iiι člani - SAZU

Trenutno šteje V. razred za umetnosti 17 rednih članov, 4 izredne in 10 dopisnih
članov.
V tem letu smo za stoletnico rojstva pokojnega dopisnega člana SAZU slikarja
Zorana Mušiča pripravili tudi dvodnevni jubilejni simpozij (26. in 27. marca)
z mednarodno udeležbo sodelujočih. Tematska razsežja na simpoziju so bila zelo
razvejena, saj so obsegala:
1. razprave, ki se monografsko posvečajo estetski in umetnostnozgodovinski
tematizaciji Mušičevega slikarskega opusa;
2. prispevke, ki se nanašajo na posamezne faze oziroma cikluse v Mušičevem
slikarstvu in jih konotativno oziroma razvojno umeščajo v širša habitualna razsežja
njegove umetnosti. V ta okvir seveda sodi tudi obravnava Mušičeve motivike,
eksistencialnega ozadja njegovih likovnih sporočil, pa tudi slikarske tehnike, v
kakršni jih postavlja pred nas. Z drugimi besedami rečeno: njegove estetike;
3. interpretativne prikaze posamičnih Mušičevih del, ki po svoji naravi spadajo
na področje esejistike in jih je mogoče šteti za izkustveno verodostojno pisanje
o njegovem slikarstvu;
4. biografske in spominske prispevke sopotnikov ali srečevalcev z Zoranom
Mušičem.
Simpozij je torej skušal z različnih zornih kotov čim bolj celovito prikazati
Mušičeve ustvarjalne pobude, estetsko in življenjsko izkušnjo.
Simpozij je pripravil in ga vodil akad. Niko Grafenauer v sodelovanju z akad.
Andrejem Jemcem , prof. Alenko Puhar in mag. Gojkom Zupanom.
V letu 2010 bo izšel tudi zbornik, ki vsebuje prispevke s simpozija, vendar dopolnjen
še z razpravami nekaterih avtorjev, ki se simpozija niso mogli udeležiti, z
reprodukcijami Mušičevih slik, povzetki referatov v angleščini ipd. Zbornik ureja
akad. Niko Grafenauer , skupaj s prej omenjenimi sodelavci.
Na sejah našega gremija smo kritično obravnavali več aktualnih tem, ki zadevajo
slovensko kulturo v najširšem pomenu te besede. Navajam:
1. Odnos matične države do slovenskega zamejstva in Slovencev v diaspori,
ki je zagotovo nezaslišan, saj aktualna politika zanemarja ali pa omalovažuje integrativni
vidik, ki ga vsebuje pojem skupnega kulturnega prostora oziroma univerzalnega
slovenstva, za kar ne more skrbeti nihče drug kot matična domovina.
Odkar je postal minister za Slovence v t. i. zamejstvu in po svetu akad. dr. Boštjan
Žekš , se to stanje vidno izboljšuje, saj se kot intelektualec zaveda, da moramo preseči
bolj ali manj etablirano »folklorno« politiko do Slovencev po svetu. Kulturno
in gospodarsko jih moramo tesneje povezati z matico, se pravi graditi sodelovanje
na obojestranskih interesih. Tudi pojem zamejski Slovenci v sedanjih evropskih
razmerah ni več ustrezen, saj gre ob odprtih mejah le še za Slovence v sosednjih
pokrajinah in okoljih.
2. Odnos politike in državne administracije do slovenske naravne in kulturne
dediščine kar naprej vzbuja pomisleke in ugovore, zato smo se k temu vpraša-
48
letopis-2009-3.indd 48 4.6.2010 9:43:42