serije oz. zbirke filmov Zdravo gibanje skozi
`ivljenje VZAJEMNA
^^eeddaalljjee hhiittrreejj{{ii ``iivvlljjeennjjsskkii sslloogg nnaass vveeddnnoo bboolljj
ooddttuujjuujjee oodd nnaarraavvee,, ssoolljjuuddii iinn ttuuddii ssaammiihh sseebbee..
SSii ``eelliittee sspprreemmeemmbb?? PPootteemm ppoo{{lljjiittee ppoozziittiivvnnaa
ssppoorroo~~iillaa ssvvoojjeemmuu tteelleessuu!!
Poletje in dopusti so za nami, kljub slab{emu
vremenu v poletnih mesecih pa sem prepri~ana,
da ste si vsaj po{teno odpo~ili od delovnega
vsakdanjika. Zdaj pa je ~as za nabiranje mo~i, ki
jih boste potrebovali za vse napore, ki vas {e
~akajo. Zaradi ni`jih temperatur pa se tudi manj
gibljemo, sploh zunaj, poleg tega pa kratki dnevi
ve~ino ljudi demotivirajo in tako ne najdejo volje
za telesno dejavnost. Tudi nabiranje kilogramov
med hladnimi letnimi ~asi ni samo mit. Velika
ve~ina ljudi se pozimi iz ve~ razlogov zredi za
nekaj kilogramov. ^eprav so pred nami dnevi,
ko se bo temperatura po~asi za~ela spu{~ati do
ledi{~a, se vam ni treba odpovedati gibanju.
@ivljenje je zaradi {tevilnih razlogov velikokrat
zelo stresno. @ivimo nezdravo, zelo hitro in
predvsem preve~ povr{insko. Na{ ~as
zaznamujejo nesmiselno prehitevajo~ utrip
`ivljenja, ihtav in obremenjujo~ nemir, velika
psihi~na obremenitev in povrhu vsega {e preve~
sedenja, neustreznega prehranjevanja in veliko
premalo gibanja, kar je najbolj obremenjujo~e.
^as je, da tudi mi sprejmemo in udejanjimo
splo{no sprejeto resnico, ki pravi, da je gibanje
vir zdravja. Gibanje je za polovico prebivalk in
prebivalcev Slovenije `e pomemben dejavnik
razvoja, njihovega celovitega ravnovesja in
sestavina njihovega `ivljenja. Za petino
prebivalstva, ki se redno ukvarja s posameznimi
{portno-rekreativnimi dejavnostmi, pa sta
gibanje in {port `e nepogre{ljiva sestavina
`ivljenjskega sloga, vendar pogostost ukvarjanja
s posameznimi telesnimi in {portno-
rekreativnimi dejavnostmi {e zelo niha.
Z gibanjem, s telesno in {portno dejavnostjo si
utrjujemo zdravje in podalj{ujemo `ivljenje. O
tem ni nobenega dvoma ve~. Gibanje nas
oblikuje, radosti in polni od zgodnjega otro{tva
do pozne starosti. Zato se je za tako `ivljenje
treba odlo~iti samostojno in zavestno.
Gibanje, ki je v jedru vsake telesne oziroma
{portno-rekreativne dejavnosti, je pomemben
sopotnik ~lovekovega `ivljenja. Lahko bi rekli,
da je gibanje sestavni del kakovosti `ivljenja
sodobnega ~loveka. Telesna dejavnost in
rekreacija pomembno vplivata na celovito
ravnovesje ~loveka in ustvarjata harmonijo med
njegovo ve~razse`nostno naravo ter vsakdanjimi
napori in delovnimi obveznostmi.
Telesna dejavnost bogati `ivljenje in pripomore
k la`jemu vklju~evanju v ve~je ali manj{e
prijateljske skupine. Zagotovo je velika vrednost
gibanja tudi v u~inkovanju na zdravje. Gibanje
omeji delovanje negativnih dejavnikov, ki
spremljajo dana{nje `ivljenje, in pomaga
ohranjati zdravje. @e dolgo so opisane in znane
naravne metode zdravljenja, ki vklju~ujejo veliko
gibanja. Ugotovljeno je, da se z redno telesno
vadbo in utrjevanjem pove~ajo tako imenovane
psihofizi~ne sposobnosti. Zdravje in gibanje sta
tesno povezana. Kadar govorimo o zdravju,
vedno ugotovimo, da se prizadeti zavedajo
pomena svojega zdravja {ele takrat, ko ga
za~enjajo izgubljati oziroma ko ga povsem
izgubijo. Zdravje ni vse, toda brez zdravja je vse
ni~ je znana ljudska modrost, ki se iz dneva v
dan potrjuje. Zato je zdravje vse bolj cenjena
dobrina in vrednota vseh, ki `ivijo razmeroma
zdravo ali pa si vsaj prizadevajo, da bi tako `iveli.
Kdor se dovolj giblje in se ukvarja z
raznovrstnimi telesnimi dejavnostmi, vsak dan
hodi in pogosto teka, igra tenis, hodi v planine
in gore, kolesari, plava ali se ukvarja z drugimi
vodnimi {porti, obiskuje fitnes ali izvaja
gimnasti~ne vaje doma itd., si prav gotovo
ohranja zdravje in lahko pri~akuje kakovostno
`ivljenje tudi v pozni starosti. To pa je hkrati
prispevek k upo~asnitvi procesov biolo{kega
staranja.
Dobro izbrana telesna dejavnost ali vadba tudi
veliko prispeva k varovanju zdravja ter
neposredno u~inkuje na ~ut za skladno
delovanje posameznih organov in organskih
sistemov. Ugodne posledice rednega in
sistemati~nega gibanja se ka`ejo tudi v
izbolj{anju psihofizi~nih sposobnosti in
zvi{evanju ravni njihovih motori~nih in
funkcionalnih sposobnosti. Poleg tega pa lahko
med gibanjem bogatite prijateljske vezi in
BEREMO ZA VAS
spletate globlja poznanstva.
Tudi bolj{e du{evno stanje je odvisno od
dobrega telesnega zdravja in zadostne telesne
prilagodljivosti in nasprotno. Redno telesno
udejstvovanje in naprezanje sta dejavnika, ki
lahko bistveno prispevata k du{evnemu
ravnovesju. Ker gre pri tem v ve~ini primerov za
igrivo in spro{~ajo~e gibanje, se posameznik
hkrati spro{~a tako telesno kot du{evno. Telesna
sprostitev je tako pogoj za du{evno sprostitev in
nasprotno.
Med pozitivne u~inke telesne dejavnosti oziroma
gibanja pri{tevamo tudi spodbujanje
posameznikovih energetskih potencialov. Redno
in sistemati~no gibanje namre~ spodbuja
omenjene potenciale ljudi in dviguje raven
delovne sposobnosti.
Redno ukvarjanje s {portom in razli~ne gibalne
dejavnosti izzovejo v `ivljenju ljudi {e veliko
ugodja in mnoge pozitivne ~ustvene odzive,
med drugim veselje in zadovoljstvo. ^e se s
telesnimi ali {portno-rekreativnimi dejavnostmi
{e niste ukvarjal, se za to ~im prej odlo~ite. S
tem boste naredili veliko za celovito notranje
ravnovesje in zdravje. Poleg tega vam bo
gibanje v veliko radost in zadovoljstvo,
obogatilo vam bo `ivljenje in izbolj{alo njegovo
kakovost.
Zdravstvena zavarovalnica Vzajemna je, da bi
nam pokazala, kako in kje naj za~nemo
spreminjati `ivljenjske navade, v bro{uri Vadba
za zdravo `ivljenje pripravila nekaj oblik vadbe,
med katerimi bo lahko vsak na{el tisto, ki bo
zanj najustreznej{a. Za prijeten zaklju~ek so v
bro{uri predstavljene {e tehnike spro{~anja in
osnove zdrave prehrane. Poleg bro{ure dobite
{e film, ki je voljo na DVD-ju ali VHS-u. Pri
nastajanju filma je sodelovalo kar nekaj
strokovnih sodelavcev, od profesorja {portne
vzgoje, u~iteljice joge suryasakti do
fizioterapevta in vodje {ole zdravega `ivljenja.
Vsak za~etek je te`ak, a poskusite premagati
lenobo in z gibanjem ostanite zdravi.
Teja Prosenc
UTRIP - 14 OKTOBER 2007

ETI SPONZORIRA TUDI ...
Rokometni klub Rudar Trbovlje
Korenine Rokometnega kluba Rudar v
Trbovljah segajo vse v leto 1952, ko se je
rokomet {e igral na nogometnih igri{~ih. @e
{tiri leta po nastanku, v sezoni 1956/57, so
trboveljski igralci osvojili naslov prvaka v tako
imenovanem velikem rokometu. @enski ekipi,
ki je bila ustanovljena v istem ~asu, pa je ta
podvig uspel celo leto poprej. Po letu 1958 se
je v tedanji Jugoslaviji in torej tudi v Trbovljah
za~el igrati rokomet, kakr{nega poznamo {e
danes. Trbovelj~ani so bili tudi v novi razli~ici
igre ves ~as v dr`avnem vrhu, veliki met pa jim
je uspel v sezoni 1963/64, ko so se z
osvojitvijo naslova republi{kega prvaka kot
prvi med slovenskimi mo{tvi uvrstili v
jugoslovansko zvezno ligo. Sledili so vzponi in
padci, leta 1991 pa se je RK Rudar zopet
zapisal v zgodovino kot zadnji republi{ki prvak
Slovenije.
V samostojni Sloveniji je RK Rudar v dru`bi
najbolj{ih vztrajal {est let, nato iz nje izpadel,
se ponovno vrnil v sezoni 1999/2000 in v njej
{e danes igra pomembno vlogo. Od leta 2005
pa jim kot sponzor pri tem pomaga tudi ETI d.
d. S tem ETI ne le omogo~a, da se v Zasavju {e
naprej igra kvaliteten rokomet, ampak tudi
prispeva k vzgoji novih igralcev. Trenutno
namre~ trenerji kluba ugotavljajo, da imajo
med mlaj{imi ekipami vsaj sto perspektivnih
igralcev, ki bodo ~ez {tiri leta z dovolj treninga
postali zelo dobri rokometa{i.
V lanski sezoni se je zopet izkazalo, da ima
prva postava Rudarja vse prvoliga{ke kvalitete.
Kljub trem zaporednim porazom na za~etku
sezone niso izgubili poguma. Pod vodstvom
legende slovenskega rokometa Janija ^opa, ki
se jim je kot trener pridru`il sredi sezone, so
uspeli obdr`ati svoje mesto med deseterico
najbolj{ih. Ostali prvoliga{i se tako {e prav
dobro zavedajo, da so to~ke v Trbovljah tudi za
najbolj{e ekipe vedno te`ko dosegljive.
Tudi leto{nja sezona se je za trboveljske
Rudarje za~ela s porazom. Rokometni klub
Prevent iz Slovenj Gradca jih je premagal s
{estimi goli razlike. Vendar pa, kot pravijo,
slab za~etek, dober konec in `e naslednji teden
so Trbovelj~ani premagali rokometa{e kluba
Intra Gorica Leasing, {e teden kasneje pa so
prav tako zmagali na tekmi proti RK SVI[ in
pri{li v osmino finala. Kot pravi trener Jani
^op, so igralci visoko motivirani in igrajo z
veseljem, v glavo jim mora vbiti le {e nekaj
zmagovalne miselnosti, tiste vere vase, ki
igralce popelje v sam vrh.
Sabina Pe{ec
Rudarski podmladek v elementu
OKTOBER 2007 UTRIP - 15

Po Bavarski
Poleg dopusta na morju, ki je lahko tudi
dejavnej{i, in obiskov gora, ki je pri
Slovencih tudi priljubljen, so na tretjem
mestu pri pre`ivljanju prostega ~asa
potovanja. Ta lahko organizirajo agencije in
so obi~ajno kar draga. Lahko pa se odpravite
na potep z avtomobilom, brez natan~no
izdelanih na~rtov, kar tako sem ter tja po
dolo~eni de`eli.
Z dru`ino smo se tako letos odpravili na
ju`no Bavarsko in pogledali {e malo ~ez mejo
v [vico. Turisti~ne agencije ponujajo obisk
bavarskih gradov. To je bila na{a prvotna
namera, ki smo jo {e malo raz{irili.
Za~eli smo na “bavarskem morju”, kot
nekateri pravijo jezeru Chiemsee zaradi
njegove velikosti. Marsikdaj sem ga
ob~udoval, ko smo drveli po avtocesti
Salzburg-München, a nikoli ni bilo ~asa za
turizem. Tokrat smo se tam v miru ustavili, se
vkrcali na turisti~no ladjico in se odpeljali na
otok Herrenchiemsee, kjer stoji eden izmed
znamenitih gradov Ludvika II. Bavarskega. Ta
bavarski kralj je znan po tem, da je bil velik
Pogled na Neuschwanstein
ljubitelj umetnosti. Ob~udoval in podpiral je
skladatelja Wagnerja. Prirejal je predstave in
si zami{ljal {tevilne zahtevne in drage scene
za njegove opere, ki so jih ustvarjali najve~ji
umetniki tedanjega ~asa. Njegova najve~ja
strast pa so bile gradnje. Po vzoru gradov, ki
jih je videl po drugih de`elah, je dal zgraditi
tri. Na omenjenem otoku je kopija gradu
francoskega son~nega kralja Ludvika XIV., ki
je v Versaillesu. Po jezeru je priplul do
majhnega pristana, kjer se je za~enjal
razko{en park z vodometi, ki je vodil
neposredno do vhoda v grad. Tudi v gradu je
vse v francoskem slogu. Stra{ansko bogato je
opremljen, predvsem pa tako na~i~kan, da
obiskovalcu ostane v spominu samo {e to,
kako je ki~ast.
Drugi grad je Linderhof v bli`ini znanega
zimskega {portnega sredi{~a Garmisch-
Partenkirchen. To je edini grad, ki je bil v
celoti dokon~an. Po velikosti je najmanj{i.
Notranjost je podobno ki~asta kot pri prvem,
okrog njega pa so zares lepi in obse`ni parki.
Tretji grad je najbolj znan. To je
Neuschwanstein, ki ga je dal Ludvik postaviti
v bli`ini gradu Hohenschwangau, kjer je
odra{~al, to je v bli`ini mesta Füssen. Grad z
POPOTOVANJA
enkratno zunanjostjo resni~no naredi mo~an
vtis. Njegov videz je navdihnil tudi Walta
Disneyja, ko si je zamislil grad za risanko o
Trnulj~ici. Notranjost gradu pa je ostala kar
precej nedokon~ana. Leta 1886 so namre~
Bavarci v parlamentu sklenili, da imajo tega
dovolj in da je Ludvik pre{el vse razumne
meje. Zaradi svoje obsedenosti z gradnjami -
na~rtoval je {e gradnjo ~etrtega gradu - se
sploh ni ukvarjal z dr`avni{kimi zadevami,
dr`avi pa je pridelal samo ogromno dolgov.
Razglasili so ga za “opravilno
nesposobnega”, podvomili o njegovem
du{evnem zdravju in ga poklicali v München,
kjer pa so ga na{li mrtvega v bli`njem jezeru.
Okoli{~ine smrti so ostale nepojasnjene.
Vse gradnje so bile takoj prekinjene, objekte
pa so `e v nekaj mesecih namenili turisti~nim
ogledom. Tako se je uresni~ila tudi Ludvikova
napoved. Prijatelju Wagnerju je namre~
prerokoval, da bodo njuna dela `ivela {e
dolgo po tem, ko njiju ne bo ve~.
Ker smo bili ~isto na jugu Bavarske, na meji
med Nem~ijo in Avstrijo, smo mimogrede
“sko~ili” {e na najvi{jo nem{ko goro,
Zugspitze, ki je z 2964 metri sto metrov vi{ja
od na{ega Triglava. Zakaj smo sko~ili? Zato,
UTRIP - 16 OKTOBER 2007

POPOTOVANJA
ker se skoraj do vrha lahko pripelje{ z
gorsko `eleznico in nato ~isto na vrh
z gondolo. Lahko pa potuje{ tudi
samo z gondolo, in to z nem{ke ali
avstrijske strani. Vrh je v celoti
pozidan s trgovinami, z restavracijami,
razglednimi terasami in z
veliko vremensko opazovalnico …
Skratka, gre za lep primer, kako je
mogo~e povsem neprimerno izkoristiti
~udovito naravno okolje. [e
dobro, da pri nas projekt triglavskih
`i~nic pred desetletji ni bil izveden. In
kot planinec sem imel kar malo slabo
vest, ko sem opazoval redke
posameznike, ki so preznojeni pe{
prisopihali na cilj.
Tretji dan potovanja smo zaklju~ili ob
Bodenskem jezeru, ki je drugo
najve~je evropsko jezero za @enevskim
jezerom v [vici. Tudi kopali
smo se, ~eprav je bila voda po
prehodu hladne fronte pred tremi
dnevi zelo sve`a. Otroci so
ugotavljali, da lahko po prihodu iz
vode obujejo ~evlje, ki so tri {tevilke
manj{i, kot jih imajo po navadi.
^etrti dan smo pre~kali mejo in se
ustavili pri mogo~nih slapovih reke
Ren v bli`ini {vicarskega Schaffhausna.
Vodostaj je bil sicer srednje
velik, vseeno pa je prek skalnega
praga slapov drvelo 463 m 3 vode v
sekundi. Posebna ladjica obiskovalce
popelje tudi na skalo, ki gleda iz
vode. Stati na njej, sredi razpenjenega
vodovja, je res poseben ob~utek.
Vreme se je za~elo po~asi slab{ati in
v rahlem pr{enju smo se odpeljali do
Liechtensteina, kjer smo ugotovili, da
ni ~esa videti. Vaduz je poslovno
mesto, kjer so {tevilne banke. Lep
grad, ki kraljuje nad dolino, pa je last
kne`je dru`ine, zato ni namenjen
ogledom. Tako smo kmalu spet
prepeljali mejo z Avstrijo, kjer smo
nameravali pre`iveti {e en dan. Toda v
Vorarlbergu je za~elo liti kot iz {kafa.
Vremenska napoved za naslednji dan
tudi ni bila bolj{a in odlo~itev je bila
jasna.
Pogled iz gondole proti jezeru Eibsee
Razpenjeni Ren
Kak{ne so ugotovitve z na{e poti?
Imeli smo se zelo lepo, veliko smo videli in se sre~no vrnili domov po 1700 km poti. Ugotovili smo tudi, da je mogo~e na pode`elju v Nem~iji
dobiti ustrezno preno~i{~e z zajtrkom za 20 evrov na osebo. Na kakem kme~kem turizmu je ta {tevilka {e malenkost ni`ja. ^e niste preve~
zahtevni glede hrane in pija~e, lahko tudi pri tem dobro pridete skozi. Kar nekaj pa seveda nanesejo tudi vstopnine in ogledi. Ampak, ~e ste `e
tam, ne ka`e drugega, kot to izkoristiti - in seveda pla~ati. Smo pa rekli, da bomo {e kdaj kam {li.
Matija Strehar
OKTOBER 2007 UTRIP - 17

Verjetno se vsi {e spomnite prvega dne v
slu`bi. Cel kup novih ljudi, ogromno
poslopje, v katerem se ~lovek te`ko ne izgubi,
ugotavljanje (in na trenutke celo ugibanje),
kdo je pristojen za dolo~eno podro~je, vse
skupaj torej kar malo zastra{ujo~e. Ob tem pa
nam, hvala bogu, prisko~i na pomo~ na{a
Kadrovska slu`ba z bro{uro, v kateri so
navedene vse najpomembnej{e informacije o
delovanju podjetja. Vodi~ za zaposlene v ETI
d. d. je tako napisan za vse, ne le za nove
sodelavce v podjetju z namenom, da bi z
razumevanjem vizije in ciljev podjetja v
procesu poslovanja s svojimi predlogi in
izbolj{avami lahko sodelovali prav vsi.
Zanimiva je `e v vodi~u opisana zgodovina
dru`be. Ali ste vedeli, da je bil prvi simbol
na{ega podjetja kapselin? To je izraz, s
katerim so delavci krstili prvi
elektroporcelanski proizvod, ki so ga izdelali
v tej tovarni, in sicer uvodnico za elektri~ne
`ice ali Bergmanova pipico. Kapselin pa je bil
tudi prvi izdelek, za katerega so delavci dobili
pla~ilo. Od takrat naprej je {lo samo {e
navzgor in nekdanja Tovarna kerami~nih
NOVOZAPOSLENI PREDSTAVLJAJO
Predstavitev Vodi~a za zaposlene v ETI
izdelkov Izlake je v 57 letih postala
mednarodni koncern z dvanajstimi
h~erinskimi dru`bami in ~ez 1800
zaposlenimi, ki izva`a svoje izdelke v ve~ kot
60 dr`av po svetu. Poudariti je treba {e, da je
tudi prvi slovenski porcelan nastal pri nas, in
sicer v ETI Svit.
Poleg zgodovine in opisa organizacijske
strukture podjetja pa je v Vodi~u za zaposlene
tudi veliko prakti~nih napotkov. Glede na to,
da ste z delovnim ~asom, obra~unskimi in
norma listi ter dopustom verjetno zelo dobro
seznanjeni, se tem stvarem ne bomo
pretirano posve~ali. Izpostaviti pa velja, da
ve~inski dele` lastni{tva ETI d. d.
predstavljajo notranji lastniki, torej zaposleni,
upokojenci in biv{i zaposleni. Vsak izmed
zaposlenih ima namre~ pravico postati
delni~ar. Vse, kar mora storiti, je, da se zglasi
v kadrovski slu`bi, kjer mu pripravijo
pogodbo o nakupu, pristopi pa lahko tudi k
delni~arskemu sporazumu in skupaj z
ostalimi malimi delni~arji sodeluje pri
vodenju delni{ke dru`be. Kot pi{e v vodi~u,
trenutna vrednost ETI-jeve delnice zna{a
40,50 evra. Seveda kot lastniki delnic vsako
leto prejmete tudi dividende pod pogojem, da
dru`ba ustvari dobi~ek.
K uspe{nosti podjetja se da prispevati tudi na
druga~en na~in. Vodi~ pravi, da lahko vsak
zaposleni z dobrim inovacijskim predlogom
pride k Ale{u Pociechu, ta pa predlog nato
posreduje naprej. ^e je predlog sprejet,
njegov avtor dobi tudi nagrado. O~itno pa to
`e dobro veste, saj statistike ka`ejo, da je pri
gospodu Pociechi vsako leto prijavljenih
okrog 130 inovacijskih predlogov.
Marsikateri med njimi so se uvrstili tudi na
nate~aj za inovatorje Zasavja in svojim
avtorjem prinesli celo diplome.
Takole sem vodi~a, ki je v prvi vrsti namenjen
vsem novozaposlenim videla sama. Kljub
temu predlagam vsem, pa ~eprav ste v ETI-ju
zaposleni `e dlje, da si kdaj vzamete ~as in si
ga preberete (mimogrede, nahaja se tudi na
LN-diskusije). Morda najdete v njem tudi kaj,
~esar morda ({e) ne veste.
Sabina Pe{ec
Preverjanje usposobljenosti ekip prve pomo~i v letu 2007
Po dveh letih se je 1. ekipa prve pomo~i ETI na lokaciji Izlak udele`ila V. Regijskega preverjanje usposobljenosti ekip prve pomo~i Civilne
za{~ite in Rde~ega kri`a, ki ga je organizirala Izpostava URSZR Trbovlje in Izpostava URSZR Bre`ice.
Preverjanje je potekalo v soboto 22.
septembra 2007 pred gasilskim
domom v Bre`icah. Na prireditvenem
prostoru se je zbralo 7 ekip,
pripravljene, da poka`ejo svoje
znanje in usposobljenost. Na{a
ekipa je bila v naslednji sestavi:
• vodja ekipe: Mojca Hrovat
• ~lani ekipe: Natalija Mrak, Irma
Koren-Urankar, Viljem Avbelj,
Rajko Vozel in Boris Smrkolj
Na{a ekipa je pri `rebu povlekla
{tevilo 5, kar je pomenilo, da imamo
{e eno uro ~asa, do preverjanja. V
tem ~asu pa so imele ekipe,
spremljevalci in gostje omogo~en
ogled in predstavitev opreme
interventnega re{evalnega vozila
Zdravstvenega doma Kr{ko, opreme
Postaje prometne policije Kr{ko, ki
jo uporablja pri obravnavi prometnih
nesre~ ter predstavitev dela Centra
za obve{~anje Bre`ice.
Zbor ekip prve pomo~i
UTRIP - 18 OKTOBER 2007

TEKMOVANJE EKIPE PRVE POMO^I
Ekipa v akciji...
Osnovna predpostavka leto{njega preverjanja
je temeljila na delovanju ekip pri dajanju prve
pomo~i po{kodovanim ob nesre~ah v prometu
in nevarnimi snovmi, zajemala pa je preizkus
prakti~nega znanja z oskrbo realisti~no
prikazanih po{kodb. Posebej se je preverjala
ustreznost vodenja ekipe in delo bolni~arjev
ob oskrbi posameznega po{kodovanca.
Ekipe so opravljale delo na treh razli~nih
lokacijah in sicer:
1. Lokacija A: “Prometna nesre~a” z
naslednjimi po{kodbami:
• Zaprta po{kodba ledvenega dela hrbtenice
• Globoka vbodnina leve strani prsnega ko{a
s pnevmotoraksom in krvave~a vreznina na
levem nadlaktu
• Zlom desnega gle`nja in vbodnina me~ s
krvavitvijo
• Psihotravmatizirana oseba. Buren odziv
zaradi po{kodovanja bli`njega
2. Lokacija B: “Nesre~a pri delu” z naslednjimi
po{kodbami:
• Po{kodba z elektri~nim tokom.
Po{kodovanec ne diha in srce mu ne bije
• Obse`ne opekline prsi, ramen, zunanje
strani desnega podlakta, nadlakta in obraza
• Zaprt prelom desne podlakti in obse`na
udarnina desnega kolena
3. Lokacija C: “Pretep med nogometno tekmo”
z naslednjimi po{kodbami:
• Raztrganina na levi strani temena in na
nosu. Po{kodovanec je nezavesten, diha in
srce mu bije
• Hudo krvave~a vbodlina v sredini desnih
dimelj in vbodlina na desni rami z majhno
krvavitvijo
• Povrhnja raztrganina na trebuhu.
• Akutni alkoholni opoj. Bolnik je agresiven
Delo ~lanov ekipe vodi in usmerja vodja.
Glede na situacijo razporedi ~lane ekipe k
posameznim po{kodovancem, dolo~i vrsto in
na~in tria`e ter evakuacijo po{kodovanih in na
terenu poi{~e vse po{kodovane. Odgovoren je
tudi za komunikacijo z vodjo ocenjevalne
komisije. Rezultati dela ekipe so se bele`ili na
ocenjevalne pole in bili objavljeni po
kon~anem delu vseh ekip.
Na{a ekipa je dosegla 5. mesto v skupnem in
2. mesto v regiji s tem pa pokazala zelo dobro
usposobljenosti za dajanje prve pomo~i.
Vsem leto{njim udele`encem preverjanja se
zahvaljujemo za sodelovanje, njihov trud in
prizadevnost ter `elimo, da bi se {e naprej
izpopolnjevali na podro~ju dajanja prve
pomo~i, hkrati pa upamo, da bi pridobljeno
znanje ~im manjkrat potrebovali pri svojem
delu in `ivljenju.
Helena Odlazek
OKTOBER 2007 UTRIP - 19

Novosti iz izumiteljskega sveta
V tej rubriki Vam bomo vsaki~ predstavili najzanimivej{e aktualne
izume, ki nastajajo pod rokami izumiteljev po celem svetu. Sku{ali
bomo izbirati najzanimivej{e izdelke iz razli~nih podro~ij, tako
znanstvenih in tehnolo{kih kot bolj poljudnih in po mo`nosti tudi
zabavnih.
Robot -gasilec
Kot smo pred ~asom lahko spremljali v medijih, so gozdni po`ari ena
izmed najve~jih naravnih katastrof, ki velikokrat zahtevajo ~love{ka
`ivljenja, v najbolj{ih primerih pa povzro~ijo le ogromno {kodo. Ko
se enkrat raz{irijo, jih je skoraj nemogo~e ustaviti, njihovo
prepre~evanje ali vsaj pravo~asna detekcija pa se je v preteklosti
Firefighting - robot
izkazala za prakti~no nemogo~ podvig, vsaj za ljudi. Zato so v
podjetju Magdeburg-Stendal FH izdelali prototip robota, s katerim naj
bi se ~love{tvo uspe{neje borilo proti gozdnim po`arom. Robot je po
obliki podoben hro{~u s {estimi fleksibilnimi nogami, kar mu
omogo~a neovirano premikanje po zahtevnem terenu. Dejansko gre
za nadzorovalni aparat, ki skenira dolo~eno podro~je, preverja mesta,
kjer zazna vro~ino, in, ~e je potrebno, tudi pogasi plamene. Njegova
zaznava ognja deluje na podlagi infrarde~ih in bio senzorjev. Ko robot
ugotovi, da gre za po`ar, to sporo~i tudi lokalnemu gasilskemu
oddelku, za primer, da ognja sam ne bi uspel pogasiti. Poleg tega se
lahko transformira tudi v kroglo, katere celotna zunanjost je iz na
vro~ino odpornega materiala in lahko prenese tudi do 1300 stopinj
Celzija. Tako lahko nepo{kodovan pre`ivi tudi sredi najhuj{ega
po`ara.
Uporaba gibov za upravljanje z napravami
Z razvojem tehnologije postajajo naprave vse manj{e. [e ne tako
dolgo nazaj so bili mobilni telefoni in MP3 predvajalniki precej velike
naprave, danes pa lahko mobilca, ki je hkrati tudi MP3 predvajalnik,
skoraj zave`emo okoli zapestja in nosimo kot uro. Strokovnjaki iz
podjetja Georgia Tech menijo, da je naslednji korak uporaba
posameznikovih gibov kot na~ina upravljanja z napravami. Ideja je
ZANIMIVOSTI
sicer {e v povojih, v procesu razvoja pa je `e zapestna ura/MP3
predvajalnik, s katero znanstveniki eksperimentirajo in preizku{ajo
meje te zamisli. Ura vklju~uje pet infrarde~ih senzorjev, ki nadzorujejo
gibanje in ga prevajajo v ukaze. Na primer, ~e lastnik ure z roko
zamahne nazaj, posledi~no aktivira Rewind funkcijo na MP3
predvajalniku. Zadeva je teoreti~no sicer zanimiva, vendar pa v praksi
ni najbolj uporabna in bi verjetno naredila predvsem nenavaden vtis
na okolico lastnika. Vendar pa se v njej skriva drug, veliko
pomembnej{i potencial. V delovnem okolju, kjer se veliko
uporabljajo stroji, bi namre~ tak{en sistem lahko prinesel marsikatere
prednosti in izbolj{ave.
Kolo-kopter
Za vse tiste, ki jih mestna
gne~a spravlja ob `ivce, je
podjetje The Butterfly
izumilo Super Sky Cycle.
Gre za kolo, opremljeno z
motorjem Rotax 912 ULS (s
100 konji) in vrtljivim
Kolo-kopter
krilom, ki lahko dose`e
hitrost do 161 kilometrov na
uro in s katerim lahko
potujete tako po zraku kot
po tleh. Vrtljivo krilo se
seveda v primeru slednjega
prakti~no zlo`i, da ni v
napoto. Namenjeno je vsem,
katerih te`a ne presega 127
kilogramov in ki si ga za
ceno 37 195 ameri{kih dolarjev sploh lahko privo{~ijo.
Gradivo za prispevke smo na{li na spletni strani
http://www.inventionreaction.com
Sabina Pe{ec
UTRIP - 20 OKTOBER 2007
ura

URNIK REKREACIJE
Mirko Drnov{ek
OKTOBER 2007 UTRIP - 21

MIRA MANDI]
Mira je bila pred prihodom v SVIT skoraj
10 let `e zaposlena v drugih podjetjih.
Leta 1981 je pri~ela z delom v na{em
podjetju kot sortirka pri pe~i, kraj{e
obdobje kot ~istilka keramike in zadnja
leta kot pakirka. Kljub ob~asnim
zdravstvenim te`avam je rada prihajala na
delo. Upokojila se je po ve~ kot 35-ih
letih delovne dobe.
TANJA MEDIJA
Tanja je bila ves ~as svojega dela na ETI povezana s proizvodnjo
kerami~nih izdelkov. ^isto na za~etku je nekaj ~asa delala v
oddelku ~istilnice, potem pa se je iz{olala za tehni~no risarko in
dejansko do upokojitve skrbela za tehni~no dokumentacijo na
podro~ju kerami~ne proizvodnje. Pred ra~unalni{ko “ero” je bilo
potrebno vse na~rte orodij, priprav in izdelkov risati, tu{irati in
razmno`evati ro~no, kar je Tanji je z veliko mero natan~nosti in
potrpljenja dobro uspevalo, saj je bila zelo nadarjena za tehni~no
risanje. Kot sodelavka v RTTK je skrbela tudi za arhiviranje in
distribucijo ostale razvojne dokumentacije, katere vrste in koli~ine so se glede na
organizacijski razvoj spreminjale iz leta v leto. Upamo, da ji bodo tudi v pokoju ostali v
spominu razli~ni kerami~ni izdelki, tako iz njenih na~rtov kot tudi iz faze izdelave in
arhiviranja, razen tega pa tudi prijetni spomini na skupno delo in dru`enje v RTTK.
IVANA VOZELJ
“Nobena stvar ne naredi
~loveka bolj sre~nega, kot
njegovo lastno prepri~anje, da
je naredil najbolj{e,
kar je mogel.“
Ivi se je v ETI-ju zaposlila leta 1971 v
keramiki. V stiskalnici in ~istilnici je svoje
delo vestno opravljala polnih 32 let, v letu
2003 pa je zaradi bolezni morala nujno
zamenjati delovno okolje. Zadnja 4 leta in
pol pred upokojitvijo je zato delala kot
kompletirka na FI-relejih. Mirna in pridna
sodelavka kljub bolezni bolni{kih
odsotnosti ni poznala.
(M.Pupin)
NA[I UPOKOJENCI
CVETA KON[EK
Cveta je v na{em podjetju na lokaciji
Kamnik pre`ivela skoraj 37 delovnih let.
Za~ela je kot odtiskovalka keramike,
nadaljevala kot strojna glazirka, kot
keramik v ~istilni in odtiskovalnici, zadnje
leto pa je bila iz zdravstvenih razlogov
prestavljena v pakirnico. Vestna in
nasmejana sodelavka je v avgustu
do~akala svojo upokojitev.
ANICA
STAROVASNIK
Tudi Anka se je kot mlado
dekle zaposlila v SVIT-u v
Kamniku daljnega leta 1969.
Opravljala je delo vlagalke
pri pe~i, kasneje glazirke in
{e kasneje keramika.
Natan~na, vestna in
priljubljena sodelavka je ob
upokojitvi, konec leto{njega septembra, dopolnila
polnih 38 let in pol delovne dobe.
ANTONIJA MEDVED
Drage upokojenke!
Antonija se je prvi~ zaposlila leta 1965 v
Steklarni Hrastnik, kjer je delala dobrih 5
let. Nato je za ve~ kot 17 let od{la na delo
v tujino. Po vrnitvi v Slovenijo ji je do
upokojitve manjkalo {e kar nekaj let, zato
je poprijela za razli~na dela. ETI-ju se je
pridru`ila leta 2001, delo je opravljala v
okviru delovnega mesta kompletirke na
lokaciji Trbovlje. Prijetna sodelavka je z
veseljem do~akala upokojitev v leto{njem
oktobru.
Naj bosta zdravje in zadovoljstvo va{a zvesta spremljevalca, ko
boste v va{ih dru`inah in pri va{ih dejavnostih nadaljevale svoje
poslanstvo kot mame, babice, varu{ke, `ene, prijateljice, sosede...
Hvala Vam in sre~no!
UTRIP - 22 OKTOBER 2007

va{i podatki:
NAGRADNA KRI@ANKA
V na{e uredni{tvo je prispelo 179 izpolnjenih gesel, pravilno geslo pa se je tokrat glasilo: “MALO PO^IJ DA BO[ LAHKO PREJ KON^AL“.
Ra~unalni{ki `reb je dolo~il, da nagrade prejmejo naslednji re{evalci:
1. nagrada: Breda DOLINAR, Kostrevnica 1, 1411 IZLAKE-upokojenka: 7 dnevno bivanje v po~itni{kem objektu ETI v prostem terminu
2. nagrada: Vinko RAZPOTNIK, Razpotje 6, 1411 IZLAKE-upokojenec: nahrbtnik ETI
3. nagrada: Marija URBANIJA LESKOV[EK-PIE EI, JM Trbovlje:polo majica ETI, trak za klju~e
4. nagrada: Marlena DRNOV[EK-PIE EI:majica ETI, trak za klju~e
5. nagrada: Janez TOMELJ, PIE EI-tehnologija: skodelica ETI, svin~nik
VVsseemm nnaaggrraajjeenncceemm ~~eessttiittkkee,, oossttaalliimm ppaa ttoollaa``bbaa zzaa vvee~~ ssrree~~ee pprrii ``rreebbuu pprriihhooddnnjjii~~!!
Za kori{~enje prve nagrade se dogovorite z Mirkom Drnov{kom (int.{t.412), prakti~ne nagrade pa vas ~akajo v kadrovski slu`bi !
Re{itve tokratne kri`anke po{ljite na naslov karmen.marolt@eti.si oz. v fizi~ni obliki v kadrovsko slu`bo, najkasneje do 20.11.2007 !